Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
1
m	
	9F
Leto XXXV. - Štev. 14 (1747)
Gorica - četrtek, 7. aprila 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Politika in cerkvenost Odmeu na središčni dogodek zgodouine
V predavanju o Virgilu Ščeku je predavatelj prof. Tone Požar omenil tudi, kako sta si Šček in škof Santin prišla navzkriž, ker je škof menil, da gre Ščekovo sodelovanje z OF in s komunisti predaleč. Zaradi tega se je škof pritožil na Vatikan in predlagal, naj Ščeka kaznuje s prepovedjo maševanja (suspensio a divinis). Apostolski sedež je res to naredil in zadevni dekret poslal škofu Nežiču, ki je po septembru 1947 postal tudi Ščekov škof. Toda msgr. Nežic dekreta ni objavil, ker je videl, kako je bil Virgil Šček bolan. Ta je potem res umrl leta 1948 na posledicah operacije in tako ni zvedel za težko obsodbo iz Rima.
KONFLIKTI DUHOVNIKOV S CERKVENO OBLASTJO
Ob tem pričevanju prof. Požarja o Ščeku sem se spomnil na razne druge primere iz zgodovine, ko je prišlo do konflikta med škofom in duhovnikom ali med Apostolskim sedežem in duhovnikom. Tako je lani poteklo 200 let od rojstva francoskega duhovnika, časnikarja in filozofa F. R. Lammenaisa, ki ga je Cerkev leta 1834 obsodila zaradi njegovih liberalnih idej, češ da niso v soglasju z naukom Cerkve. Lam-menais se je uprl in izstopil iz duhovništva, pozneje tudi iz Cerkve. Letos pa poteka 500 let od rojstva Martina Lutra, ki je prav tako prišel v konflikt s Cerkvijo zaradi svojih naukov in postal začetnik velike protestantske reforme. Sličnih primerov je v zgodovini Cerkve precej.
Imamo pa druge primere duhovnikov, ki so prav tako prišli v konflikt z uradno Cerkvijo, s škofom ali z Vatikanom, toda niso zapustili Cerkve, ostali so v njej in se ji podredili, četiidi so bili prepričani, da imajo oni prav. V italijanski zgodovini je npr. znan primer duhovnika filozofa Rosminija iz preteklega stoletja. Nekatere njegove spise je takratna Cerkev postavila na indeks. Toda Rosmini se je cerkveni avtoriteti podredil. Danes je pa zadnji koncil potrdil pravilnost marsikatere njegove zamisli o reformi Cerkve.
Gre pač za človeške slabosti v Cerkvi, tudi za slabosti cerkvenih oblasti, ki se v zadevah cerkvene dsicipline ali svetnih zadev včasih tudi motijo ali gredo predaleč. To se pravi, da v političnih in svetnih zadevah more imeti posamezen kristjan prav, akoravno cerkvena oblast drugače sodi. Kot zgled za vse veljaven moremo navesti Galileja, ki je imel prav v svojem gledanju na osončje: zemlja se vrti okrog sonca in ne obratno kot so menili njegovi cerkveni sodniki.
Kaj naj v takšnem primeru naredi kristjan, kaj naj naredi zlasti duhovnik? Možni sta dve odločitvi: ali se upre kot sta se uprla Lammenais in Martin Luter, ali pa počaka, da se resnica izkaže, kot sta naredila Galileo in Rosmini. Če gleda-mo nazaj, moramo priznati, da sta prav ravnala ta slednja dva in ne prva dva. Seveda je pa takšna odločitev za kristjana težka, naravnost junaška. Podobna je Jezusovi odločitvi v vrtu Getzemani, ko je molil: »Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.«
Pri sličnih odločitvah gre za to, kaj je kristjanu bolj pri srcu: njegovo osebno spoznanje in prepričanje ali mu je bolj pri srcu njegova pripadnost Cerkvi. Z drugimi besedami, ali bolj ljubi sebe ali Cerkev, ali mu je bolj pri srcu politika ali cerkvenost.
DUHOVNA STISKA PRIMORSKIH DUHOVNIKOV
V sličnih duhovnih stiskah so se večkrat znašli primorski duhovniki in škofje v času fašizma in med zadnjo vojno. Videli so, da vatikanska politika ni razumela našega položaja, naših moralnih stisk ob fašističnem pritisku in nasilju. Naj omenim le dva škofa: Sedeja in Fogarja.
Nadškof Sedej se je zavedal, da se je Vatikan odločil za njegov odstop le zaradi pritiska fašističnih oblasti. Ali naj se upre? V tem primeru bi zatajil samega sebe, saj je ob posvečenju za škofa obljubil papežu Pokorščino. Zato je odstopil.
Podobno je ravnal škof Alojzij Fogar v
Trstu. Guido Botteri piše: »Zaradi tega njegovega "strogo katoliškega ravnanja” (ker je namreč branil naravne pravice Slovencev in Hrvatov in ker je odklonil, da blagoslovi Oberdankov spomenik v Trstu) so ga fašisti prisilili, da je zapustil sedež sv. Justa (v Trstu) in sv. Nazarija (v Kopru) leta 1936. (V kompromisu je Apostolski sedež dosegel, da je bil prefekt Tien-go, ki je organiziral celotno kampanjo proti škofu, nekaj mesecev prej odstranjen iz Trsta).« (I Cattolici Isontini, II).
Kadar smo pozneje kot bogoslovci obiskovali msgr. Fogarja v Rimu, se je videlo, kako mu je težko po Trstu, kako težko prenaša brezdelje v svetem mestu, on, ki je bil tako dinamičen škof. Toda nikoli ga nisem slišal, da bi se pritožil čez Vatikan ali čez sv. očeta. Cerkvenost mu je bila nad njegovo osebo.
Podobne krize so doživeli v tistem času tudi naši duhovniki. O tem pričajo številne spomenice, ki so jih pošiljali v Vatikan, največkrat brez uspeha. Potem pritožbe na administratorja msgr. Sirottija, v Benečiji pritožbe na nadškofa Nogaro. Posluževali so se vseh legalnih sredstev v svojem boju za pravice slovenskih vernikov, uprli pa se niso. Zakaj?
Odgovor najdemo v besedah, ki mi jih je kot mlademu duhovniku izrekel dr. Janko Kralj; povedal je približno takole: »Vidite, če se duhovnik ali veren kristjan upre cerkveni oblasti, se postavi izven Cerkve, se postavi na stran njenih nasprotnikov in ne doseže nič več. Zaradi tega se moramo mi boriti znotraj Cerkve.« Prepričan sem, da je imel dr. Kralj prav, četudi je takšno zadržanje težko. Večina naših duhovnikov in katoliških laikov je to pot hodila v časih fašizma, med vojno in po njej. To je bilo naše bogastvo in naša moč in mislim, da tudi naša rešitev.
K. H.
Če kje, potem je Rim, sedež Kristusovega namestnika na zemlji tisti kraj, kamor praznovanje Kristusovega vstajenja vsako leto pritegne množice z vsega sveta in kjer dobi ta središčni dogodek zgodovine svojski in najbolj globok poudarek.
Sv. oče je praznovanje velike noči začel na vigilijo praznika ob 10. uri zvečer v baziliki sv. Petra pred deset tisoč verniki. V homiliji si je zastavil vprašanje: »Kdo sem jaz?« in nanj tudi odgovoril: »Sem eden tistih, ki je bil pokopan skupaj s Kristusom, da bi z njim hodil pot novega življenja.«
Po blagoslovitvi krstne vode je podelil krst 22 katehumenom, ki so doma iz Anglije, Nizozemske, Tajske, Japonske, Koreje, Vietnama, Kitajske, Kapverdskih otokov in Slonokoščene obale. Somaševal je z osmimi kardinali. Ves obred je trajal polne tri ure in se je zaključil ob 1,10 zjutraj.
Na veliko noč je sv. oče maševal na preddverju bazilike. Prostrani trg je bil nabito poln, čeprav je dež neusmiljeno lil in je pihal mrzel veter. Sv. mašo je to pot papež opravil sam in brez pridige. To je prihranil za opoldanski govor z lože Da-mazove palače.
PAPEŽEVE VELIKONOČNE MISLI
V tem svetem letu — je dejal — hoče biti Cerkev priča odrešenja. To se je začelo na križu in dovršilo z vstajenjem. Vi vsi, ki živite pod bremenom greha, prisluhnite: Kristus je greh zmagal na križu in ob vstajenju. Podredite se zato njegovi moči! On bo sprejel v svoje poveličane rane vse rane sodobnega trpečega človeka, tako tiste, o katerih toliko govorijo sredstva javnega obveščanja kot tiste, ki ostanejo skrite v srcih ljudi.
Ob tej vstajenjski skrivnosti smo z vami,
ki trpite revščino in lakoto, z vami, ki doživljate smrtni boj otrok, ko kličejo po kruhu; z vami, milijoni beguncev, ki ste bili pregnani iz svojih domov; z vami, žrtvami nasilja, ki ste zaprti po ječah ali koncentracijskih taboriščih, izpostavljeni zlostavljanju in mučenju; z vami, ki živite pod moro vsakdanjega strahu pred državljansko vojno; z vami, ki doživljate nepričakovane nesreče kot je prišla nad starodavno mesto Popayan, razrušeno od potresa; z vami družine, ki plačujete zvestobo veri z zapostavljanjem vaših otrok; z vami starši, ki trepetate zanje zaradi stiske in stranpotov vaše mladine; z vami mladimi, ki zgubljate pogum, ker ne pridete do dela in stanovanja; z vami, ki trpite zaradi bolezni, starosti in osamljenosti; z vami, ki ste zmedeni zaradi dvomov in tesnobe, kateri napolnjujejo vaša srca; z vami, ki vas teži greh, pa si želite milost Kristusa Odrešenika.
Smo pa tudi z vami vsemi, ki ste se vrgli v usmiljene Kristusove roke, z vami konvertiti in novokrščenimi, z vami, ljudje
dela in kulture, z vami, ki ste se posvetili Kristusu, z vami, pričevalci vere, ki bogatite Cerkev s svojo tiho molitvijo, potrpežljivim prenašanjem zatiranja ter tako kličete odpuščanje in spreobrnjenje na tiste, kateri vas preganjajo. Smo končno z vsemi ljudmi dobre volje, katere koli rase ali s katere koli celine.
Cerkev danes deli velikonočno poslanico z vsemi brati v Kristusu in z ljudmi vsega sveta. Cele generacije stojijo pred praznim grobom kot nekoč, ko so se pred njim ustavile prve priče. V tem svetem letu pojdimo bolj kot kdaj prej k temu grobu in prisluhnimo besedam, rečenim svetim ženam: »Zakaj iščete mrtvega med živimi? Ni ga tukaj, vstal je!«
Po tem govoru je sv. oče izrekel velikonočna voščila v 44 jezikih, pričenši z italijanskim in končavši v latinskem. Vključil je vse slovanske jezike, tako tudi slovenskega, za Poljake pa je dodal: »Bog je z ljudmi; v ljubezni jim daje življenje ter jim vrača svobodo in dostojanstvo. Obrišite si solze vi, ki jokate!«
Ofeetansim taistim sezma
Prodaja jugoslovanskih turističnih storitev v tujini letos daleč zaostaja za lansko. Tako je v ZR Nemčiji, od koder prihaja največ turistov, manjša za 25 %, v Avstriji za 20%, v Švici in na Švedskem kar za 30 %, le v Italiji je podobna lanskoletni.
Pod naslovom »Prve lastovke smo že odgnali« poroča zagrebški dnevnik »Borba« naslednje: »Kljub vsesplošnim zaobljubam, da bo letošnja turistična sezona za zgled, kako naj bi dobro delali, se vendarle do
Vzpon hrvaške Cerkve
Hrvaški komunisti in njihovo vodstvo so, kot se zdi, sprejeli imenovanje zagrebškega nadškofa Kuhariča za kardinala bolj sladko-kislo; uradno so mu sicer čestitali, neuradno pa šepetajo o »izzivanju« in pravijo, da bi jim bil ljubljanski nadškof Šuštar kot jugoslovanski kardinal ljubši. Slovenska Cerkev ima z državo manj sporov. Nadškof Šuštar je sicer vse drugo kot »mehak«, a ima rajši diplomatske poti in je manj premočrtno trd kot Kuharič. Dejansko je bilo papežu Kuhariča komaj možno obiti: Zagreb je najvažnejša škofija v Jugoslaviji in Kuharič je predsednik jugoslovanske škofovske konference.
Vedno znova je najti ljudi, tudi zahodne opazovalce, ki kardinalu Kuhariču očitajo, da ni diplomat in da krmari hrvaško Cerkev v smer spopadanja z režimom brez potrebe. Na kraju samem so te stvari drugačne. Cerkev na Hrvaškem je že dolga leta tesno povezana z narodnostjo in s svojo načelno držo; ne nazadnje v primeru kardinala Stepinca si je pridobila močan položaj, ki bi še pred malo leti bil nemogoč.
Kolikor bolj se razmere v Jugoslaviji slabšajo in postaja režim bolj živčen, toliko bolj prepričljiva je podoba Cerkve. 10. februarja je praznovala Cerkev na Hrvaškem ob ogromni udeležbi vernikov 23. smrtni dan kardinala Stepinca. Razvoj na Hrvaškem gre čisto jasno v smer dvote-čajnosti partije in Cerkve.
Ta dvotečajnost kajpada ni v znamenju sodelovanja. Republika Hrvaška ni hrvaška država. Njeni politični voditelji so še danes isti, ki jih je svoj čas (1971) spravil na oblast Tito in ki so v vsem tem času dokazali, da niso sposobni vpeljati na Hrvaškem sprejemljivega sporazuma med vladajočimi in vladanimi. Danes je hrvaško vodstvo živčno in negotovo; brez mere napada svoje lastne časopise, prav tako odgovarja brez mere, če mu iz drugih republik kdaj očitajo »hrvaški nacionalizem«, ki dovoljuje svojevoljne obsodbe, ki bi bile v drugih delih Jugoslavije nemogoče.
Zveze veteranov, rezervnih častnikov in organizacij »splošne ljudske obrambe« se brez prenehanja ukvarjajo z »bojem proti kleronacionalizmu« in posamezni občani na Hrvaškem, ki so verni katoličani, morajo v vsakdanjem življenju prenašati zapostavljanja, ki bi npr. v Sloveniji bila nepojmljiva.
Bivši predsednik Hrvaške Blaževič, ki je pred dvema letoma ob objavi svojih spominov znova podnetil spor med državo in Cerkvijo, tudi kot upokojenec ne da miru. Svoj čas (1946) je bil tožilec v bednem procesu proti tedanjemu zagrebškemu nadškofu Stepincu.
Blaževič je v svojem starčevskem razpoloženju izklepetal zanimive stvari, ki kažejo, da je za določenimi zunanjostmi pogosto več, kot se zdi. V dolgem januarskem pogovoru z revijo »Svijet«, ki izhaja v Sarajevu in velja za glavno glasilo dogmatikov v Jugoslaviji, je rekel, da je bil 1946 tri dni pri Titu in da mu je dal on pri tem smernice za proces proti Stepincu. Tako bi se moral režim, če bi Stepincu lepega dne vrnil dobro ime, postaviti tudi proti Titu, ne samo proti Bla-ževiču.
Poleg tega je Blaževič povedal, da so imeli odvetniki iz vse Jugoslavije konec lanskega decembra v Splitu zborovanje in da so prišli na njem do spoznanja, da vedno več katoliških duhovnikov v svojih pridigah greši proti paragrafu 133 kazenskega zakona (o «sovražni propagandi«) in da velja to tudi za splitskega nadškofa Franica.
Pametnejši med hrvaškimi komunističnimi funkcionarji kajpak ne mislijo na to, da bi nastopili proti Franiču s policijo ali sodnijo, vendar pa so v Splitu, tako rekoč kot nadomestilo, prijeli januarja nekega dominikanskega patra in ga zaradi »sovražne propagande« obsodili.
V republiki Bosna-Hercegovina prijemajo izmenoma pravoslavne in katoliške duhovnike in jih obtožujejo zaradi istega po mili volji tolmačenega ugotavljanja dogodkov. V vsej Jugoslaviji je baje trenut-
no v zaporu okrog deset katoliških duhovnikov.
Preudarnejši komunistični funkcionarji, h katerim spada tudi predsednik državnega verskega urada Lalič, stavijo veliko upanje na »Bogoslovno društvo« tako imenovanih naprednih duhovnikov, s katerih pomočjo naj bi partija Cerkev izvotlila od znotraj. Hrvaški škofje pa so na veliko jezo partijskih voditeljev njih namero onemogočili s tem, da so se zoper društvo poslužili papeškega dekreta iz pretekle jeseni, ki prepoveduje duhovnikom sodelovanje v režimskih društvih.
še vedno je negotovo, ali bo leta 1984 prišlo do papeževega obiska v Jugoslaviji, a kljub temu se že sedaj ostro razpravlja o posameznih točkah možnega programa. Ker je papež tudi državni poglavar, bi moral, če pride v Jugoslavijo, iti tudi v Beograd in po protokolu položiti venec na Titov grob. To bi pa v hrvaških cerkvenih krogih, zlasti ker je zadeva nadškofa Stepinca še vedno neurejena, ne bilo ravno z veseljem sprejeto. In obratno: režimu gotovo ne bi bilo všeč (kot ni bilo režimu v Salvadorju všeč, da je papež obiskal grob umorjenega škofa Romera), če bi se papež v zagrebški stolnici poklonil spominu preganjanega kardinala pred njegovim grobom. Dalje se zdi, da je državnim voditeljem mnogo na tem, da bi papež obiskal bivše koncentracijsko taborišče v Jasenovcu, v katerem so ustaške oblasti uničevale zlasti srbski in judovski živelj, kar pa seveda večini Hrvatov ne bi bilo všeč, ker bi v tem videli poskus Hrvatom naprtiti kolektivno krivdo za nizkotna in sramotna dejanja ustaškega režima.
(»Vaterland«, Luzern - Švica)
tujih gostov vedemo kot da nam ni prav, ker so nas tako zgodaj obiskali.
Tako se je zgodilo, da sta pred dnevi demonstrativno zapustili kaštelski hotel "Palače" in splitski "Marjan" dve skupini tujih gostov, predvsem iz ZR Nemčije, vodilne države v našem tujskem turističnem prometu. Vzrok je bil zelo banalen: ob kljub večkratnim opozorilom niso ogrevali. Kako bodo ta nepotrebni zaplet izkoristile konkurenčne države, je povsem jasno. Od tod pa do novega turističnega poloma sploh ni tako daleč.
In kaj zdaj? Kot je že navada, se bo vse končalo z ustaljenimi ugotovitvami, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Ali bo zaradi tega kdo odgovarjal, za zdaj ni mogoče reči. Škoda zaradi takih primerov je mnogo večja od izgube, ki jo ima pri tem ta ali ona delovna organizacija. Kajti eden ali dva slaba primera lahko izničita vse, kar je s tisoč dobrimi zgrajeno. Kazalo bi že na začetku razčistiti z vsemi, ki mislijo, da lahko ravnajo s tujimi gosti, kakor jih je volja. Tudi ankete, ki smo jih lani organizirali med tujimi gosti o tem, kaj jim v Jugoslaviji ni všeč, so pokazale, da ne gre samo za pomanjkanje kave ali kakšnih drugih izdelkov, marveč za nelju-beznivost ljudi, katerih dolžnost je, da skrbijo za tuje goste. Zato je eden od anketirancev dejal: "Včasih imam občutek, kot da želite, da mi sploh ne bi prišli, ampak da bi vam devize poslali po pošti".«
■ Levičarska sandinistična vlada v Nikaragvi je prepovedala vse radijske in televizijske prenose, ki so bili predvideni za veliki teden. Zato prebivalstvo letos ni moglo prisluhniti govorom svojih pastirjev, ki so jih imeli na veliki petek, soboto in velikonočno nedeljo.
Jeseni svetovna škofovska sinoda
Svetovna škofovska sinoda, ki bo razpravljala o »spravi in pokori v poslanstvu Cerkve«, se bo začela 29. septembra v Vatikanu. Hkrati z napovedjo začetka teh večtedenskih posvetovanj so v Vatikanu objavili tudi 70 strani obsegajoči delovni dokument, ki bo podlaga tega 6. splošnega zasedanja škofovske sinode katoliške Cerkve. Splošni tajnik škofovske sinode nadškof Jožef Tomko je na tiskovni konferenci v Vatikanu označit ta dokument kot »dragoceno pomoč za pripravo in praznovanje svetega leta odrešenja v krajevnih Cerkvah«.
Delovni dokument podčrtuje pomen, ki ga ima prav danes za Cerkev samo in za vse ljudi »sprava in pokora«. Ta dokument sam ima za osnovo nad 50 strani obsegajoči vprašalnik, ki so ga lani dobile vse škofovske konference in drugi organizmi katoliške Cerkve. Generalno tajništvo sinode je prejelo vsega 96 odgovorov na ta vprašalnik.
nm no mniJi
Vstali Kristus - povzetek naše vere Sv. oče priporoča katehezo in skrb za družino
Da je Kristusovo vstajenje, seveda v povezavi z njegovim trpljenjem in smrtjo, osrednja resnica naše vere, sledi iz sv. pisma. Jezusova obuditev od mrtvih je bila središče apostolskega oznanila. Sv. Pavel pravi, da je brez Kristusovega vstajenja »prazno naše oznanjevanje«. Karkšno koli oznanjevanje o Jezusu bi bilo prazno brez vstajenja. Tudi oznanjevanje o Kristusovem trpljenju in njegovi smrti, prav tako o njegovem nauku in njegovih delih, o njegovem skritem življenju v Nazaretu, o njegovi pokorščini nebeškemu Očetu.
Oznanjevanje in vera spadata skupaj, kajti vera je iz oznanila. Če je prazno oznanjevanje, je prazna tudi vera. Prva posledica za vero, ki ne priznava Kristusovega vstajenja, je ostajanje v grehih. Brez vere v Kristusovo vstajenje ne bo kristjan več deležen Kristusovega odpuščanja. Tako izgubi vera, ki ni vera v vstalega Kristusa, značaj odrešenjske vere.
SAMO VSTALI KRISTUS LAHKO SVET PRERODI
Danes se je med nekaterimi kristjani razširilo prepričanje, da je zadnji cilj človeštva spopolnitev človeške družbe s popolno humanizacijo. Zgodovinski Kristus je pri tem naš idealni vzor in navdihujoča moč, in sicer le za ta svet, za to življenje. Zato ni treba sprejemati nadnaravnega vstajenjskega dogodka. Gre samo za Kristusa v svetni zgodovini in za to zgodovino.
Sv. Pavel pa je drugačnega mnenja, saj pravi: »Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi naj-nesrečnejši.« Krščansko upanje, ki se naslanja le na zgodovinskega Jezusa kot »človeka za druge«, izključuje pa Kristusovo vstajenje in njegovo moč, po Pavlu nič ne pomeni. Če ne bomo upali v vstalega Kristusa, nima pomena sklicevati se na zgodovinskega Jezusa.
Kristjan, ki upa le v zemeljskega Kristusa, je na slabšem od nekristjana. Opira se na utvare, kajti samo zemeljskega Kristusa ni. Če imamo Kristusa samo za vzor človeka, navdihovalca svobode ali začetnika politične spremembe sveta, »smo od vseh ljudi najnesrečnejši«.
Kristus ima pomen za ta svet le, če je vstal in živi. V vstalem Kristusu so po Pavlu navzoče temeljile prvine naše vere: odpuščanje grehov in sploh odrešenje, upanje v nadzgodovinsko prihodnost posameznika in vsega stvarstva, posredno tudi napredek tega sveta.
BREZ KRISTUSOVEGA VSTAJENJA NE BI BILO KRŠČANSTVA
Glede pomena Kristusovega vstajenja pravi znani protestantski teolog Molt-mann: »Krščanstvo stoji in pade z dejstvom, da je Bog Jezusa obudil od mrtvih. Krščanska vera, ki bi ne bila vera vstajenja, se ne more imenovati krščanska in sploh ne vera. Ne priznati Kristusovega vstajenja je isto, kakor ne biti kristjan.«
Krščanstvo brez Kristusovega vstajenja sploh ne bi nastalo. Danes nekateri postavljajo v ospredje Kristusovo križanje, a le z njim se krščanstvo ne bi začelo in ne bi bilo Cerkve. Da je vstali Kristus središče naše vere, se vidi iz celostnega pogleda na vero. Vse verske resnice in dejstva dobijo v vstalem Kristusu svojo združujočo moč, saj so vanj usmerjene ali iz njega izvirajo: stvarjenje, učlovečenje božjega Sina, njegova smrt na križu, življenje Cerkve z oznanjevanjem božje besede, delitvijo zakramentov in posebej z obhajanjem evharistične daritve, poslednja do-vršitev ljudi in vsega stvarstva. Vse to brez Kristusovega vstajenja zgubi svojo vrednost. Vstajenje osvetljuje vsa ta dejstva In jih med seboj povezuje. Oznanilo o Kristusovem vstajenju ni oznanilo poleg drugih oznanil, marveč Je temelj In jedro krščanskega oznanila.
Imamo veliko poskusov, kako bi prikazali našo vero. Pri tem je nevarno, da iz krščanstva nastane neka teorija, zbirka idej. Teologi se sprašujejo, kaj je bistvo in jedro krščanske vere. A bolje bi bilo po zgledu Hansa Urša von Balthasarja vprašati z »kdo« namesto s »kaj«. Odgovor je poveličani Kristus. Vstali Kristus je oprijemljiva konkretizacija, središče naše vere. To Je edina primerna »kratka vsebina« krščanske vere. Tu dobiva vera svojo trdnost in življenjsko osebno moč.
Vstali Kristus pa ni samo »človek za druge«, temveč mnogo več, saj je že apostol Janez zapisal o poveličanem Kristusu: »Jaz sem Alfa In Omega, prvi in poslednji, začetek in konec« (Raz 22, 13). Evangelij o Kristusovem vstajenju je oznanilo o novi, že v tem svetu na zakrit način navzoči stvarnosti, ki nam budi upanje za prihodnost.
Kristusovo obujenje je dogodek, po katerem je bil Kristus oproščen vezi smrti
in je postal Gospod vsega. Po tem božjem delovanju smo bili tudi mi v počelu rešeni oblasti hudobnega duha, greha in smrti ter nam je omogočena deležnost pri življenju vstalega Kristusa.
POSEBEN POMEN ZA NAŠ ČAS
Velikonočno sporočilo more izpolniti najgloblja pričakovanja slehernega človeka. Kakor apostol Pavel moramo tudi mi v veri izkusiti in spoznati, kaj pomeni Vstali za nas in naše življenje, kateremu daje popolnoma nov smisel in vsebino. Oznanjevanje o Kristusovem vstajenju ima poseben pomen tudi za naš čas.
Današnji čas v posebni meri doživlja božjo oddaljenost, ki jo izraža krilatica »Bog je mrtev«. Človek si je osvojil svet, ki je tako postal »hominizirani svet« in hkrati »razboženi svet«. Zaradi te človeške usmerjenosti je človek izključil Boga iz svojih misli in besed. Tako v anketi 2. razreda petih ljubljanskih srednjih šol v letu 1981 dve tretjini učencev trdi, da »današnjemu človeku vera v boga ni več potrebna«.
Odgovor na to današnje stanje moramo iskati v poveličanem Kristusu, v tesni povezanosti z njim. On je tudi kot poveličan ostal pravi človek in ne samo pravi Bog. Z njim se srečujemo v božji besedi, v duhovnikovi osebi, v skupnosti, ki je zbrana v njegovem imenu, pri prejemanju zakramentov, na najmočnejši način pa v Evharistiji. Za srečanje s poveličanim Kristusom, za spoznanje, da je navzoč, je predvsem potrebno z odprtim srcem prisluhniti evangeliju in se z daritvenim razpoloženjem udeleževati lomljenja kruha, kot sta to storila emavška učenca, ki sta Gospoda spoznala po lomljenju kruha (Lk 24, 30 sl.). Njuno srce pa je bilo goreče že tedaj, ko jima »je govoril in razlagal pisma« (Lk 24, 32).
REŠITELJ JE VSTALI KRISTUS
Danes smo si ljudje na znotraj vedno bolj tujci, čeprav živimo veliko skupaj. S Kristusovo velikonočno skrivnostjo se je začelo novo božje ljudstvo. Vstali Kristus je »novi človek«, ki z vsemi vanj verujočimi in krščenimi tvori »eno telo«, je skupaj z njim »eno«. Ta enost je rešitev za naš čas. Vstali Kristus nam omogoča, da živimo vedno bolj s Cerkvijo, v Cerkvi, Cerkev samo. V novem človeku moramo vsi postati eno telo in eno božje ljudstvo.
Za današnji čas je značilna velika odprtost za vrednote tega sveta in za materijo. Tudi je opaziti veliko zaskrbljenost za prihodnost sveta. Rešitelj je vstali Kristus. On je znamenje in začetek našega vstajenja in poveličanja vsega stvarstva. Vse naše delo za telo in za svet je lahko naravnano na večno življenje. Tako je prav Kristusovo vstajenje, bolje vstali Kristus, vzrok velikega upanja za današnjega človeka In svet.
DR. ANTON NADRAH, O. Cist.
Kakih 50 mladih pripadnikov enajstih narodnostnih skupnosti iz zahodne Evrope se je od 27. marca do 1. aprila udeležilo letnega seminarja Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Seminar je bil v hotelu Antonič v vasi Reka pri Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Gostili so torej koroški Slovenci, ki jih v organizaciji zastopa Koroška dijaška zveza. Slovence v Italiji zastopa v Mladinski komisiji FUENS mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Poleg teh dveh zastopstev so bili na seminarju predstavniki Gradiščanskih Hrvatov, Dancev v Nemčiji, Nemcev na Danskem, Fri-zijcev v ZR Nemčiji, Sudetskih Nemcev, Južnih Tirolcev, Retoromanov iz Švice, Nemcev v Belgiji in nemško govorečih Alzačanov.
Seminarji FUENS imajo namen, da vsako leto posebej predstavijo manjšino, ki gostuje srečanje, poleg tega pa omogočajo izmenjavo informacij in misli med prisotnimi manjšinami. V ta namen je vsako predstavništvo poročalo o položaju v svojih krajih. Za Slovensko skupnost, ki jo je stalno zastopalo pet članov iz Trsta (krajši čas so bili prisotni tudi trije mladi iz Gorice), je poročala Marija Brecelj. Sintetično je navedla vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna. S primerki tukajšnjih listov in revij je prikazala tudi slovensko časopisje in publicistiko v Italiji.
Koroško so udeleženci spoznali iz predavanj predsednika Koroške dijaške zveze Rudija Vouka in zastopnika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Boruta Sommereggerja, dalje iz celodnevnega izleta in pa nastopa dveh domačih skupin
Med mislimi, ki jih je papež Janez Pavel II. povedal skupini jugoslovanskih škofov, ki so ga obiskali pod vodstvom nadškofa Šuštarja, so bile tudi kateheza, skrb za družine, prakticiranje vere in praznovanje jubilejnega leta odrešenja. Dejal je:
Nadaljujte kot »očetje in pastirji« vaših škofijskih občestev z obnovljeno gorečnostjo tiste pobude in pastoralne prijeme, ki zagotavljajo boljše sadove krščanskega življenja. V ta namen je treba dati poseben poudarek katehezi, zlasti katehezi otrok, mladih in doraščajočih. O teh vprašanjih sem obširno govoril v apostolski spodbudi o katehezi v našem času, ki v bistvu le povzema misli, ki jih je pripravil Pavel VI., ter sklepe četrtega plenarnega zasedanja škofovske sinode leta 1977.
Neprestano katehetsko oblikovanje o-trok, doraščajočih in mladine je življenjskega pomena za razvoj njihovega krščanskega življenja. Kljub neizogibnim težavam jim je treba zagotoviti primerna sredstva za solidno versko vzgojo. Treba jim je predstaviti Jezusa Kristusa, Boga, ki je postal človek, pri tem pa je treba upoštevati, da iz dneva v dan globlje spoznavamo njegovo osebnost, njegovo sporočilo, ki nam ga je Bog hotel razodeti. Gre za težko in sveto dolžnost pastirjev, ki morajo v ta namen iskati in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva.
»Skrb za pospeševanje dejavne in učinkovite kateheze naj ne bi zaostajala za nobeno drugo — sem dejal, ko sem se v navedeni apostolski spodbudi obračal na škofe. — Zato vas bo ta skrb priganjala, da boste vi sami svojim vernikom posredovali nauk življenja... Vaša glavna naloga je, da v svojih Cerkvah zbudite in gojite pravo ljubezen do kateheze, l jubezen, ki si v primerni in učinkoviti organizaciji privzame določeno podobo in v delo vključi osebe, sredstva in pripomočke pa tudi potrebna finančna sredstva« (Cathechesi tradendae, 63).
Gotovo ne boste odnehali pri drugi izredno važni pastoralni nalogi: družini. V našem času je morda prav družina tista, ki je podvržena učinkom najglobljih družbenih in kulturnih sprememb.
»Za družinsko pastoralo v škofiji je odgovoren prvenstveno škof,« sem zapisal v apostolski spodbudi o nalogah krščanske družine v sodobnem svetu. »Kot oče in pastir mora skrbeti za ta odsek pastorale... Posebno naj bi mu bila pri srcu skrb, da bi njegova škofija postajala vse bolj in bolj škofijska družina, zgled in studenec upanja za mnoge družine v škofiji« (Apostolsko pismo o družini, 73).
Treba je braniti ustanovo družine in jo zasidrati na načela krščanske vere s primerno predzakonsko pripravo. Bodočim zakoncem je treba poleg dolžrfosti, ki jih nalaga zakrament svetega zakona, predo-čiti še posebej njihovo važno pravico in dolžnost omogočiti svojim otrokom kr-
na kulturnem večeru. Izlet je udeležence popeljal v Sele in Železno Kaplo, kjer so spoznali upor Slovencev proti nacizmu, na Gosposvetsko polje, kjer so jim spregovorili o zgodovini, in v Celovec. Tam so si ogledali slovensko gimnazijo, na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev pa so imeli razgovor s predsednikom dr. Matevžem Grilcem.
Precej časa je bilo na letošnjem seminarju posvečenega notranjemu življenju mladinske komisije FUENS. Srečanje samo se je začelo v nedeljo zvečer z zasedanjem glavnega odbora. V torek in četrtek opoldne pa je bil redni občni zbor. O opravljenem delu je poročala predsednica Christel Petersen, ki je v imenu izvršnega odbora pokazala na pereče vprašanje potrebe, da se preverijo odnosi med organizacijo FUENS in mladinsko komisijo, da bi ta samostojneje zaživela. V ta namen je bil izdelan osnutek novega statuta, o katerem se bodo morale včlanjene organizacije izreči, dokončno pa bodo o njem sklepale prihodnje leto.
Na drugem delu občnega zbora je prisotne pozdravil tudi predsednik celotne FUENS, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vospernik.
Občni zbor je sprejel resolucijo v korist Frizijcev v Zah. Nemčiji. Glede prihodnjega seminarja so prisotni vzeli na znanje vabilo Nemcev na Danskem.
Delno je bil obnovljen izvršni odbor (podpredsednikoma namreč letos ni potekel mandat), ki je zdaj res mednarodno reprezentativen: predsednica je Frizijka iz ZRN Christel Petersen, tajnik je Reto-roman iz Švice Ruedi Bruderer, podpredsednika sta koroški Slovenec Franc Wa-
ščansko vzgojo. To morajo narediti osebno ali pa s pomočjo krščanske skupnosti; zato pa jih je treba katehetsko oblikovati ne glede na težave.
Vernike je treba potrjevati in opogumljati v njihovi verski praksi, ki temelji in se izraža v krščanskem življenju iz zakramentov, posebej še obhajila in spovedi.
Krščansko življenje temelji tudi na zavestnem in dejavnem sodelovanju pri bogoslužju, v dejavni ljubezni do bližnjega, posebej tistega, ki je v potrebi, v pristnem krščanskem izročilu, zasidranem v stoletni zgodovini dežele.
Seveda je treba skrbeti, da ne zvodenijo ali se izgubijo pobožnosti, ki so jih bili ljudje vajeni: češčenje presevtega Reš-njega telesa, križev pot, različne litanije in vse druge oblike ljudske pobožnosti, ki so v skladu s pristno krščansko duhovnostjo.
Čez nekaj dni bom odprl sveta vrata in začelo se bo jubilejno sveto leto ob 1950-letnici našega odrešenja. V pismu, ki sem ga 25. januarja pisal vsem škofom sveta, sem poudaril, da bo moral ta dogodek »pustiti svoj pečat na vsem življenju Cerkve in kristjanov, ker bo vodil v listo ljubezen, ki vrši resnico in si prizadeva za pravičnost«. Priporočam vam, da v vaših škofijah živite izredno sveto leto v bogastvu vaših zgodovinskih izročil ter krščanski in zakramentalni praksi. »Vsak škof bo moral poskrbeti, da bo vsak vernik v še tako majhni župniji dobil vso potrebno pomoč za rast zavesti, da vsi potrebujemo odrešenje in da je Kristus za vse prelil svojo kri« (Pismo škofom).
■ Na veliki četrtek je hud potres razdejal mesto Popayan v južni Kolumbiji. Samo v mestu so našteli 250 mrtvih, v okolici pa drugih sto. Brez strehe je ostalo
40.000	oseb, uničenih pa je bilo 70 % stavb. Mesto so leta 1536 ustanovili španski zavojevalci in je štelo 600.000 prebivalcev. Med porušenimi stavbami je tudi starodavna stolnica. Italijanski zunanji minister Colombo je po italijanskem veleposlaniku v kolumbijski prestolnici Bogota sporočil tamkajšnji vladi, da je Italija pripravljena pomagati po svojih močeh.
■ Na najbolj severni točki Perzijskega zaliva tik iraško-iranske fronte izteka iz dveh iranskih plavajočih naftnih vrtalnih ploščadi, ki sta bili v začetku marca poškodovani od nekega petrolejskega tankerja in iraškega letalskega napada vsak dan od sedem do deset tisoč sodov surove nafte. Izlita nafta meri že 8.000 kv. kilometrov (kot npr. Sicilija), sloj nafte pa je debel ponekod že en meter. Grozi velika ekološka katastrofa, saj bo nafta onesnažila obalo Bahreinskega otočja, Katarja in Saudske Arabije. Zaradi tega te države ne bodo mogle pretvarjati morske vode v sladko, prav tako pa bodo hude posledice v ribištvu.
kounig in Alzačan iz Francije Christian Neumiiller.
Seminar sicer ni imel povsem zadovoljivega odmeva v javnosti (tiskovna konferenca na primer ni uspela), pokazal pa je, da je mladinska komisija FUENS živa in da ima voljo do dela.
■ V Bonnu se je v torek 29. marca sestal novoizvoljeni parlament ZR Nemčije — deseti od leta 1949 — ter izvolil novega predsednika in podpredsednika parlamenta ter Helmuta Kohla za zveznega kanclerja. Zasedanje parlamenta je odprl kot najstarejši poslanec in voditelj socialdemokratov Willy Brandt, ki je v svojem govoru poudaril, da Nemci ne smejo nikdar več dovoliti, da bi se še kdaj ponovila tragedija nacizma. Podobno misel je izrazil novi predsednik parlamenta krščanski demokrat Rainer Barzel: nikoli več ne sme Nemčija povzročiti vojne ali se prepustiti diktaturi. Nova zahodnonemška vladna koalicija, (krščanska demokratična zveza, krščanska socialna zveza ter liberalci) ima 278 poslancev, tj. 28 več kot je potrebno za absolutno večino, socialdemokrati 193, zagovorniki čistoče okolja pa 27 predstavnikov. Zvezni kancler Kohl je tudi že predstavil svojo novo vlado, ki je v glavnem ostala z ozirom na oktober 1982 nespremenjena, le liberalci imajo -namesto štirih tri ministre.
Sveto leto nas vabi k spravi, odpuščanju, miru, razumevanju, dobroti, veselju, upanju... to so vrednote, po katerih hrepeni človeško srce in jih sodobni svet najbolj potrebuje.
■ Ognjenik Etna na Siciliji, ki je eden najbolj aktivnih v Evropi, po nekajletnem premoru zopet bruha žarečo lavo. Novo žrelo si je odprl na višini 2500 m, lava pa je sedaj dosegla višino 1500 m. Dvakrat je presekala pokrajinsko cesto iz Katanije na pobočje Etne, druge-posebne škode pa še ni napravila, ker niso bila prizadetff obljudena in obdelana območja. Naj bližji!' ogroženo mesto je Nicolosi s 4.000 prebi valci, od katerega je lava oddaljena 6 km zračne črte. Po zadnjih poročilih se je de-“ javnost ognjenika začela umirjati.
■ Britanska vlada je odobrila Jugosl;" viji 38 milijonov funt šterlingov posojil.' Prva polovica bo na voljo takoj, druga p* poleti. Poleg tega je ista vlada odobril?' Jugoslaviji 40 milijonov funtov za odplačilo' posojil v zvezi z izvoznimi posli, za katere se je obvezala jamčiti britanska vlada.
■ Poljskim oblastem se je predal bivši vodja stavkajočih v tovarni vagonov v Wroclavvu Andrej Konarsky, ki se je skrival od razglasitve vojnega stanja 13. decembra 1981. Oblasti so ga formalno zaslišale, nato pa izpustile. Kmalu nato je Konarsky nastopil na televiziji in izjavil, da se je za svoj korak odločil zato, ker je prepričan, da bo z javnim delom lahko več pripomogel k odpravljanju družbene krize kot pa če bi se še naprej skrival in delal podtalno.
■ Na veliko soboto 2. aprila je minilo leto dni, kar so se na Malvinskih (Falklandskih) otokih izkrcale argentinske čete ter ostale tam do 14. junija, ko so se morale predati britanskih silam, ki so otočje znova osvojile. Britanska vlada je sklenila, da otočje vojaško zavaruje in tako odvzame Argentincem vsako željo po kakem novem vojaškem podvigu. 1.800 prebivalcev in 600.000 ovac brani posadka 4.000 mož, kar je stalo Vel. Britanijo v enem letu 400 milijonov funtov šterlingov, tj. 850 milijard lir. Do leta 1986 je predvidenih za vzdržavanje teh vojaških sil 5.250 milijard lir, tj. skoro 3 milijarde lir na vsakega prebivalca Malvinskih otokov. Iz ankete poizvedovalnega Gallupovega zavoda že nad polovico Britancev meni, da Falklandski otoki niso vredni tolikega denarja in da bi bilo treba bodočnost otočja rešiti s pogajanji z argentinsko vlado.
Z GORIŠKEGA
Občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
V nedeljo 27. marca je bil v Kulturnem domu v Gorici 14. redni občni zbor SDGZ. Najprej je prebral predsedniško poročilo dr. Vito Svetina, nato je sledilo direktorsko poročilo, ki ga je podal Vojko Kocjančič. Sledili so pozdravi številnih gostov, ki so zastopali razne ustanove in organizacije s tostran in onstran državne meje.
Občnega zbora se je udeležilo veliko število delegatov in članov Združenja, ki so s svojimi poročili in posegi v diskusijo dali občnemu zboru zelo konkreten in deloven značaj. Iz posegov in poročil se da izluščiti nekaj misli in smernic, ki jih bo moral upoštevati novi odbor v prihodnji poslovni dobi. Najvažnejša misel, ki jo je iznesla večina diskutantov je bila ta, da se mora Združenje uveljaviti v naši stvarnosti, kjer živimo, to se pravi, da se mora Združenje maksimalno zavzeti, da dobi svojega predstavnika v razne komisije in odbore kot so trgovinske zbornice, občine, pokrajine, dežela, konzorciji za industrijske cone itd., kjer so že prisotne druge italijanske sorodne organizacije. Da se to doseže, je zelo važno, da se Združenje številčno okrepi z vključitvijo novih članov. Posebno pozornost bo treba posvetiti goriškemu delu Združenja, kjer so vsi pogoji, da še poveča in razvije svojo dejavnost.
Diskusiji je sledilo poročilo nadzornega odbora, ki ga je prebral njegov član Ivan Terpin in s tem dal razrešnico staremu glavnemu odboru. Volitve za glavni in nadzorni odbor so dale naslednji izid:
Glavni odbor: Bogdan Butkovič, Romano Čeudek, Hadrijan Corsi, Radimir Fajt, Paolo Furlani, Boris Grilanc, Karlo Grgič, Josip Guštin, Drago Komjanc, Anton Koršič, Dušan Košuta, Luciano Malalan, Vojko Nardin, Srečko Ostrouška, Dušan Pangerc, Marino Pečenik, Igor Petaros, Vid Primožič, Jožko Sirk, Silvano Starec, Vito Svetina, Ivan Tavčar, Ivan Terpin.
Nadzorni odbor: Stanislav Bole, Franko Miklus, Silvij Tavčar, Dario Bensa, Karlo Kukanja.
Glavni odbor bo na svoji prvi seji izvolil iz svoje srede novega predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Letni seminar mladine evropskih narodnih manjšin
Solunski škifie za sv. leti ofrešeiia
tržaške novice
-.rti;. .. L..
h?
Ljudje radi obhajamo spomin na pomembne dogodke v življenju posameznika, družine, župnije, škofije ali naroda in slavimo jubileje. Letos pa mineva 1950 let od najpomembnejšega dogodka v zgodovini, smrti in vstajenja Kristusa, Boga in Človeka, našega Odrešenika. Po besedah )V. očeta Janeza Pavla II. je ta dogodek vrhunec božjega razodetja in največje !elo božjega usmiljenja za ljudi vseh ča-ov« (Človekov odrešenik 2). Zato je sv. iče oklical leto našega odrešenja. Kristusove razprostrte roke so zarisale med ne-om in zemljo neizbrisno znamenje naše »veze z Bogom. Sv. Pavel nam zatrjuje: iJ njem (Kristusu) imamo odrešenje po egovi krvi in odpuščenje grehov. Obilno ; razlil na nas bogastvo svoje milosti...« Ef 1, 7). Kaj bi radi skupaj s sv. očetom dosegli v tem jubilejnem svetem letu odrešenja? Pokoro, spravo in mir.
1. Odrešenje moremo razumeti samo na ozadju neskončnega božjega usmiljenja. Zato naj bi to leto razmišljali o Kristusu in njegovem odrešenjskem delu. Odpreti se moramo božjemu Duhu, odpreti srce in uho za božjo besedo, veliko prebirati sveto pismo in nabožno literaturo vseh vrst. Naj bi se še bolj potrudili za lepo obhajanje nedelj in praznikov, več časa posvetili zasebni in skupni molitvi, posebej častili božjo mater Marijo, ki je bila prva odrešena in nam je vzor človeka
2. V tem jubilejnem letu naj bi nam še globlje prišlo v zavest, da se Kristusovo odrešenjsko delo sedaj uresničuje v Cerkvi, ki je vsa potopljena v skrivnost odrešenja, in v zakramentih, ki so studenci,
Po radiu Trst A napovedani križev pot za skavte k obnovljeni cerkvici na Pečah nad dolino Glinščice, odmaknjeni v kamniti gorski svet, mi je dal priložnost za lepo doživetje.
Oblačno nebo, brez luninega svita in sijočih zvezd je živo spominjalo na pesem »Oljsko goro tiha noč pokriva«. Namesto potoka Cedion je bilo slišati močno šumenje od deževja narasle Glinščice. Tu pa tam se je med svetlobo bakel zalesketala skozi drobne vejice grmičevja rosna kapljica in pojila v popkih skrito novo živ-njenje. V ta okvir, poln skrivnostne globine velikega petka, se je po ozki stezi zvrstilo okrog 60 živahnih skavtov in skavtinj.
Premišljevanja, razdeljena v presledke 14 postaj križevega pota so si fantje in dekleta že predhodno sami pripravili. Duhovna odprtost, s katero so posredovali svoja verska doživetja drugim bratom in sestram, je očitno sad dolgotrajne skavtske vzgoje. S premagovanjem običajnega »kaj bodo rekli drugi« se mladi polagoma, a vztrajno vzpenjajo iz množične brezciljnosti v zavestno oblikovano osebnost, zmožno prevzemati soodgovornost, ko pride čas za to, ali vsaj želimo, da bi bilo tako. Najboljši dokaz nam daje starejša generacija skavtov, ki se že vrsto let v organizaciji tako požrtvovalno trudi. Pomislimo samo na vsakoletno taborjenje, ki spada k programu skavtov in teh je bilo lani celo šest, če se ne motim.
Med molitvijo rožnega venca in petjem skavtskih nabožnih pesmi je procesija z baklami prispela do cerkvice. Tu je bila še zadnja postaja križevega pota s premišljevanjem. Nato je duhovni vodja g. Vončina odprl nova vrata in vstopili smo v notranjost cerkve. Bleda svetloba sveč se je razlila po novem kamnitem oltarju in sveže prepleskanih stenah. Pred oltarjem je g. Vončina s križem v roki podal duhovno misel in povabil prisotne k po-češčenju križa s poljubom. Nekateri so
izvirajoči iz Kristusovega križa. V Cerkvi in po zakramentih bomo iskali spravo z Bogom. Zakrament sprave naj v tem letu pride spet do svoje prave veljave. Poskrbeli bomo vsi, da opravimo dobro pripravljeno, iskreno in kolikor mogoče popolno svetoletno spoved. Priti moramo do resničnega spreobrnjenja, ki je tudi pogoj za pridobivanje svetoletnega odpustka.
3. Naša sprava z Bogom bo vodila do sprave z ljudmi. Naj bi prišlo do poravnav in sloge v družinah, soseskah, vaseh, župnijah, do sprave med starejšimi in mlajšimi.
4. Naša sprava z Bogom in sočlovekom mora nujno voditi naprej v dela ljubezni do bližnjega, do telesnih in duhovnih del usmiljenja. Odpreti nam mora oči za stiske bližnjega, za bolne, trpeče, ostarele, osamljene, dvomeče in za tiste, ki iščejo ali nimajo pravega življenjskega cilja. Sv. oče nam pravi: »Odrešenje nam odpira veličastno knjigo naše solidarnosti s trpečim Kristusom in v njem nas uvaja v skrivnost naše solidarnosti s trpečimi brati. S Kristusom združeno trpljenje naših bratov je zaklad, od katerega Cerkev živi in ki tudi vzdržuje vero vseh.« Zato naj nam to sveto leto pomaga priti do velike-spoštovanja trpljenja v bratih, ki jih papež še posebej takole prosi: »Vabim vas, da združite svoje trpljenje s trpljenjem Kristusa, visečega na križu, in da ga darujete za rešenje vsega sveta.«
Odprimo torej v tem svetem letu na široko vrata Odrešeniku in spoznajmo čas božjega obiskanja, da nam bo to leto zares čas milosti in dan rešitve.
opravili tu še velikonočno spoved, ostali pa so nadaljevali s petjem verskih pesmi.
Za zaključek je g. Vončina predstavil spominsko knjigo, kjer so vpisani sotrud-niki obnovitvenega dela ter ostaja na voljo za obiskovalce svetišča. Šele sedaj mi je bilo pojasnjeno, kako je prišlo do prenove te znamenite cerkvice. Skozi tri leta od njenega zločinskega opustošenja ni bilo posebnega zanimanja. Prišel je sicer župan s komisijo, da so preverili škodo, vendar je ostalo brez konkretnega posega. Pred kratkim pa je kaplan od Sv. Sergija v družbi g. Halupka stopil v stik z župnikom g. Vončino, nakar se je začela pobuda za zbiranje potrebnih sredstev. Razne ustanove so prispevale z večjimi ali manjšimi zneski.
Obnovitvena dela pa so se začela tudi ob sodelovanju naših skavtov. Ti so že od prvega začetka skupno z italijansko skupino ob prostih sobotnih popoldnevih na svojih ramenih znosili od Botača k cerkvici vse potrebno: od vode in vsega gradbenega materiala ter malte za prevleko zidov in okna in vrata, po 50 in več kg. Vse, kar je bilo lesene opreme kot harmonij, stoli, spovednica, vrata in okna so namreč neznani objestneži brezvestno pokurili. Zato sedaj vse to še manjka, kakor tudi tista značilna lopa pred vhodom, za katero bo potrebno še precej denarja. Glavni podatki o obnovitvenem delu kakor tudi o sodelovanju naših skavtov so vpisani na tabli stianskega vhoda cerkve.
Pristna v svoji mladostni iskrenosti, čeprav ob drugačnem scenariju kot ona, ki se je odvijala v Koloseju v Rimu, je ta nočna pobožnost križevega pota bila prav gotovo izraz vsečloveške hvaležnosti do Kristusovega trpljenja in smrti za naše odrešenje.
F.	V.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Mladi '83
Kot smo že v prejšnji številki poročali, bo 9. in 10. aprila na tržaški pomorski postaji srečanje mladih »Mladi '83 - Duhovnost in delo v družbi za bodočnost Trsta«. Program bo takole potekal:
9. aprila
15.00: Sprejem, čemu ta pobuda (Gian Carlo Murkovic). Pozdrav škofa Bellomija.
19.00: Prvi sklop pričevanj pod naslovom »Pomen iskanja duhovnih vrednot in dela v družbi«. Pričevala bosta benediktinski opat Giorgio Giurisato o smislu posvečenega življenja in tržaški duhovnik Mario Vatta o skupnosti mladih S. Martino al Čampo.
17.30: Delovne skupine na določeno tematiko. Prisotni si bodo lahko izbrali eno izmed naslednjih tem: molitev in meditacija; občestvo in skupnost; evangelizacija in človekov napredek; ekumenizem in dialog; prijateljstvo in ljubezen; mir in razvoj; prostovoljno delo in delo v družbi; emarginacija in nova uboštva; šola in mladinska kultura; delo in brezposelnost. Med animatorji delovnih skupin bo tudi nekaj Slovencev. Sledil bo odmor za večerjo.
21.00: Družabni večer z nastopom glasbenih skupin. Program bosta povezovala Miriam Kornfeind in Claudio Stagni.
10. aprila
9.00 Sprejem. Pomen skupnega delovanja (Marijan Kravos). Da bi živeli to, v kar verujemo (Mauro Vigini). Mladi in Cerkev (Mario Cividin).
10.00: Drugi sklop pričevanj: »Da bi ustvarili pogoje za iskanje duhovnih vrednot in za delo v naši družbi«. V imenu Slovenske zamejske skavtske organizacije bo govorila Ana Batagelj. Nekaj splošnih misli o slovenski problematiki in o odnosih med Italijani in Slovenci pa bo podal psiholog Danilo Sedmak.
11.00 Delovne skupine na določeno tematiko.
14.30: Zbiranje. Mladi in družba (Pier Giorgio Ragazzoni). Končno zborovanje: Splošne ugotovitve (Paolo Emilio Biagini). Prosti posegi udeležencev.
Kdor bo želel, se bo lahko udeležil evharističnega bogoslužja pri Sv. Justu, ki ga bo vodil g. škof Bellomi. Sodelovalo bo škofijsko misijonsko središče. Začetek ob 17.30.
Mladi! Vabimo vas, da se srečanja udeležite. S seboj prinesite tudi kitare, da bo petje bogatejše in vzdušje bolj praznično.
Slovenska predstavnika
v škofijski komisiji za mladin. pastoralo
Akti z mednarodnega seminarja o Glinščici
Pred dvema letoma je dolinska občina pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in mednarodne organizacije Unesco priredila mednarodni seminar o dolini Glinščice. Zdaj pa je izšla šapiro-grafirana publikacija (nad 770 strani), v kateri so objavljeni akti s tega seminarja v slovenščini in italijanščini, ena razprava je tudi v hrvaščini in ena v angleščini.
Poleg priložnostnih govorov dolinskega župana Švaba in deželnega odbornika za načrtovanje in proračun Colonija je objavljenih nad 30 referatov, ki z znanstvenega v ožjem pomenu besede, zgodovinskega, arheološkega, ekološkega, prostorskega in političnega vidika obravnavajo dolino Glinščice in raznotere teme, ki so z njo povezane. Referate so prispevali predvsem strokovnjaki s tržaške univerze, nekaj pa jih je tudi od drugod, npr. iz Slovenije. Objavljeni so tudi kratki posegi prebivalcev bližnjih krajev.
V Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 11. aprila ob 20.15
DVOJNA SLOVESNOST
ob podelitvi literarne nagrade »Vstajenje« in nagrade iz sklada Dušana Černeta. Vabljeni!
Skavtsko duhovno srečanje
Cilj skavtizma je oblikovanje celotne osebnosti, tudi njene duhovne plati. Verska rast se v okviru skavtskega delovanja izraža predvsem v obliki konkretnih, življenjskih izkušenj, ki so posebno za najmlajše člane izrednega pomena.
Prav v tem je smisel srečanja tržaških volčičev in veveric, ki so se 26. marca zbrali v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, da bi skupaj odkrili verski pomen veliko-
nočnih praznikov. Množična udeležba, veselo vzdušje in zavzeto sodelovanje prisotnih, vse to je dalo sobotni pobudi pravi skavtski pečat. Po uvodnih besedah duhovnega vodje je takoj steklo delo po skupinah. Tako so naši najmlajši s svojo ustvarjalnostjo prevedli besedo v dejanje: versko sporočilo je oživelo v odrski uprizoritvi, v risbi in igri. Vsakdo ga je lahko sodoživljal z ostalimi. Postalo je dostopnejše, ker so ga sami otroci izoblikovali. To je bilo bistvo njihovega dela. In od tu uspeh srečanja, saj so bistvo popolnoma zadeli.
Tekmovanje pritrkovalcev v Skednju
Vsako leto na velikonočni ponedeljek priredijo župnijske skupnosti iz Brega tekmovanje pritrkovalcev. Letos jih je slovenski kaplan v Skednju g. Dušan Jakomin povabil v svojo faro, da tudi tamkajšnji prebivalci spoznajo to svojevrstno umetnost. Predstavile so se tri skupine, dve pa sta bili zaradi bolezni svojo udeležbo prisiljeni odpovedati.
G.	Jakomin je pred začetkom tekmovanja na kratko orisal zgodovino zvonov in zvonjenja. V Sloveniji je najstarejši zvon v koprski stolnici (3. sept. 1333), najtežji, 4 tone in pol pa je na Sv. gori.
Vsaka skupina je imela za pritrkovanje na voljo 15 minut. Ocenjevalna komisija (župnika Albin Grmek iz Doline in Dominik Pegan iz Portoroža ter predstavnik Pro Loco iz Skednja Ruggero Paghi) je upoštevala ritem, harmonijo, pestrost, cre-scendo in decrescendo, začetek in konec pritrkovanja ter razglasila za zmagovalca skupino iz Boljunca z Albinom in Mavri-cijem Germanijem. Sledila je zakuska v »Ukmarjevem domu«.
Mladika
Uvodnik »Vstal je, ni ga tukaj« (Milan N.) je uglašen na velikonočno skrivnost, (udi novela Pavleta Zidarja »Na poti v Emavs« ima obeležje velike noči. Zelo primerno se nam zdi, da je uredništvo objavilo dva govora: prof. Mirka Mahniča »Prešeren in Slomšek«, ki ga je imel na Prešernovi proslavi v Bazovici 6. februarja letos in predsednika pripravljalnega odbora za obisk nadškofa Šuštarja v Argentini arh. Jureta Vombergarja v Slovenski hiši v Buenos Airesu, ki je tehten prikaz slovenske stvarnosti v Argentini. Zanimiv je to pot tudi Dnevnik beneškoslovenske-ga duhovnika Antona Kufola »In večno šumi Nadiža«, zlasti kako je reševal vas Ofijan, ki so jo sklenili ruski kozaki požgati, ker so partizani nerazsodno ubili nekega kozaka potem ko so ga zajeli blizu Ofijana. Bralca bo tudi zanimal članek »Zakaj Slovenska skupnost ni šla v Rim«.
Od drugih sestavkov naj omenimo Ivana Peterlina »Nekaj misli o zamejski telesni kulturi« in Pavla Merkuja »Opčine«. Martin Jevnikar poroča o pesniških zbirkah Alek-sija Pregarca »Moja pot do tebe« in Irene Žerjal »Gladež«. M. B. oceni Izvestje srednjih šol na Tržaškem, Magda Jevnikar pa opiše dve razstavi: slikarja Antona Miheliča v Peterlinovi dvorani ter Franca Vec-chieta v Cappelli Underground v Trstu. V rubriki »Antena« najdemo med drugim poročilo o Prešernovi proslavi in podelitvi nagrade Slovenske prosvete v Peterlinovi dvorani. Splača se prebrati tri, beležke »Pod črto«, pisma na platnici in Čuka na Obelisku, ki objavlja pismo Pepota iz Križa Armandu Cossutti.
Mladinska priloga »Rast« ima uvodnik, v katerem ugotavlja, da nekateri s to prilogo niso seznanjeni, ali pa nočejo biti seznanjeni, da poleg mladincev tudi starej- ‘ ši, ko pišejo o mladinskih publikacijah, pozabljajo na to prilogo ali pa }e ne omenjajo. G. R. poroča o mladinski dejavnosti na Goriškem, T. S. predstavi knjigo »La Parola a Solidarnošč«, Tomaž Simčič je napisal članek »Spet o Battiatu in še kaj«. Pesmi je prispevala Martina. - ak
Se ena publikacija o sv. Frančišku
Čeprav je tako imenovano Frančiškovo leto že za nami, nam je prišla pred kratkim v roke še ena publikacija, ki je bila izdana prav ob tej priložnosti. Odbor za proslavo 800-letnice rojstva sv. Frančiška Asiškega je izdal knjigo »Contributo Fran-cescano a Trieste«, v kateri so objavljene
Znano je, da italijanska množična občila v svojih dopisih le redkokdaj objektivno poročajo o problemih in razmerah, v katerih Slovenci v Italiji živimo in delujemo. Včasih je takšno poročanje pomanjkljivo zaradi malomarnosti, včasih pa namenoma netočno. Zdi se pa, da je bolj natančno in bolj objektivno, če prihaja od daleč.
V roke mi je prišla ena zadnjih številk tedniva »Italcooperative«, ki izhaja v Rimu in je glasilo katoliško usmerjene konfederacije zadrug v Italiji. Pozornost je pritegnil že naslov čez celo stran »Sloveni, cooperatori, fratelli...«.
Članek je bil napisan ob uradnem obisku vsedržavnega predsednika kmečkih in obrtniških hranilnic in posojilnic dr. Enza Badiola pri takih hranilnicah in posojilnicah na slovenskem »območju« (»zona« slovena) na Opčinah, v Nabrežini, Doberdobu in Sovodnjah. Slovenska narodna skupnost na ozemlju tržaške, goriške in videmske pokrajine (tudi videmske!) je v članku prikazana kot dragocen most, ki povezuje različne civilizacije in kulture.
Člankar piše nato o tem, kako smo Slovenci ohranili svoje lastne etnične in kulturne značilnosti, čeprav že dolga desetletja politično ne živimo več povezani z matičnim narodom. Pohvalno se izraža o slovenski kulturi, o šolah, radijski postaji Trst A, o kulturnih društvih ter gospodarskih in finančnih ustanovah. Med te spadajo prav gotovo prej omenjene kmečke in obrtniške hranilnice in posojilnice, ki jih je, kot rečeno, vsedržavni predsednik Badioli pred nedavnim obiskal. O njihovem delovanju in o globokem čutu medsebojne vzajemnosti, ki preveva zadrugar-je teh denarnih zavodov, se je Badioli izrazil nadvse pohvalno. V svojem govoru je tudi omenil, kako je imel že pred 40 leti na Sardiniji med služenjem vojaškega roka spoznati se s Slovenci ter z njihovim čutom za disciplino in solidarnost.
Objavljena je tudi fotografija s pročeljem in dvojezičnim napisom Hranilnice in posojilnice na Opčinah. - M. B.
št. 2-3
tri razprave uglednih profesorjev.
Giuseppe Cuscito piše o prihodu frančiškanov v Trst in o njihovem delovanju. Menico Torchio je prispeval razpravo, v kateri razglablja o odnosih med človekom in naravo v Frančiškovem pojmovanju in življenju. Decio Gioseffi pa objavlja svoje predavanje o sv. Frančišku in Giotto-vem slikarstvu. Prva razprava je tudi priložnostno ilustrirana, tretja pa obsega poleg besedila kar 20 Giottovih mojstrovin.
Bralci pišejo
Bandero ali zastava
Postni čas je mimo. V cerkvi smo lahko slišali različne lepe postne pesmi in med njimi tudi »Kraljevo znam'n je, križ stoji«. Do tu vse lepo in prav. Naprej pa pride zadeva, ki me moti, med drugim tudi zato, ker s tem siromašimo že itak izmučeni slovenski jezik.
Originalni tekst te pesmi je namreč: »Kraljevo znam’nje križ stoji, bandero glej vihrati...« In ravno BANDERO je nekoga motilo. Da bi naredil jezik čistejši, je zamenjal bandero z zastavo.
Bandero je sicer res zastava, vendar posebna vrsta zastave. To je zastava, ki je obešena na vodoravno prečko droga, vezena ali z obojestransko oljno sliko, pogo-st'o procesijska zastava — tako piše Leksikon Cankarjeve založbe 1982.
Italijanski jezik pozna bandero pod izrazom »il labaro« in ta izraz označi Zinga-relli kot znak združenj: bojevniških, bivših bojevniških, političnih in verskih. Tudi nemški jezik pozna več vrst zastav in »das Banner« je izraz za zastavo, ki ustreza naši predstavi ob besedi bandero. (Kdo ve, če niso naši predniki spremenili drugo črko n v črko d in smo tako dobili naše slovensko bandero.) V potrdilo tega lahko v Der Sprach-Brockhausii 1967 vidimo tudi sliko.
Nazadnje, če pogledamo še v slovar slovenskega knjižnega jezika 1970, bomo videli, da v tej knjigi nimajo nič proti izrazu «bandero» in označijo to besedo z opisom, da je to cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli.
Torej: zakaj naj bi ob križu visela katera koli zastava, če pa lahko ob njem vihra čisto določena zastava — bandero?
pc
Širite „Katoliški glas**
Križev pot tržaških skavtov
Velika noč v Gorici
V naši slovenski duhovni ji v Gorici smo zelo lepo obhajali veliko noč. Začeli smo na oljčno nedeljo s petim pasijonom med mašo na Travniku in blagoslovitvijo oljk pri opoldanski maši. Popoldne pa smo zaključili tridnevnico v pripravo na veliko noč s spokornim bogoslužjem v stolnici in dobili prvi svetoletni odpustek.
Na veliki četrtek smo slovesno prinesli pred večerno mašo v cerkev sv. Ivana sveta olja, ki jih bomo rabili za delitev zakramentov do velike noči 1984. Po tej maši je bilo najprej češčenje sv. Rešnjega telesa za ženske in nato za moške.
Na veliki petek je bil ob 15. uri pri Sv. Ivanu najprej film o Kristusovem trpljenju in nato kratek križev pot za otroke. Ob 17. uri pa obredi velikega petka. Ob 20. uri je bila na Travniku zadnja postna pridiga, nato pa po mestu križev pot, ki ga je priredila mladina in pri katerem so sodelovali tudi naši mladi z molitvijo in petjem.
V soboto so bili pri Sv. Ivanu obredi ob 19.30, ki so dosegli višek v obnovitvi krstnih obljub in pri velikonočni maši, kateri je sledil blagoslov velikonočnih jedi.
Najlepše je bilo vstajenjsko slavje v stolnici na velikonočno jutro ob 6.30 s procesijo in mašo. K temu slavju se zbere izredno veliko število vernikov naše du-hovnije in smo skupno prejeli tudi svetoletni odpustek.
Opoldne pa nas je pred mašo pri Sv. Ivanu iznenadil obisk g. nadškofa, ki nam je v slovenščini prinesel velikonočna voščila in je v kratkem nagovoru poudaril važnost naših lepih običajev kot ste jih — je rekel — tako lepo obhajali zjutraj v stolnici.
Na velikonočni ponedeljek pa smo z avtobusom romali k Materi božji na Monte Berico pri Vicenzi in obiskali še grob bi. p. Leopolda in baziliko sv. Antona v Padovi ter se Bogu zahvalili za tako lepa verska doživetja.
Vrh sv. Mihaela
Prerana smrt za vse dobro vnete žene.
V trenutku, ko je na Vrhu na koncu sv. maše na velikonočno nedeljo zadonela s kora pesem v čast vstalemu Zveličarju, je v goriški bolnišnici ugasnilo življenje Zmagi Cotič por. Devetak. S Kristusom je vstala v novo, dokončno življenje.
Njena smrt je vse, ki so jo poznali, globoko pretresla, saj je bila na višku svoje življenjske poti. Letos 23. decembra bi spolnila 50 let, prav tako letos bi tudi z možem Remom proslavila 23. oktobra srebrno poroko. Toda božji načrti so bili drugačni. Dozorela je za večno plačilo; pred večnega Sodnika je stopila dobro pripravljena in z množico dobrih del.
Pokojna Zmaga se je rodila na Vrhu pri Palunkinih v družini, kjer se otrok niso bali. Bilo jih je 15. Mnogi so že v večnosti. V skromnih razmerah je rastla in zato znala ceniti vse, kar ji je življenje nudilo. Bila je dobra mati svojima hčerkama Dor-jani in Anastaziji ter ljubeča žena možu Remotu, ki je v njej imel veliko oporo. Z razumevanjem ga je spremljala v njegovi politični dejavnosti, saj je Remo bil in ostal zelo aktiven član najprej v vrstah SDZ, nato pa SSk. Sama pa je pomagala v vaški skupnosti povsod, kjer je bilo potrebno in je zmogla. In zmogla je veliko. Vrsto let je skrbela za vrhovsko cerkev, za njeno krašenje, čiščenje, zvonjenje. Bila je dobra in vneta pevka. Njen lepi alt bomo pri službi božji zelo pogrešali.
Lani jeseni je nenadoma začela hirati.
Dokument slovenskih šolnikov
Prejeli smo s prošnjo za objavo dokument slovenskih šolnikov, ki je bil poslan ministru za šolstvo in predsedniku vsedržavnega šolskega sveta.
Odobravamo in obenem pozdravljamo duh mednarodnega jugoslovansko italijanskega sporazuma o medsebojnem priznanju diplom, doseženih v obeh državah, prosimo pa ustrezne oblasti, naj upoštevajo sledeče zahteve:
V zvezi z izrednimi habilitacijskimi izpiti (čl. 35 in 76 zakona z dne 25. maja 1982, št. 270) podpisano učno osebje slovenskih šol prosi, da prosvetni minister ponovno pregleda upravičenost nekaterih odredb o pogojih za sodelovanje na zgoraj navedenih izpitih:
1. Nesprejemljivo se nam zdi, da se lahko udeležijo zgoraj navedenih habilitacijskih izpitov za poučevanje slovenščine na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v Italiji kandidati, ki nimajo dokončanega štiriletnega univerzitetnega študija. Res je, da so bile priznane nekatere tuje di-ptome po dvoletnem študiju za poučevanje tujega jezika, vendar poudarjamo, da predmeta slovenščine na slovenskih šolah ne moremo smatrati za tuj jezik.
2. Za kandidate, ki sodelujejo na habilitacijskih izpitih na podlagi neustrezne
SKD »Hrast« iz Doberdoba je zaradi nestanovitnega vremena preklicalo tradicionalni
PRAZNIK SPOMLADI
in vse preložilo na prihodnjo nedeljo 10. marca.
10.00 odprtje praznika;
11.00 odprtje slikarske razstave Andreja Košiča in fotografske razstave KD Jezero »Predmeti govorijo«;
14.30 »ex tempore« za otroke iz vrtcev in osnovnih šol;
16.00 nastop pevskih zborov.
Sledi ples ob zvokih ansambla »Supergroup«. Deloval bo dobro založen buffet z domačo jedačo in pristnim kraškim vinom.
Pokojna Zmaga Cotič por. Devetak
Neozdravljiva bolezen se je razpasla v njenem čvrstem organizmu. Sredi februarja se je zatekla v bolnišnico, od koder se je vrnila le še mrtva. Pokopali so jo ob izredno veliki udeležbi v sredo 6. marca na vrhovskem pokopališču.
Težko prizadetemu možu Remotu, ki je naš zvesti sodelavec in dopisnik ter hčerkama in ostalim sorodnikom izrekamo ob tej nenadomestljivi izgubi naše občuteno sožalje. - jk
* * *
Krajevna sekcija SSk Sovodnje in krajevna sekcija krvodajalcev izrekata svojemu članu Remotu Devetaku ob smrti žene Zmage iskreno sožalje, ŠZ »Soča« pa prav tako njenima hčerkama, ki aktivno delujeta v njegovih vrstah in vsej družini ter sorodnikom. Izrazom sožalja možu in hčerkama se pridružuje tudi SSk Gorica-Trst.
Števerjanski vestnik št. 2
Ta številka je izšla v velikem tednu, zato objavlja velikonočno pismo dušnega pastirja K. Humarja. Dalje najdemo poročilo o oljčnici, o stoletnici katoliške slovenske prosvete v Steverjanu, o smrti Jožefe Maraž vd. Klanjšček, o pustnem praznovanju števerjanske mladine in o občinski seji 31. januarja letos. Pesmi sta prispevala St. Ferjane »Steverjanska osemstoletnica« in upokojena učiteljica Zora Sfiligoj v počastitev 15. obletnice izhajanja »Števerjan-skega vestnika«.
diplome, dosežene na tujih univerzah, pa naj bi veljalo sledeče pravilo: a) sodelovanje na habilitacijah za poučevanje slovenščine naj bi bilo omogočeno le tistim kandidatom, ki so z večletno prakso (najmanj dvanajstletno) v bistvu že nadomestili z izkušnjami svoj nespecializirani študij; b) kandidati, ki te večletne prakse nimajo, pa naj bi bili usposobljeni le za tisti predmet, ki ga predvideva odgovarjajoča diploma.
3. Sodelovanje na izrednih in rednih habilitacijskih izpitih naj bi bilo omogočeno le tistim kandidatom, ki imajo poleg predvidenega vsaj štiriletnega univerzitetnega študija še sledeče pogoje: da so slovenskega materinega jezika oz. da dokažejo na podlagi posebnega pismenega in ustnega izpita popolno obvladanje slovenščine.
(Sledijo podpisi)
Iz slovenske Koroške
Novi direktor Dušnopastirskega urada za koroške Slovence
Celovški škof Egon Kapellari je imenoval rektorja Doma v Tinjah Jožeta Ko-peiniga za novega direktorja slovenskega oddelka Dušnopastirskega urada v Celovcu. Njegov predhodnik kanonik Filip Mil-lonig je iz zdravstvenih razlogov prosil za odpustitev iz te službe. V škofovem dekretu je rečeno, da je Jože Kopeinig kot namestnik dosedanjega direktorja Dušnopastirskega urada opravljal svoje posle z »gorečnostjo in vnemo«. Čestitamo in želimo vse dobro.
»Podobe iz sanj« v italijanščini
Pri turinski založbi Marietti je izšla v italijanskem prevodu Cankarjeva zbirka črtic »Podobe iz sanj«. Zbirka spada med najpomembnejše pisateljeve stvaritve. I. Cankar je v tej svoji zadnji knjigi opisal grozote prve svetovne vojne.
Delo je prevedla Diomira Fabjan Bajc, uvod je napisal Alojz Rebula, spremno besedo pa Arnaldo Bressan. Tudi zunanji videz knjige je zelo lep.
O izidu knjige je poročala najprej tiskovna agencija Ansa v svojem tedenskem literarnem pregledu. Novico je nato povzel tržaški slovenski radio, zatem pa še ljubljansko »Delo«.
Slovenik v Rimu
Slovenski zavod v Rimu »Slovenik«, v katerem bivajo slovenski duhovniki, ki izpopolnjujejo svoje študije na raznih papeških univerzah, kar dobro vrši svoje poslanstvo. Sedaj jih je v zavodu enajst iz ljubljanske, mariborske in koprske škofije. V zavodu so pred kratkim začeli z deli, ki bodo zavodu prinesla dvorano in prostore za knjižnico. Za ta dela so pa potrebne »opeke«. Vsekakor kaže, da dobrotniki spremljajo življenje in delo v zavodu z zanimanjem in radodarnostjo. Pričakujemo, da bo zavod postajal vedno večje in važnejše središče za slovensko Cerkev.
•,.x -> •<
^C,
člani pevskega zbora »Mirko Filej« iz Gorice z nekaterimi drugimi udeleženci na trgu sv. Petra v Rimu, kjer so imeli letos uspel koncert za tamkajšnje slovenske rojake
OBVESTILA
Ronke. V torek 12. aprila ob 20. uri bo gdč. Ivanka Furlan kazala diapozitive o svojih potovanjih po Evropi. Zbrali se bomo v stranskih prostorih cerkve sv. Lovrenca v Ronkah. Toplo vabljeni!
Nabrežina. Po tradicionalni vsakoletni razstavi velikonočnih pirhov bo to nedeljo po maši ob 9. uri nagrajevanje za najlepši pirh. Letos bo kar 150 pirhov... in zelo zanimivih. To je delo srednješolcev pod vodstvom prof. Nadje Doljak in 5. razreda osnovne šole pod vodstvom učiteljice Venier.
Zagrebško gledališče »Komedija« nastopi v Kulturnem domu v Trstu z glasbenim muzikalom »Rdeči otok« in sicer v soboto 9. aprila ob 20.30 in v nedeljo 10. aprila ob 16. uri. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu ob delavnikih od 10. do 14. ure, tel. 734265 - 734269.
DAROVI V spomin umrle soproge Remota Devetaka z Vrha, občinskega svetovalca v So-vodnjah: Ciril češčut, Sovodnje za Katol. glas 10.000, za SZ Soča 10.000 in za lačne po svetu 10.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: Simon in Marinka Komjanc, Števerjan v počastitev spomina Anite Peteani iz Sovodenj 50.000 lir.
Za poimenovanje šole v Rupi (2. seznam, Rupa): družine Kogoj Miljan 30.000, Tomšič Salomon 30.000, Durčik Štefanija 10.000, Košič Lenard 15.000, Košič Karlo 5.000, Koncut Rino 10.000, Kogoj Jožica 10.000, Kovic Ivo 20.000, Ferfolja Franc 30.000, Pahor Zela 20.000, Tomsic Gabrijela 10.000, Tomšič Bruno 10.000, Kovic Zoro in Zora
20.000, Berlot Ivan 10.000, Devetak Darko
20.000, Ferlat Danijel 10.000, Marušič Justo
10.000, Pavletič Emil 10.000, Pavletič Ernest
10.000, Zoccaron Graziano 10.000, Koncut Mario 10.000, Kovic Jožica 10.000, Koncut Albin 50.000, Perdec Ada 10.000, Pavletič Niko 20.000, Cebron Ida 5.000, Maraž Jožko 10.000, Tomažič Franc 2.000, Ožbot Leopold 10.000, Batistič Jože 5.000, Gorkič Ivan
10.000, Černič Jožko 10.000, Trampuž Milena 5.000, Trampuž Egon 10.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Ca-harija 10.000; Valerija Carmeli 10.000; Gio-vannini 10.000; Slavec 5.000; Klanjšček 2.000; Mihelič 10.000; Caharija 20.000; N. N. 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Albina Sosič 25.000; N. N. italijanskega jezika 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alda Križman-čiča: Marija Ban za katoliški tisk 5.000 in za lačne 10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: Lorica Ban v spomin na moža Hermana 10.000 lir.
Za Ukmarjev dom v Skednju: Ivanka Piščanc-Sancin v spomin sestre Romane in tete Maričke 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Draga Marca iz Zabrežca: Cilka, Anica in Albina za domačo cerkev 30.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 30.000; N. N., Opčine 20.000; Viktorija Berce 50.000 lir.
Za lačne otroke: N. N., Ukve 200.000; za lačne N. N., Rupa 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mo MA
Spored od 10. do 16. aprila 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Levo šest spodaj«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. Ponedeljek: 8.10 Trst in njegovo zaledje.
10.10 A. Thomas: Mignon, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Zvezde o nas. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 Svetina: »Ukana«.
14.55 Naš jezik. 15.00 Športno popoldne.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje 1983 - Sv. Križ. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar!
10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 A. Thomas: Mignon, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 Svetina: »Ukana«.
14.30 Ropotuljica. 16.00 Trst in njegovo zaledje. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje 1983 - Sv. Križ. 18.00 Pavle Zidar: »Humoreska...«
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 A. Thomas: Mignon, opera
11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.15 Skladbe za harfo. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Primorska poje.
14.10 Svetina: »Ukana«. 14.55 Naš jezik.
15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar! 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Primorska poje. 14.10 Svetina: »Ukana«.
14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist S. Picotti in kitarist G. Chiandetti.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 13.20 Naša gruda. 14.10 Svetina: »Ukana«.
14.55 Naš jezik 16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Naša pesem 1982«. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Alpinizem. 10.10 Simfonični orkester Slov. filharmonije. 11,30 Beležka 12.00 Glas od Rezije. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.30 Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 »Kdo je na vrsti?« 16.30 Jugoslovanski popevkarji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Rebula: »Sonce nad Tigrisom«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ganjeni nad dokazi sočutja ob prerani smrti naše predrage mame in sestre
Anite Peteani
se iskreno zahvaljujemo vsem, še posebno domačemu župniku g. Marjanu Komjancu, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, nosilcem krste in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Hči, sestra, brat in ostalo sorodstvo
Sovodnje, I. aprila 1983
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka ?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
)) Banca Agricola Gorizia )	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja