izhaja ob ponedeljkih, Sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75. tajništvo in oprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju »7-70-1-135 - letna naročnica 900 din. mesečna 75 din, Posamezna stev. to din leto xiv kranj, sreda, 24. maja 1961 ▲ št. 59 IZHAJA od oktobra 1947 KOT TEDNIK - OD l januARJA 1956 KOT POLTEDN1K - od 1. JANUARJA 1960 triKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« v KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - glavni UREDNIK: slavko beznik glasilo socialistične zveze delovnegaljudstva za gorenjsko LEGALNA ILEGALA , Tako v Tržiču kakor tudi v Radovljici, kjer so bile pred dnevi prve občinske konference Zveze komunistov, so razpravljali o vplivu oziroma sodelovanju komunistov * družbenih organizacijah na tere-nu, kjer oni stanujejo. Večina komunistov je zaposlenih * proizvodnji. V tovarnah imajo t*di svoje osnovne organizacije in sestanke. Na terenu, kjer oni stanujejo, pa se moČno izogibljejo družbenega dela. Pod izgovorom, da imajo svoje organizacije v pod-)etju se marsikateri skrivajo in se m zavzamejo za delo in uspeh družbenega dogajanja na terenu. V Tržiču so povedali primere, ko na razne sestanke v mestu ali okolici sploh ne morejo privabiti komunistov, ki so zaposleni v tovarni. V radovljiški občini so navedli primer, ko krajevna organizacija SZDL nima predsednika, ker se vsi predlagani izmikajo, češ da imajo *e svnje družJpcne obveznosti v Podjetjih. Le tako je prišlo tudi do te%<*, da stanovanjska skupnost nima pravega vodstva in ni začela * delom niti po dveh letih svojega obstoja na papirju. Tako ločeno gledanje na podjetje in na teren, kot so poudarjali v Tržiču, je privedlo tudi do škodljivega pojava, da isti ljudje zavzemajo povsem nasprotna stališča v podjetju ali pa na terenu. Na sestanku v svojem volilnem okolišu na terenu so se na primer hudo Zgražali zaradi neurejenih cest. Na Sestanku v podjetju, ko so govorili 0 prispevku za ureditev te ceste pa so isti ljudje glasovali proti. Prav podobno so povedali na plenumu SZDL v Kranju. Kot volivci na te-renu so posamezniki utemeljeno ostro zagovarjali potrebe občanov in zahtevali sredstva za komunalno Ureditev kraja. Isti ljudje pa so zatem v podjetju glasovali proti temu, da bi iz skupnih sredstev dali Za te ureditve. To sc pravi, povsem dva obraza, dva nasprotujoča stališča: na eni strani potrošnik, ki zahteva, na drugi pa proizvajalec in lastnik določenih sredstev, kar pa je v današnji ureditvi komunalne skupnosti vse bolj nevzdržno in škodljivo. K. M. Oočinska konferenca Zveze komunistov Kranj a začetku p OSVOBODITI ČLOVEKA PODREJENOSTI IN SPROSTITI NJEGOVO USTVARJALNO ENERGIJO IN SAMOINICIATIVNOST KRANJ, 23. maja — Ekonomski ukrepi so že vzpodbudili nekatere kolektive k sodelovanju in združevanju. Delavsko samoupravljanje prodira v ekonomske enote in se vse bolj približuje delavcu — proizvajalcu. Nov sistem delitve dohodka je sprostil proizvajalne sile in delovna storilnost narašča. Narodni dohodek na prebivalca v komuni se je povečal od 398.000 dinarjev v 1958. letu na skorajda pol milijona dinarjev ali točneje na 497.000 dinarjev lani. V ospredju tega razvoja v komuni je 2259 članov Zveze komunistov. Ko je danes 187 delegatov in gostov na občinski konferenci Zveze komunistov Kranj govorilo o delu člamov ZK v zadnjih dveh letih, so vendar poudarjali prvenstveno družbeni pomon tega dogajanja. To je naglrsil že sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Štefan Kadoič v svojem referatu. Revolucionarno družbeno vsebino novih gospodarskih ukrepov so v delovnih kolektivih te občine zelo različno razumeli. Zato so tudi rezultati zelo različni. Pot za odpravljanje mezdnih odnosov, pot za'osvoboditev človeka podrejenosti, sprostitev njegove ustvarjalne energije in inicijative, ta pot, ki jo zasledujejo novi ukrepi v gospodarstvu, ta pot je v naših podjetjih šele na začetku. Zlasti v zdravstvu, v prosveti in šolstvu ter v manjših delovnih kolektivih je uveljavljanje novega sistema in utrjevanje samoupravnih organov še potrebno velike pomoči, ki jo morejo kolektivom nuditi zlasti komunisti. Naprej ed načelnikov! Razprava, ki je bila na osnovi prebranega referata in dostavljenega obširnega poročila o delu Občinskega komiteja v zadnjih dveh letih, je zajela vsa področja dejavnosti. Delegati so govorili, da so organizacije zk preveč stroge ob sprejemanju mladih članov, zlasti iz vrst delovne mla- dine, da je treba študij elastič-neje prilagojevati stvarnim razmeram in potrebe m, da je treba več pomoči pri utrjevanju krajevnih samoupravnih organov, da je treba povečati odgovornost komunistov pri njihovem delu v družbenih organizacijah in razvoju socialističnih odnosov sploh itd. Največ delegatov pa je govorilo o novih ekonomskih ukrepih in o nalogah komunistov v tej zvezi, kar je bilo že v poročilu in v uvodnem referatu zelo poudarjeno. O tem so govorili Mali Raj-ko, Peter Tulipan, Jan^z Mlakar, Ciril Globočnik in cVugi. Zelo obšurno je o tem govorila Pepca Jež. Opozorila je na nevarnost, da namreč decentralizacija samoupravljanja, oziroma prenos raznih pristojnosti iz centralnih organov v podjetjih, končuje pri načelnikih oddelkov ali pri ožjem krogu predstavnikov v teh enotah. Komunisti so premalo naredili, da bi v teh enotah čimprej približali upravljanje samim delavcem, da bi delavci sodelovali pri odločanju o vodenju podjetja in se čutili tudiI odgovorne za to. Zato je treba ta proces že sedaj usmerjati naprej od načelnikov in drugih osebnosti. Prav tako so na konferenci govorili o potrebi penspektivnega razvoja gospodarstva v komuni. Ob razpravi o nekaterih predlogih delovnim kolektivom o perspektivi nekaterih podjetij, tekstilno; usnjarske in druge dejavnosti, je razprava v nekaterih pod j ol vi h obstala preveč pod vplivom ožjega vodilnega osebja, premalo pa je ob tem čutiti kolektivno družbeno odgovornost v korist celotnega ekonomskega razvoja komune in življenji ikeg a standarda prebivalstva v celoti. Tudi pri tem bodo morali komunisti prevzeti več odgovornosti. Razprava se je nadaljevala še v popoldanskih urah. -1. c. V počastitev Dneva mladosti na Gorenjskem Izredno pester spored po Samo še en dan nas loči od 69. rojstnega dne maršala Tita in od praznika vseh jugoslovanskih mladih ljudi. V počastitev 25. maja -Dneva mladosti se je tudi gorenjska mladina pripravila na vrsto različnih prireditev, v katerih je Občinski odbor SZDL v Kranju o objektih družbenega standarda Čimveč povedati ljudem Kako in zakaj so nastale težave pri gradnjah? — posvetovanja po vseh krajevnih organizacijah szdl — razgovori s proizvajalci na terenu — obisk vseh podjetij, ki naj bi v korist delavstva prispevala za gradnjo Kranj, 22. maja - Tu je bil danes razširjenj plenum Občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o nastalih te-, žavah pri gradnjah nekaterih objektov družbenega standarda, ki so prebivalcem hudo potrebni. Primanjkuje pa približno 200 milijonov dinarjev za t« gradnje. V razpravi je sodelovalo 32 udeležencev. V večini so sc strinjali, da je treba poiskati vire in možnosti, da se gradnja nemoteno nadaljuje. Beseda je bila o mostu čez Kokro, o šoli na Planini, o porodnišnici ter o stadionu In zimskem kopališču. Obsojali pa so nenehno m cesto samovoljno spreminjanje načrtov ter povečevanje gradbenih stroškov. Na licitacijah naj bi odslej previdnejše izbirali med najprimernejšimi in cenejšimi načrti. Pred začel kom gradnje vsakega objekta, naj bi o tem razpravljali in odločali volivci. Končno so sprejeli zaključke, v katerih predvidevajo, naj bi odločanje in tudi odgovornost za nadaljnje delo pri teh in drugih Rradnjah prenesli na same volivce, na prebivalstvo, zlasti pa na Proizvajalce. 2e naslednji teden bodo sklicevali posvetovanja po krajevnih organizacijah SZDL, na katerih bodo razpravljali o nasta-lih težavah. Prod tem pa bodo vsaki hiši oziroma družini izročili obširno gradivo o pomenu teh SradenJ im o današnjih problemih. Člani plenuma bodo obiskali vso delovne kolektive in jih gjku-šoii prepričati o potrebi teh objektov za njih same. Prav lako -bodo pri tej akciji sodelovale sindikalne, miadir-ko in druge organizacije, člani ljudskega odboja m drugi. Kakor bodo odločili občani Na plenumu je bilo več predlogov, naj bi za rešitev nastalih te-*av uvedli krajevni samoprispevek, z odobritvijo zborov voliv-cev, naj bi Občinski ljudski od- j bor izterjal določene prispevke oi Vseh občanov oziroma odtrgal od J Nebnih dohodkov zaposlenim. 1 Dva govornika sta tudi predlaga-la> naj bi uvedli posebne delovne akcija oziroma naj bi neko nedelo proglasili za delovni dan ter i *braii izkupiček po podjetjih.4 DrugI so zopet poudarjali, da b"i te oblike prispevkov nikakor ne mogle zadostiti današnjim potrebam. Strinjali pa so se, naj o tem razpravljajo in odločajo sami volivci oziroma proizvajalci. V zaključkih so prav tako predvideli, naj bi osnovali poseben upravni odbor, sestavljen iz članov delovnih kolektivov, ki naj bi upravljal sklad negospodarskih investicij pri ObLO. Hkrati bodo osnovali upravne odbore tudi pri vsakem večjem objektu družbenega standarda. Nobena taka gradnja naj bi ne pričela prej; dokler niso o tem razpravljali in odločili državljani in dokler niso dokončno izdelani načrti in proračuni stroškov. Prebivalstvo naj se s posebno anketo izreče o na-daljni investicijski politiki glede objektov družbenega standarda. 4. c. pokazala, kaj zna in kaj zmore. Tako smo v zadnjem času lahko veliko pisali o mladinskem festivalu na Jesenicah, prav tako so naši bralci že lahko zasledili, da bo jutri popoldne v Kranju velika parada, pri kateri bo sodelovalo neprimerno več udeležencev kot prejšnja leta. Posamezne organizacije, društva, pionirske organizacije ter tudi nekatere gospodarske organizacije pa bodo na njej prikazale svoje delo. — Danes si oglejmo še, kaj so v počastitev Dneva mladosti pripravili v ostalih večjih občinskih središčih: v Radovljici, Tržiču in v Sk. Loki. Prejšnji teden je bilo v Radov-(NaJdaljevanje na 4. strani) Tito je dobil v teh dneh veliko pisem. Na sto-tisoče naših ljudi mu je tako, kot vsako leto ob njegovem rojstnem dnevu, tudi letos izreklo svojo naklonjenost in najiskrenejše želje. Šta* fete s pozdravi so pretekle na desettisoče kilometrov iz kolektivov, naselij, mest, preko polj in mimo gigantov naše socialistične graditve; mimo hidrocentral, tovarn, po novih cestah, ob novih železnicah, skozi nova mesta, da bi v imenu vseh naših ljudi jutri pozdravile največjega sina naše socialistične domovine — predsednika Tita in mu ob njegovem 69. rojstnem dnevu zaželele še na mnoga leta! Pred združitvijo naših občin Ustreči občanom KRAJEVNI URAD V BOHINJSKI BISTRICI OBDRŽI ŠE DOBRŠEN DEL PRISTOJNOSTI Ljudska skupščina LRS je razpravljala o združitvi nekaterih naših gorenjskih občin. Ker bo tedaj nova upravno-teritorialna razdelitev že pravomočno uzakonjena, se sedaj vse prizadete občine že temeljito pripravljajo na združitev. Ena izmed teh občin je tudi bohinjska, s sedežem v Bohinjski Bistrici. Po združitvi bosta na teritoriju sedanje bohinjske obči- JjelfiffiH med d^iotn na kranjski "f^^H konferenci 7-KS ne dva krajevna urada; eden s sedežem v Srednji vasi, drugi pa v Bohinjski Bistrici. Vendar pa ta dva krajevna urada po svojih pristojnostih ne bosta izenačena. Krajevni urad v Srednji vntsi, ki ' že sedaj obstoja, bo opravljal svo- : jo dolžnosti v sedanjem Obsegu, ' medtem ko bo imel krajevni urad v Bohinjski Bistrici dokaj več pristojnosti. Tako bo ta opravljal nekatere naloge tudi za področje krajevnega urada v Srednji vasi, oziroma za področ- , je celotne sedanje občine Med pristojnostim, ki jih bo imel fcra- . jevni urad v Bohinjski Bistrici spada socialno varstvo, skrbniška služba; izdaja lokacijskih dovoljenj oziroma gradbene zadeve sploh, davčna uprava ter podobno. S tem, da bo krajevni urad v Bohinjski Bistrici še vodno ob-držai gotove pristojnosti .predvsem tiste, s katerimi imajo občani največ opravka, bo brez dvoma prihranjenih mnogo poti v Radovljico. Prebivalci bohinjskega kota so bodo torej lahko :ve vedno neomejeno posluževali krajevnega urada v Bohinjski Bistriti in le v izjemnih primerih se bodo morali zateči na sedež občinskega ljudskega odbora v Radovljico. Dokončno in točno pa bo opredelil pristojnosti krajevnih uradov in ljudskega odbora statut nove združene občine. Zaradi združitve bohinjske občine so se združile tudi družbeno politične organizacije v enotno vodstvo. V Bohinju pa so še vedno ostale krajevne pisarne, katerih se bodo lahko prebivalci prav tako posluževali. Foto razstava na Koroški Beli o klub Javernik — Koroška je organizira] v počastitev Fot ruda X. jeseniškega mladinskega festivala in 20-letnice ljudske vstaje foto — razstavo, ki so jo odprli v avli osnovne šole na Koroški Beli v petek, 19. maja zvečer. IS avtorjev, članov Foto kluba Javarnik — Koroška Bela, Foto klubov iz Jesenic in iz Žirovnice, foto-krožkov osnovne šole Koroška Bela, Metalurška industrijska šola Jesenice in osnovne šole Kranjska gora. razstavlja 52 del, ki jih je izbral \ posebna 'žirija. Razstavljena dela so žejo kvalitetna in do sedaj še niso bila nikoli objavljena. Na otvoritvi razstave, ki so Se je udeležili predstavniki okrajnega odbora LT, občinskega odbora LT in vseh foto klubov ter foto krožkov s področja jeseniške občine, so obdarili avtorje treh najboljših ded. Razstava bo odprta do Dneva mladosti. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, dne 24. maja * Priprava na množični pohod na Poljane Celo filmali bodo POHOD KOKRŠKEGA ODREDA IZ TRŽIČA V Tržiču se marljivo pripravljajo na množični pohod, ki bo v počastitev 20-letnice revolucije letos ob Dnevu borca na Poljane pri Jesenicah. Iz vseh središč našega okraja bodo takrat krenile obnov* ljene partizanske enote in po treh dnevih, po približno 100 km hoje, prišle na skupno osrednjo okrajno proslavo na Poljane. Skupino z udeleženci pohoda pripravljajo tudi vso potrebno od kulturnih skupin, komore t ustreznimi intendancami in kuhinjami itd. Celo na filmski trak bodo posneli ta pohod in so za to že preskrbeli filmsko kamero in osposobili snemalce. Iz Tržiča bo šel na pot Kokr-ški odred. Priprave so zelo Obsežne. Po dosedanjih prijavah udeležencev tega pohoda bodo organizirali 3 bataljone. V I. bataljonu bodo preživeli borci, člani ZVVI, ZROP itd. Za ta bataljon imajo že nad BO prijav. Drugi bataljon bo iz pripadnikov predvojaške vzgoje, v tretjem bataljonu pa bodo člani športnih društev, planinci in člani drugih organizacij. Skupno predvidevajo, da bo v odredu okrog 300 članov. Njihova pot bo peljal« skozi Lom, Križe, Golnik, zatem pod Gorami na Begunje, na Blejsko Dobravo in naprej proti Poljanam. Med potjo imajo predvidene obiske znanih partizaitskih vasic in razgovore z nekdanjimi partizanskimi družinami, polaganje vencev, mitinge in druge prireditve. Odred bo vodil bivši komandant te enote tovariš Janko Prezelj. Izobrazba ljudi V počastitev rojstnega dneva maršala Tita so 25. maja 1950. v Kranju, v prostorih Savnikove vile, odprli prvo študijsko knjižnico. Knjižnica je takrat imela Skupno 2.268 knjig. Tovarne delavcem Dno 2G. maja 1950. je Zvezna ljudska skupščina sprejela temeljni KakPfl o upravljanju državnih gospodarskih organizacij ln višjih gospodarskih združenj s širini delovnih kolektivov. Prvi delavski svet železarne Ji-enice pa je bil izvoljen že 2». 1. 19r0. Kolektiv je bil izvolil M4 deli-;aiov, ki so iz svojih vrst Izvolili J-,7 ("lanov za prvi delavski Svet, Predsednik tega delavskega svita jc iril Franc Arh. Sele 14. avjusta tistega leta je delavski svr t izvolil tudi upravni odbor in po: 1 iu-i nruvamočen organ sa-moupravljaaja tega podjetja. 20. avgusti 10.nl. pa so na svečan način prevzeli ključe železarne. Delovne brigade Dne 26. maja 1949. leta je odšlo iz Kranja 5 delovnih brigad, ki so čle v pomoč za izpolnjevanje postavljenega plana v gozdarstvu. V teh brigadah je bilo Skupno 500 članov OF in mladine. Zlasti se je odlikovala brigada, ki je delala v Drulovki . I Ljudje in dogodki iinmminnMroiiiim Na lepi modri Donavi | i Telefonska zvez« med Belo hišo in kremeljskim dvorcem je zopet vzpostavljena Ko so pred dnevi istega dne sporočili v Moskvi in VVashingionu, da se bosta predsednik ZDA Kennedy in sovjetski ministrski predsednik Hruščev sestala 3. in 4. junija na Dunaju, so po vsem svetu sprejeli to nepričakovano vest s popolnim odobravanjem. Znake odkritega začudenja je pokazala samo Adenauerjcva vlada, ki ji verjetno ne gre v račun, da bi de odnosi med Vzhodom Ln Zahodom zbolfšali. Na Dunaju so takoj ustavili dopuste policijskim uslužbencem in arhitekti so začeli misliti, kateri dvorec bi opremili za pogajanje. Izbira ravno ni velika, kajti stari grad Schoenbruim sc jim zdi za dva državnika, čeprav največjih držav na svetu, le nekoliko prevelik, tako da si bosta morala seči v roke najbrž v manjšem in prijaznejšem gradu Beivedcre. V uradnem sporočilu Bele hiše je rečeno, da bo sestanek nudil pravočasno in primerno priložnost za prvi osebni stik in splošno izmenjavo gledišč. Namen sestanka očigledno ni, da bi se pogajala in dosegla sporazume o poglavitnih medarod-nih vprašanjih, na katerih so zainteresirane tudi druge države, pač pa v neposrednem primerjanju stališč za rešitev važnih svetovnih problemov. Sestanek bo kratek In ni nadomestilo za »sestanek na vrhu«, ker bi se temu upirali Anglija in Francija. Nasploh so v ameriški prestolnici dokaj skopi v pogledu Izjav o vprašanjih, ki jih bosta »velika dva« med seboj načela in izmenjala. Nobenega dvoma ni, da bosta govorila o vseh bistvenih vzrokih, ki kvarijo mednarodne odnose. Na ameriški strani tudi ni nobenih pomislekov glede Kcnnedyjeve odločitve. Senator Mansfield .le Izjavil, da je tak sestanek priporočljiv in se izplača odpotovati na Dunaj. Senator Ful-bright pa jc dejal: »Hotel bi, da bi ta sestanek imel neuraden značaj in da bi ga spremljalo čim manj hrupa.« V nasprotnem taboru je republikanski senator Bridges izjavil, da ne vidi nobene škode v takem sestanku. »Ne nasprotujem mu, čeprav ne pričakujem od njega velikih rezultatov.« Za tistega, ki dalj časa spremlja sovjetsko politiko do odnosov z ZDA, je sporazum o sestanku In nevezani izmenjavi pogledov dveh državnikov, logičen rezultat ciljev te politike. Ena izmed dokaj jasno izraženih teženj sovjetske zunanje politike v zadnjih letih je pripravljenost zboljšati odnose z ZDA. Sovjetska vlada smatra takšno zboljšanje odnosov za prvi pogoj, da bi lahko pozneje reševali mnoga važna svetovna vprašanja. V Moskvi prevladuje mnenje, da bosta državnika izmenjala mnenja o prepovedi atomskih poskusov, razorožitvi, nemškem vprašanju in o številnih drugih spornih vprašanjih, ki so privedli do poslabšanja mednarodnega ozračja. Hruščev in Kennedy se bosta sestala brez večjih priprav. Sestanek ima za cdlj, da prepreči negativni razvoj mednarodnih odnosov. Odnosi med obema državama določajo tlak mednarodnega ozračja. Izmenjava mnenj pa vsekakor zman,"uje možnost poslabšanja teh odnosov. Zahodnonemško časopisje neugodno ocenjuje ameriško odločitev. Listi pišejo, da lahko J takšnem položaju samo Se de Gaulle vpliva na Kennedyja» ker »hna učinkovito sredstvo«, ki mu omogoča, da bolj odkrito in jasneje zastopa svoje ste-* Ušče, to je francosko hidrogensko bombo, ki Jo bodo čez nekaj tednov prvič preizkusili nekje na Pacifiku. Ni težko ras-brati, kaj se za to grožnjo skriva in kakšno politiko si zahod" nonemško časopisje že«. Vs» prav, ampak tako predrzno le nI treba kazati sob. l||!lllt1!l!l!||||il||||l!l!illll!!!W Jugoslovanske pionirske igre na Gorenjskem Vsak teden kaj novega TEKMOVALNE PRIREDITVE »SPOZNAVAJ SVOJ KRAJ V NOB« POTRJUJEJO USPEH PRVEGA OBDOBJA V Skofji Loki so med prvimi pripravili občinsko prireditev »Moj kraj v NOB«. Tekmovanja, ki je bilo preteklo sredo, se je udeležilo 16 ekip iz osmih šol v škofjeloški občini in je bilo dobro pripravljeno. V skupini učencev 3. in 4. razreda osnovne šole so najbolje odgovarjali učenci iz Javor in Poljan nad Skofjo Loko, v drugi skupini so se najbolje odrezali učenci osnovne šole iz Škofje Loke in Javor, v tretji pa šolaTJi Gorenje vasi in Škofje Loke. Med o/iori je poslušalce zabaval mladinski orkester škofjeloške osnovne šole. Vsj učenci so bili za tekmovanje zelo dobro pripravljeni, za kar gre posebno priznajne članom učiteljskih zborov. Ote koncu tekmovanja je tovariš Milan Zakeij — prvoborec, ki je bil v ocenjeval n' komisiji, prebral rezultate tekmovanj in razdelili vsem nastopajočim ekipam pratična darila. Najboljče ekipe bodo prvlelovalc na okrajnem tekmovanju. • Isti dan ko je bilo občinsko tekmovanje v Skofji Loki, so dokazali svoje znanje tudi pionirji Pionirskega odreda »Crni« iz Pre-doselj. Vztrajno so se pripravljali na to prvo tekmovanje. Imeli so mnogo dela. Prebirali so knjige, revije, časopise, poslušali radio, spraševali borce, obiskovali iz NOB znane kraje in zbirali življenjepise prvoborcev in organizatorjev narodnooflobodilnega gibanja v Prodosljah, Britofu in Kokriei. Pionirji so tekmovali v štirih skupinah. Učenci 8. razreda so pokazali temeljito znanje o razvoju NOB na Gorenjskem. Ena iamed skupin, ki jo je sestavljalo 8 pionirjev, je odgovarjala na vprašanja o dogodkih iz NOB v bližnji okolici, pionirji v skupini 4. razreda pa so poslušalce seznanili z važnejšimi dogodki NOB v Sloveniji in z nekaterimi partizanskimi pesmimi. Skupina učencev 5. in 6. razreda je presenetila navzoče s hitrimi in brezhibnimi odgovori iz zgodovine NOB vseh jugoslovanskih narodov. V Tržiču bodo jutri odprli občinsko razstavo likovnih in teh- ničnih izdelkov, na njej bodo prikazali tudi delo • zgoJovinskih in literarnih krožkov osnovnih šol iz tržiške občine. Najboljše prispevke bodo poslali na okrajno razstavo, ki bo junija v Kranju. Prav jutri, na Dan mladosti pa bosta mladinski komite na osnovni šoli »Heroja Bračiča« in pionirski štab »Staneta Bečana« izdala že drugo številko glasila »Obveščevalec«, v katerem zabeležijo vse njihovo delo v okviru akcije »Jugoslovanske pionirske igre«. Castrovo opozorilo Kubanski premier Fidel Castro je v ponedeljek apSBSiH shington, da bo njegova vlada preklicala svojo ponudbo, da zs**f" nja ujete pripadnike invazijskih sil za 500 traktorjev — če b** oblasti ZDA še nadalje dajale tej iamenjavi humanitarni znefl*-Nadalje je Castro v posebni izjavi novinarjem dejal, da je k*uW*" ska vlada pripravljena začeti pogajanja z odposlanci vlade ZDA 0 tej zamenjavi. Fidel Castro sodi, da je severna soseda dofžna nedfr" knaditi materialno škodo, povzročeno z invazijo na Kubo, za c*0** nizacijo katere je Washington prevzel odgovornost. Rasistični neredi v Montgomervju Po vesteh tujih časopisnih, agencij je guverner države Aiafoj*** Patterson razglasil izredno stanje v Montgomervju, da bi prepreč1 nadaljnje rasistične nerede. Prav tako je izjavil, da bodo obftasti W južne države ZDA aretirale 400 policijskih ushižbeneev, ki jih r3 postavilo ministrstvo za pravosodje, da bi vzpostavili red in p**' prečili omenjene nerede. V teh neredih je bilo hudo ranjenih " ljudi. Guverner je pomočniku pravosodnega ministra Whiteu i^f' vil, da Alabama ne priznava nobenega sklepa o akciji policijskoj uslužbencev, nakar mu je White odgovoril, da bo še nadalje d*** za ohranitev reda in zakonitosti. Nadaljevanje konference o Laosu v Ženevi V ponedeljek je v Ženevi po dvodnevnem presledku spet **J čela z delom konferenca štirinajstih o Laosu. Francoski zuri***?; minister »s je vroril v 2en*vo, kar večina tolmači kot potrdilo da bodo Fracom skušali v sodelovanju z Britanci izdelati tak log, ki bi bil sprejemljivejši za vzhodne predstavnike. Zaostritev odnosov med Bonnom in Kairorf* V Kairu so v ponedeljek sporočili, da je bH obisk podipredse* nika Bogdadija in gospodarske delegacije ZAR v Zahodni NerrK^ odložen in da bo datum določen kasneje. Kairski politični krogi *T d i jo, da je ta odgoditov neposredna posledica zadnjih motenj v °° nosth med Kairom in Bonnom. -«». ••S * Čeprav so narcise že odevetelc, je izletnikov na Golici še vedno precej aVN^JiM PROMETNE PREDPISE JE TREBA UPOŠTEVATI! Pred dnevi sem stal pred zaprtimi zapornicami pri škofjeloški železniški postaji ln čakal, kdaj bo zdrvel mimo vlak, da bi potem železničar odprl prehod čez cesto. Kmalu se je pred zaprto zapornico ustavil tudi avtomobil — »topol inček« — v katerem sta bili dve osebi. Šofer je nekajkrat zatrobil, misleč, da mu bo železničar odprl cesto. Ker pa železničarja v hišici nasproti proge ni bilo, je neznani voznik avta sam dvignil zapornice. Ra- čunal sem, da bo, ko bo na **' sprotni strani, toliko uvldevefl.jj bo zapornice spet spustil. 1°° neznani labkomiselnež jo je K9f< uovrl. Vlak je kmalu za tem Pj?' šel ln vsa sreča je bila, da je šel v hišico železničar ln v s*4^ njem trenutku spet spustil zapar' niče. Ob kakršnikoli nesreči, ki bi $t lahko pripetila pri odprtih pomicah, bi vsekakor odgovori*1 železničar, ki je sicer pravoča*0* zaprl prehod čez železniško Pr°' go. Zato je torej tembolj vred»° grajati in tudi kaznovati take s*' movoljneže, ki gledajo zgolj na svoje ozke interese in potff be, niti najmanj pa ne pomisli* na posledice svojega brezvestne' ga dejanja, ki lahko povzroči smrtne žrtve. V. E- Zakaj radijski sprejemniki hreščijo? V Skofji Loki živim že več let. Stanujem na Cankarjevem trgu. Sem poslušalec radia. Aparat mi vsak dan hrešči od 6. do 14. ure in v tem času le težko poslušam poročila in ostalo. Le ob nedeljah in ob delavnikih popoldan je radijski prenos nemoten. Domnevam in tako tudi ostali stanovalci v moji okolici ln na Spodnjem trgu v mestu, da je temu kriva okvara elektromotorja v bližini naših stanovanj. Ker pa je v neposredni bližini tovarni »Sošir«, je verjetno prav v njej kakšen motor, ki povzroča v raoVsk'h sprejemnikih močno Sume in moti oddajo. Na več mestih si m že spraševal zaradi tega, vendar od nikoder nisem dobil jasnega odgovora. Zanim-" me. kako najti povzročitelja teh mot"nj in če ima pravico kdo od elektropodjetjs, pregledati okoliš, če ne bo mogočo krivca drugače najti. Zanima me tUdI to. kdo je dolžan te motnje odpraviti. Ker unio z moln'ami prikrajšani pri poslušanju radijskega programa, želimo, da sc ta stvar končno uredi in popravi. Stanovalci na Spodnjem trgu in Cankarjevem trgu Skofja Loka Pri Radiu Ljubljana so nam povedali, da morate narediti prošnjo na Tehnični oddelek Radia v LJubljani, ki bo poslal v Skofjo Loko posebno ekipo. Ta bo poiskala izvor motenj in jih skušala takoj odpraviti. Povedali so nam tudi, da so pri nas v veljavi posebni predpisi, ki določajo, v kakšnem pasu okoli delavnic se na radijskih sprejemnikih sme čutiti bližina električnega stroja. Ta pas je izredno majhen in znaša le okoli 10 metrov. Ce se motnje širijo tudi v širše območje, kar je primer tudi v vašem delu mesta, mora lastnik stroja poskrbeti za naprave, ki te motnje blokirajo. Ceste in igrišča Kranj - Ob provizorijih in stanovanjskih hišah za tovarno Iskra jc vladal nered. Ceste so bile zanemarjene, kasneje posute z debelim gramozom, da je bil prehod domala nemogoč. Zato so člani SZDL in stanovalci sami s prostovoljnim delom popravili ceste tako, da so danes lepe in gladke, i samo glavna cesta še čaka na dokončno ureditev. S prostovoljnim { delom so uredili tudi športno igrišče za otroke in zasuli in poravnali razne jame itd. Politične organizacije se skupno s stanovanjsko skupnostjo trudijo, da bi biJo življenje tamkajšnjim stanovalcem fthn prijetnejše. OB 69. ROJSTNEM DNEVU NAŠEGA PREDSEDNIKA TITO med nami Kdo izmed nas še ni imel priložnosti, da bi pozdravil našega predsednika? Redki so taki, ki ga Se niso videli. Mnogi pa so mu MU že blizu, tako blizu, da Jim je bilo nerodno, da so se pozneje sramovali sami sebe, kako da so takrat bili tako neokretni, kako da so ob takih trenutkih obstali nemi, brez besede. To iz same radosti. Tem seveda zavidajo mnogi, ki takih priložnosti še niso imeli, ki niso imeli te sreče. Drugod po ožji in iiršl domovini zavidajo prav nam na Gorenjskem, ktr smo imeli mnogo več takih priložnosti, več take sreče. Njegovi prihodi na lov in počitek na Brdo pri Kranju, na Bled, njegova spremstva raznih visokih gostov in državnikov v lepe gorenjske kraje so seveda nudili nešteto priložnosti prav nam, da smo se srečavall z našim predsednikom. Tokrat, ob 69. rojstnem dnevu našega predsednika, prinašamo nekaj zapiskov, kako so posamezni naši ljudje doživljali srečanja z maršalom in kako se teh velikih dogodkov spominjajo in kako se Tito počuti pri nas. KADAR STE 2 NJIM... je nekdo pozdravil Pogledale so in Bilo je nekega pomladanskega pred njimi, konec njive na poti je dne, pred leti. Trem plevkam na stal visok, postaven moiatt. Ob Strosovi njim pri Kokriei je Ho tlelo negah se mu je vrtel velik, lep pes kaj ddbmrKfpd rok. Nenadoma jih m deset aH enajstletni deček se ga je držal za roko. Razvil sc jc pogovor. Ko je ondan Podpeskarjeva Katarina pripovedovala o tem dogodku, je dejala, da sc ne spominja točno, kaj so govorili. Spominja pa se, da se je Tito zanimal za razne stvari. Stal je ob njivi in z njimi sproščeno kramljal. V začetku ple-vice niti pomislile niso, da bi to utegnil biti sam maršal. Potem, med pogovorom jim je to prišlo na misel, na tiho so se dogovarjale in prišle do prepričanja, da govorijo s Titom. »Ste potem imele kaj treme?* smo jo vprašali. »Veste, da ne. On je tako fleten človek, tako prijazen v razgovoru, da kadar ste z njim sploh ne mislite s kom govorite, ni nobene treme*, je pojasnila Katarina. Potem je še povedala o šali, ki se je edino zelo dobro spominja iz tistega srečanja. One so plele proso. Toda niso plele od razor ja do razor ja vzdolž njive, kr se je razprostirala daleč od poti, marveč so vzele kos kar prek razorjev ob poti. »Zakaj plevele tu ob poti in ne vzamete kos po vsej dolžini?* je vprašal maršal. »Zato, da bomo preslepičile sosede, ki hodijo mimo m bodo misli- le, da smo že vse končale,* je od' govorila ena izmed žena. Tito, kot sc spominja Katar:'^> se je na to hudomušnost sprošlcrt° zasmejal, sc prijazno poslovil te! odšel naprej po polju med njiva*"1' NA VSE SE SPOZNA Na travniku pri J lovki jc nt*0, jutro tako švigala kosa, da Jerrttl Skufic skorajda ni opav.il, kdaj f mu je približal človek z velik"" psom. Jerneju jc kmalu šinilo^ * glavo, da je to verjetno sam man** ki je prišel na sprehod z Brda. '°' zdravil ga jc. Tito sc je prijazr,.° ustavil in začel spraševati o milijona dinarjev, Skofja Loka 4,3 milijona dinarjev, Tfžič 4,5 mi- vrtnih kapacitet Blegaša in za na-' bavo novega kotla za centralno kurjavo in za rekonstrukcijo Park hotela. Razen teh vlaganj se je investiralo tudi v Grand hotel Toplice, v hotel Lovec, v hotel Triglav, v izletniški dom Ribno, v gostišče Ml ino ter Hom v Podhomu in v Gostinski šolski center za nabavo kuhinjske, restavracijske in hotelske opreme za šolske namene. Razen teh investicij se je na Bledu nadaljevalo tudi z urejanjem moderne restavracije na Blejskem gradu, ki bo pričela obratovati vsaj do letošnje glavne sezone. — Počitniški dom JLA pa je v lanskem letu pričel z gradnjo novih penzionskih kapacitet. V bohinjski občini se je investiralo v hotelo Zlatorog, Jezero, Pod Voglom, Sport hotel Pokljuka, v gostinsko podjetje Crna orst in Stara Fužina. — Največji del skupnih sredstev je bil porabljen za preureditev hotela Zlatorog. V jeseniški občini je bilo 41 milijonov dinarjev porabljenih za adaptacijo in modernizacijo hotela Pošta. Investiralo sc je tudi v gostinsko podjetje Gorenjka in Ja-vomik, v gostišče Svoboda in v hotel Erika v Kranjski gori ter v hotel Dom v Planici. Nadaljevalo se je tudi z gradnjo gostinskega obrata na vrhu Vitranca in z motelom v Kranjski gori, v katerega bo že vsak čas vloženih preko 100 milijonov dinarjev. V občini Kranj se je največ investiralo v gostinsko podjetje Delikatesa Kranj in v restavracijo Jelen Kranj. Večja ali manjša investicijska vlaganja so bila tudi v Dom na Jezerskem, v gostilno Stari Maver Kranj, v Kavarno Kranj in še v nekatera manjša gostišča. V radovljiški občini je bilo več kot polovica vseh porabljenih sredstev potrošenih za nabavo hotelske in restavracijske opreme hotela Grajski dvor, medtem ko so bila manjša sredstva vložena tudi v nekatera manjša gostišča. V škofjeloški občini so bila skoraj vsa razpoložljiva sredstva porabljena za nabavo opreme ln plačilo raznih načrtov gostinskega podjetja Krnna in le nekaj več kakor pol I milijona je bilo potrošenih za go- li jona dinarjev in Ziri pol milijona stilno Tabor v Gorenji vasi. V trdi nar jev. žiški občini je bilo investirano v V blejski občini je bilo največ j troje gostinskih podjetij, v žirov-sredstev porabljenih za adaptacijo ski in železniški občini pa v eno dependanse Mežakla, za povečanje I samo gostinsko podjetje. petelina. Dobrih 20 minut je bilo skega uspeha, koje. Tito je zelo dobro hodil in prišel na lovišče brez večje utru- SKRB ZA ČLOVEKA jenosti. , v . ' Bila sta na prefi. Kravanja je Pred leti sc je vračal iz nase Go-naprezal sluh m mid, da bi lahko renjske proti Ljubljani. V Šiški je Tita opozoril na pripravljenost, prišlo do nesreče. Neka žena, ki ni gov nenaden prihod nas je vse zme-Nenadoma ;# aap**il petelina. Brž pogledala na obe strani in je ne- del. je hotel opozoriti Tita. Toda v tem previdno prečkala cesto, jc prišla trenutku ic žc počil strel in petelin pred motor Titovega spremstva, je padel na tla. . Čeprav je voznik pritisnil na zavo- /_ fe in se delno izognil, je žena vendarle padla in si pri tem laže poškodovala nogo. Spremstvo s predsednikom je nadaljevalo vožnjo, reševalci pa so odpeljali ženo v držal poldrugo uro. Lovska soba s ambulanto. številnimi lovskimi trofejami moje- Ko so se v Ljubljani ustavili, so ga očeta mu je zelo ugajala. Z bili vsi močno iznenađeni, ko je 0£etorn sta največ kramljala o lovu, Tito najprej vprašal, kako je s po- . ... , nesrečeno ženo. Mislili so, da Tito Ttt0 " >e H^arjal kar v sloven- Kravania je ves iznenađen čestital Titu. Tito pa se je samo nasmejal in dejal: »Če hočeš na lov, moraš biti dober strelec, mojster svojega orožja.'* lepo urejeno lovsko sobo, so se od pravili v to prijetno gostišče. »Tito je s svbjimi prijatelji prišel okrog 20. ure,* nam je razlagala Avseni kova hčerka Marinka, ki je tokrat prvič stregla visokemu gostu. »Nje- Kurili smo peč, da bi bilo topleje in hiteli pripravljati večerjo. Naročili so samo domačo hrano. Tovariš Tito si je zaželel domačih žgancev in mleka. Pri nas se je za- O nekaterih problemih dela sindikalnih organizacij Več povezave s članstvom jih po afriških deželah in po sploh ni tega opazil. Toda zahteval skem jeziku. '.membah klime, so lovci jriČa- je poročilo o tem in se začel pogo-m Vendar prihod maršala ni šel mi- DAN SE ZJUTRAJ IŠČE Po večmesečnih napornih^ tekmo van sprem-... kovali, da si bo Tito ob nedavnem lovu na Vršiču pač privoščil tudi potrebni počitek. Bila je ura 10 zvečer, ko je šel spat. Toda že ob 1 uri ponoči je vstal bister in tve kajti namenil se je na malega pe*9-Ona. šel je v mrzlo noč, čepel tiho na preži in se zjutraj vrnil s predvidenim plenom. Vsi 'so bili presenečeni, dasi je Tito poznan kot var jati o drugem šele, ko so mu' sporočili, da poškodba ni bila huda in da ie žena že dobila vso ustrezno pomoč. ŽGANCE BI RAD... To se je zgodilo lani, menda spomladi. Tito se je s svojim sprem-stvbm in nekim tujim državnikom *m lovec in še posebno kot dober mudil na Bledu. Utrujen od vsako- mo tseguničanov. Ni minilo 5 mi nut — kdo je tako hitro raznesel vest o Titovem prihodu, ne vem, in že so se številni vaščani zbrali pred gostiščem, da počastijo predsednikov obisk. Ob odhodu so mu podarili album in šopek slovenskih nageljnov.* Po pripovedovanju napisal K. Makuc in M. Fajon Na zadnjem plenumu ObSS Kranj so ustanovili posebno komisijo, ki bo obravnavala organizacijsko politična vprašanja v naših sindikalnih organizacijah. Na osnovi zaključkov občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Kranj je bila zadolžena posebna skupina članov plenuma, ki naj pripravi program dela za to komisijo. Ta skupina je med svojim delom naletela na vrsto aktualnih vprašanj, med katerimi zaslužijo nekatera še prav posebno pozornost. Kljub vsem naporom moramo še vedno ugotavljati, da imajo Izvršni odbori sindikalnih podružnic premalo stika s svojim članstvom. Vprašanje obveščanja članov, njihovega sodelovanja v delu organizacije, mora biti še vedno eno izmed centralnih vprašanj metod dela sindikatov. Ti problemi sc kažejo v vseh sindikalnih organizacijah, zlasti še v večjih, kjer nastopajo določeni politični problemi prav zaradi nejasnosti, nepoznavanja stališč in šibkega vpliva vodstev sindikalnih organizacij na svoje članstvo. Vse to se kaže pri urejanju medsebojnih odnosov med posameznimi ekonomskimi enotami v podjetju, pa tudi v urejanju odnosov znptraj ekonomske enote med zaposlenimi delavci. Zaradi mnogih, predvsem ekonomske utemelje- nih in pojasnjenih odnosov, se ne razume bistva demokratizacije samoupravljanja in se stvari obravnavajo predvsem z ekonomske plati, manj pa iz družbeno politične. Ker sindikalne organizacije pri tem niso dovolj razgibane in vsestransko aktivne, sc mnogokrat problemi rešujejo preko gospodarskih ukrepov, kar ima za posledico nepolitično sprejemanje celotnega* dogajanja-. Razen tega je bilo ugotovljeno, da jc po nekaterih organizacijah še vedno nezadovoljiva razprava. Določene misli in mnenja se ne izmenjujejo, zato tudi ne more biti pogojev za konstruktivno sodelovanje članstva. Vzrok temu je to, da odborniki sindikalnih organizacij prihajajo na razprave vse premalo pripravljeni m da mnogokrat niti ne vedo, kaj od sestanka pravzaprav hočejo. Iz navedenih okolnosti izhaja, da se pred novoizvoljeni organ, ki bo reševal in skušal odpraviti te negativne pojave, predstavljajo pomembne naloge. Njegova naloga je predvsem v tem, da bo skrbel za usposabljanje sindikalnega aktiva in za metode vodenja razgovorov s članstvom. Ker jc to kljub vsemu napredku še vedno zelo neobdelano področje, bi bilo smotrno misliti na to, da se izvedelo praktični seminarji za sistematično povezavo s članstvom in za vodenje razgovorov z njimi. Pričetek obratovanja novega mlina v Cementarni Trbovlje. Prejšnji teden so v Cementarni Trbovlje slovesno spustili v pogon novi mlin zaprtega kroga z vsemi pripada j očimi napravami. Ta pomembna pridobitev je še posebno važna zaradi tega, ker bo Cementarna lahko ves čas rekonstrukcije nemoteno obratovala, pa tudi zato, ker je naprave dobavila tovarna Litostroj iz Ljubljane. STRAN SREDA, dne 24. rnajaj^ OBVEŠČEVALEC Z NAŠIH KRAJEV HI D L I 0 GLR SI P R 0 DAM Prodamo velik skedenj s hlevom, primeren za prezidavo v stanovanjsko hišo, po ugodni ceni. Zasip 18 2071 Prod>m motorno kolo NSU Luks 200 cem v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2072 Prodam motorno kosilnico »Ra-pid*>. Naslov v oglasnem oddelku 2073 Prodam 5 po 6 tednov stare prašičke •domače reje. Sp. Brniki 6 2074 Prodam nekaj lesa za ostrešje in »punt« ter kravo s teličkom. Naslov v oglasnem oddelku 2075 Poceni prodam pisalno mizo. Naslov v oglasnem oddelku 2076 Prodam gozd v Strahinju. Bistrice 23, Duplje 2077 Prodam električnega pastirja. Naslov v oglasnem oddelku 2078 Prodam 10 m* drv, 5 m3 cepanic, 5 m3 okroglic. Naslov v oglasnem oddelku 2079 Prodam motorno kolo 250 cem ali zamenjam za moped. Cešnje-vek 22, Cerklje 2080 Prodam kravo, 5 mesecev brejo, ki bo petič teletila. Urbane Franc, Rupa 15, Kranj 2081 Prodam strešno opeko »Bobro-vec«. Bašelj 6, Preddvor 2082 Prodam univerzalni skobelni »troj na 4 operacije, z dvema vgra-. jenlma elektromotorjema, odlično ohranjen in Fiat 600, malo vožen, ohranjen kot nov. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2033 . Prodam 2 prašiča, po 70 do 80 kg { težka. Prangeršica 4, Golnik 2084 Prodam motorno kolo »Galeb«, dobro ohranjen, s prevoženimi 4500 km. Šenčur 3 2085 Prodam kravo — mlado, 8 mesecev brejo, težko 500 kg, dobra mlekarica. Bešter J., Ovšiše 12, Podnart 2086 Več kosov gostilniških miz ter nov 50-litorski kompletni kotel za žiranjckuho prodam. Mizarstvo Novak. Medvode 94 2087 Prodam avto Moriš, dobro ohranjen. Ogled v soboto popoldan in nedeljo donoldan na Jelenovem dvorišču v Kranju 2088 0 T A L 0 Prodam stoječe seno ln nemško deteljo. Sp. Brniki M 2039 Prodam 7 let staro kobilo in kravo, ki bo čez 6 mesecev teletila. Lom 21 2090 Jedilnico, orehovo furnirano, primerno tudi za klubski prostor, ugodno prodam. Ogled vsak dan dopoldne, v nedeljo ves dan. Kopališka 1, Kranj 2091 Prodam kompletno rabljeno kuhinjsko opremo in električni kuhalnik na 3 plošče. Ogled popoldan. Jurgele, Planina 26, Kranj 2092 P rode m dobro ohranjeno motorno kolo Durkopp, tipa 1953, 200 cem. Jama Ivan, Koroška 13, Kranj 2102 KUPIM Kupim Irodelno okno s skrinjo za roleto. Višina naj bo 1,10 m, širina je lahko poljubna. Naslov v oglasnem oddelku 2093 Upokojenec, star 62 let, z ženo brez otrok, želi kupiti v bližini Kranja dosmrtno stanovanje s posebnim vhodom: soba, kuhinja z vodovodom. Plačam takoj. Ponudbe poslali v oglasni oddelek 2094 Kupim dober kmečki voz. Ponudbe s ceno in opisom poslati Francu Perne, Lom pod Storži-čem 25, Tržič 2095 Kupim modele za izdelovanje betonskih cevi in stroj za cementno zidno opeko. Naslov v oglasnem oddelku 2101 Vljudno sporočam, da sem svojo torbarsko delavnico preselil na Maistrov trg 9, Kranj. Se priporočam. Jakopin Ivan, torbarstvo, Kranj 1985 Na stanovanje z vso oskrbo sprejmem moškega ali žensko -tovarniško delavko za pomoč v gospodarstvu. Marija Rotar, Cankarjeva 26, Tržič 2027 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil zlatarsko delavnico preko visečega mostu, Zupančičeva ulica 2, druga hiša desno. Zlatar Levlčnlk 2037 Dom na Kališ u nad Preddvorom je redno oskrbovan od sobote, 20. maja, dalje. Planinsko društvo Kranj 2058 V sredo, 17. maja, sem našel na Visokem moško kolo. Lastnik ga dobi na Visokem 22 2096 Vajenca za tapetniško stroko sprejmem takoj. Jože Rojšek, ta-petnik. Na Skali 1, Kranj 2097 AMD Podnart obvešča vse člane, da bo pričetek tečaja za šoferje amaterje v prvi polovici Julija 1.1. Prijave sprejema vsako soboto od 17. do 19. ure. Tajnik društva ing. M;lan Pogačnik 2098 AMD Podnart vabi vse motorizirane člane društva na sestanek, društvenem prostoru. Namen sestanka — vožnja na Dan vstaje in v soboto, 27. maja ob 20. uri, v propagandna vožnja na Poljane. Vljudno vabljeni 2099 Tovarišu Viktorju Koširju iz Bifenja, k menda uspešno opravljenemu šoferskemu izpftu iskreno čestitajo — prijatelji 2100 Blagajničarko, 2 trgovska pomočnika ali pomočnici in 2 skladiščna delavca sprejme za non-stop trgovino Trgovsko podjetje »ZELEZNINA« Kranj 2103 OBIRUO OBJAVA »V zvezi z razpravljanjem o odnosih iz socialnega zavarovanja med Avstralijo potrebuje Zvezni zavod za socialno zavarovanje podatke o terjatvah naših državljanov nasproti nosilcem soc. zavarovanja v Avstraliji. Zaradi tega je treba zbrati od vseh oseb, ki imajo terjatve nasproti socialnemu zavarovanju v Avstraliji, prijave s temi-le podatki: 1. priimek (očetovo ime) in ime prijavitelja, 2. njegov rojstni datum, 3. kraj rojstva, 4. ime avstralskega organa socialnega zavarovanja, ki je priznal dajatev, 5. številko in datum odločbe, s katero mu je priznana ta dajatev, 6. kake vrste dajatev (pokojnina, renta, osebna, ali družinska ali invalidska) in od kdaj je priznana, 7. koliko ta znaša v tamkajšnji tuji valuti, 8. od kdaj se ne izplačuje več, 9. koliko let, mesecev in dni zaposlitve v Avstraliji Je bilo vštetih za dajatev. Prosimo vse prizadete, da prijavijo zaposlitve v Avstraliji po prednjih podatkih najkasneje do 5. 8. 1961 pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju, Stara c. 11 aH pri OZSS Kranj podružnici na Jesenicah". Prijave sprejemamo vsako sredo od 8-12 uri in od 14-18 ure.-« Okrajni zavod za socialno zavarovanje — Kranj ŠPORTHOTEL NA POKLJUKI razpisuje naslednja delovna mesta: 1 kvalificirana natakarica ali natakar, stalna služba % 1 kvalificirana natakarica ali natakar, sezonska služba 1 evldentičarka za kuhinjo, stalna služba Komisija za sklepanje delovnih razmerij INSTALATER KRANJ razpisuje mesto: KLEPARSKEGA MOJSTRA za vodstvo kleparskega obrata Pogoj: kleparski mojster s 5 do 10-letno prakso. Zaželena je praksa na vodilnem mestu. — Osebni , dohodek po pravilniku o nagrajevanju ali po dogovoru. — Ponudbe pošljite v 15 dneh na upravo podjetja. KOTEKS, LJUBLJANA odkupuje vse vrst* surovih kož Kino RAZPIS Iščemo upokojenega moškega, ki bi se bil pripravljen honorarno zaposliti kot čuvaj — varuh otroškega igrišča, zelenic in nasadov. Predvsem mora za to imeti veselje in nekaj posluha. Ponudbe je oddati v pisarni servisa »SERVISNA SLUŽBA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI, Tav carjeva ulica 45 (vhod iz dvorišča) i Vemo. da bomo v prihodnjih pe-v Kranju vsak dan od 13. do 14.2tih letih povečali zmogljivost de ure, kjer se dobe vse informacije, £lavsklh domov za oddih na 3900 ležišč. Nekaj s popravili, z razširitvijo, nekaj z novogradnjami. — ^T-'••'.trjiije plan! Prav nič pa "•, kdo se predvsem zanl-'■"njo In katerim turistič-ročjem bomo dali pred-) tem plan molči, o tem le malo razpravljajo kolektivi — še manj pa občinski ljudski odbori. Prav je, da že danes dokaj natančno povemo, ali bomo tudi v bodoče gradili vsak po svoje in vsak samo zase kot je bila navada doslej ,ali pa se bomo le odločili za načrlnejšo Izgradnjo mreže delavskega turizma. To je vsebina razgovorov stalne konference za oddih in rekreacijo; to je dandanes že zahteva, ki bi jo moral upoštevati vsak. fii je le količkaj preudaren gospodar in upravljavec. Odgovor terja: ^ Katere občine so predvsem ^zainteresirano, da grade kolektivi na njihovem območju svoja rekreacijska središča? (j* Kateri kolektivi razpolagajo h tolikšnimi sredstvi, da bodo lah- Samo številke -ne povedo ničesar Jesenice »RADIO«: 25. in 26 maja jugoslovanski film BOLJE JE ZNATI Jesenice »PLAVŽ«: 25. in 26. maja ameriški film KLJUČ Žirovnica: 24. maja ameriški film KLJUČ Dovje—Mojstrana: 25. maja ameriški barvni film DOLGO TOPLO LETO Bled: 24. in 25. maja emeriški film KOVINSKA ZVEZDA Kropa: 25. maja angleški film KRATEK SESTANEK ob 20. uri Ljubno: 25. maja češki barvni lutkovni Mm CESARJEV SLA~V*-CEK ob 20. uri Radovljica: 24. maja sovjetski barvni film BELI SUŽNJI ob 18. in 20. uri Skofja Loka »ŠORA-«: 26. maja ameriški film OSAMLJENI MAŠČEVALEC Kamnik: 24. maja francoski., film ULICA DE PUERI ob 20. uri,)ko *»& XS? l iSE je, da pride skupnost do novega poslopja, restavracije, počitniškega objekta! Kolektivi, ki imajo denar, lahko grade sami zase. Seveda z ekonomsko računico v roki. Vsekakor se ne izplača graditi domov z majhnim številom ležišč. Tisti pa, ki imajo malo denarja, se lahko združijo med seboj in tudi združeno gradijo. Tu ne gre za razlastitev aH za odvzem upravnih pravic, pač pa za umno združevanje sredstev za gradnjo objektov ali pa za skup- no uporabo kasnejših uslug (kuhinja, restavracija, športni <*" jekti, otroška igrišča in podobno); Vse to je očita stvar dogovora, kl da slehernemu njegove pravice kot mu tudi odredi dolžnosti, obenem pa je ta dogovor lahko upoštevan spodbudnik za ustanavljanje P°* čitni.ških skupnosti. Prav je torej, da se že danes pogovorimo o tem, kje, kdaj i* s kakšnimi sredstvi bomo ustvarili plan, ki nam zatrjuje, da bomo V prihodnjih petih letih povečali zmogljivost delavskih domov oddih na 3900 ležišč! gimi, dozidali spodoben turistični i objekt? Kolikšne so možnosti okoli pmotrnega združevanja denarnih sredstev in okoli uveljavljanja počitniških skupnosti? Nenačrtnosti. v sicer silovitem razvoju delavskega turizma, je pri nas (go.stin.slvo je doslej povedalo svoie kapacitete s 1000 ležiš i, delavski domovi oddiha pa s 4000 na leto!) vsekakor botrovala težnja posameznih podjetij, da ima vsako oodjetje svoj dom. Nihče pa se ni vprašal, kje naj bi bil ta dom? — Kolektiv ga je postavil nekje ob morju ali v gorah. Tako smo bili v tej akciji precej enostranski. — Nihče ni mislil na možnost pre-potrebnih gradenj v naših znanih letoviščih in zdraviliščih (za pri: mm ko je govoril, smo morali pojesti še zadnjo skodelico riža s piščanci, ki sta ga ponujali ženski naokrog. Rekel je, da bemo prišli do planin v šestih ali sedmih dneh in nam še enkrat opisal pot, po kateri moramo hoditi. Ko smo se še poslednjič spuščali p« stopnicah, nas je pozdravila mnogo večja gruča domačinov kot takrat, ko smo prišli. Navdušeno so nas obkrožili, kričali in nam mahali. Starec nas je peljal po stezi, ki je vodila proti zahodu. Ozirali smo se nazaj po kolibi, ki nam je dala gostoljubno zavetje, in enako sc nam jc storilo ob pogledu na udobnost njene strehe ln varnost sredi miroljubne malajske vasice. Drug za drugim so vaščani zaostajali, ko nas jc starec vodil proti dobro vidni stezi, ki se je izgubljala v džungli. Potem jc tudi on obstal in se nam še enkrat široko nasmehnil s svojimi brezzobimi čeljustmi. Drug za drugim smo mu dali #oko in ga potrepljali po hrbtu (to mu je bilo očitno všeč), potem pa smo sc odpravili proti zahodu skozi gosto, vlažno džunglo, proti geram, ki jih nismo mogli niti videti. Po tihem sporazumu sem vodil skupinico. Nož sem si zataknil za pas, pod pazduho pa sem nosil zavoja s hrano. Prvih dvajset minut smo hodili molče proti zahajajočemu soncu, ki jc bilo zdaj že globoko na zahodnem nebu. Poznali smo kruto resnico, da je pred nami šest sto milj do svobode, skozi džunglo, kl so jo zavzeli Japonci. Ta pot je bila obenem preizkušnja naše spretnosti in moči. Ce ne bomo dovolj spretni ,nas bodo Japonci ujeli in smrt nas bo pričakala v kakšni osamljeni stražamicl aH ujet-niškem taborišču. Ce pa ne bomo dovolj krepki, bomo umrli v oddaljeni, zapuščeni džungli, daleč od svojih. 1 8TRAW__ Jj^ ^ SREDA, dne 34. maja M«l Janez Teran govori o vtisih s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu Navite igrače žive V Pekingu samem je tudi mor itd. V eni izmed dvoran Prepovedano ali Purpurno smo imeli priložnost videti mesto. Obdano je z zidom ali tudi ogromno uro, s katero so posebnim vodnim kanalom. Kitajci merili čas. — To je Mesto je sestavljeno iz šte- ogromna naprava, ki je se-vilnih palač v tipičnem ki- stavljena iz majhnih bazenč-tajskem stilu. V tem mestu kov, po katerih se je prelaso nekdaj živeli cesarji skozi kala voda. Razen te ure smo vse leto, razen čez poletje, ko videli v posebnem muzeju še so se preselili v Letno pala- druge prekrasne naprave za čo. Med posameznimi poslopji merjenje časa. Te so v glav-so velika dvorišča in vrtovi, nem dobili kitajski cesarji na katerih so številni prelepi kot poklone od tujih vladar- noš RPZGOUOR ili upoštevali s I o v e n s č i u o V teh dneh so končali s po- šoli, nam je tov. Sifrer odgo- za kakšne teme so se odločili namreč zagovarjajo v glasnem ukom zadnji letniki srednjih vorfL šol. Toda s tem zanje študij še „ „, . . , ni končan. Caka jih še velika , ™ na&l ^mrtaziJ1 bo v te-preizkušnja - po starem matu- let" opravljalo zaključna, po novem zaključni izpit, ki ™,"ekaj 50 dl3«*»v- Del teh se bo k zaključnemu den v vse srednje šole je bil preteklo šolsko leto uve- : 2^ izpitu prijavil šele v jesenskem r,__^i.* „ ' smo prosili ravnatelja jeseni- 5°^' tako da bo dijakov, ki ške gimnazije tov. Sifrerja, naj bodo OP"*"" maturo« prihod dijaki jeseniške gimnazije. le-to, kar so v nalogi navedli »Pri nas kažejo letos dijaki Smotrno pa bi bilo, da bi boS ta aejo veliko zanimanje za kami- zagovor na širši osnovi oziroma, jo, fiziko, literaturo, zgodovino, da bi se nanašal na celotno pod- seveda pa tudi ostali predmeti ročje, katerega del je dijak ob- * delal v svoji nalogi. Ravnatelja jeseniške gimnazi- »Zelo bi se strinjal,-« je nada- je smo tudi poprosili, naj nam lje poudaril tov. Šifrer, »da bi Ene, izmed palač v Prepovedanem mestu zmajevi kipi in veliki kotli, jev. Ure so povečini pozlače-v katerih je morala biti ne- ne, v njih pa so vdelani tudi ko* vedno voda za gašenje dragoceni kamni. Vsaka ura morebitnih požarov. Te veli- ima tudi svojo posebnost in ke posode so bile nekdaj po- ob polni uri se zvrste na pozlačene, toda ko so Japonci sebnem koncu naprave cele okupirali Kitajsko, so si Ja- predstave. ponci prilastili to zlato. ... . .... V tem muzeju smo videli Palače so lesene in zelo ži- tudi druge umetnine, s kate- vo pobarvane. Ogromni ste- ritni si je cesaraka družina bri, na katerih stoje te zgrad- krajšala čas Zanimive so bi- be, so cela drevesna stebla, ]e predvsem kletke z umet- ki so zato na poseben način ,^mi ki se Jih lahko preparirana. navije in pojejo kot živa V Prepovedanem mestu je bitja in 6kačejo z veje na okoli 10.000 sob, kar najbolje vejo. Pozabavali pa smo se pove, kako ogromen je ta ob- tudi mi pred posebno izdela- jekt — cesarska palača. Bili nim možicem, ki ga tudi lah- 6mo v nekaterih poslopjih in ko naviješ. In ko mu daš v si jih tudi dobro ogledali. V roko cigareto, jo daje v usta enem izmed njih so velikan- iz njih pa puha dim. Vsem ski cesarski prestoli, katerih tem igračam smo se toliko večji del je pozlačen, prestoli bolj čudili, ko smo pomislili, pa imajo stopničast prihod da so bile izdelane že pred kar s treh strani. Cesar je več stoletji in da bi imeli z imel posebno palačo, kjer je izdelavo podobnih igrač še bil nekaj časa zjutraj, potem danes precej preglavic, drugo, v kateri je sprejel svoje podrejene, tretjo za od- (Nadaljevanje prihodnjič) s*e gimnazije tov. s»irrerja, naj - vaw P0™' kakšno je njegovo mne- pri opravljanju zaključnih iz- nam pove nekaj o zaključnih n^ mesec' nek^ ma"J kakw nje o novi »maturi«. pitov bolj upoštevali tudi. skv izpitih na tamkajšnji gimnaziji »Sistem opravljanja zaključ- venščino. Nekatere gimnazije in kakšno je njegovo mnenje o Na različnih šolah kažejo 6M- nih izpitov se od lani ni izpre- so to več ali, manj že same pro- tej novi obliki preizkušanja jaki dokaj svojevrstno zanima- menil. Pač pa je bilo predlaga- stovoljno uvedSe. Vendar za se- zruBn>a- n3e P1*! izbiri tem za diplomske no, da bi izpopolnili ustni izpit, daj še vedno velja že omenjeni Na naše prvo vprašanje, ko- naloge. Zato smo kot drugo za- Po sedanjem pravilniku o oprav- pravilnik o opravljanju zaključ- I liko maturantov bo letos na tej stavili tov. Sifrerju vprašanje, ljanju zaključnih izpitov dijaki nih izpttov.« ^nfflllRIfflHHM Prijateljsko srečanje Prejšnji teden so bili med dijaki kamniške gimnazije v gosteh dijaki gimnazije iz Kočevja. Čeprav so se oboji na ta dan že dlje pripravljali, je bilo srečanje prijetnejše kot so pričakovali. V Kamniku so se dijaki obeh gimnazij srečali v štirih športnih disciplinah, in sicer v odbojki, košarki, šahu in namiznem tenisu. Dvoboji so bili sicer prijateljski, vendar pa zelo borbeni. Po končanem tekmovanju in prijetni zabavi, so se tudi dogovorili za povratni obisk. Kamničani bodo že 31. maja vrnili gostovanje dijakom iz Kočevja, takrat pa se bodo srečali v atletskih disciplinah. Rezultati — odbojka: Kamnik : Kočevje 0 :2 (moški), Kamnik : Kočevje 2 :0 (ženske); košarka: Kamnik : Kočevje 67 : 20; šah: -Kamnik : Kočevje 7 : 3 in namizni tenis Kamnik : Kočevje 0 :5. Poraz v Splitu Split : Triglav 95:44 8PLIT, 22. maja - Včeraj Je bila na igrišču Splita odigrana prvenstvena tekma hrvaško-slo-venske lige, ki se je končala s presenetljivo visoko zmago domačega moštva. Visoko izražena zmaga kaže, da so Kranjčani popolnoma odpovedali. Ob zaključku il. republiške mladinske igralske revije in vnema v srcu ŠTEVILO OBISKOVALCEV OKROG 3000 — V TRBOVLJAH? Minulo soboto je bila odigrana zadnja predstava prve republiške mladinske dramske revije na Jesenicah, ki sta Jo organizirala Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije in Svet Svobod in prosvetnih društev Jesenice. Umetniški vodja in ravnatelj jeseniškega gledališča Bojan Ccbulj nam Je v zvezi z revijo odgovoril na nekatera vprašanja. »Prav gotovo vam je znano, kolikšno je bilo zanimanje za revijo in koliko mladinskih igralskih skupin je prišlo v ožji izbor in se tako predstavilo jeseniškemu gledališkemu občinstvu?« »Na občinskih in okrajnih revijah se je zvrstilo preko 50 mladinskih predstav, vendar je bilo za revijo predlaganih le šest igralskih skupin. Otvoritvena predstava je bila Vandot-Modrovi »Ke-kee« ▼ uprizoritvi članov DPD Svoboda iz Anhovega. Za tem so celjski učiteljiščniki izvajali Kir-slingerjev »Izlet«, MKUD »Preži-hov Voranc« iz TSS iz Maribora pa Dragotina Dobričanina »Skupno stanovanje«. Amatersko gledališče »Tone Cufar« z Jesenic je uprizorilo Grayevo igro »Lepota in zver«, člani društva »Slava Klavora« iz Maribora Marina Držiča komedijo »Trlpče de Utolče« ln Delavski oder iz Celja Mihalko-vo Igro »Šestero mušketirjev«. »In kaj menite o kvaliteti uprizorjenih del?« »Kljub nekaterim kritičnim pri- Mladfnski teden Kamnik — V počastitev Dneva mladosti so v Kamniku družbene organizacije tovarne Titan organizirale teden mladinskih prireditev. Delovni kolektivi kamniških podjetij so tekmovali v streljanju, odbojki in Šahu. V petek zvečer pa je bila v prenapolnjeni dvorani Doma popularna oddaja »Pokaži, kaj znaš«. V 19 točkah programa so med nastopajočimi solisti, glasbeniki in deklamatorji ocenjevali iz občinstva in strokovne komisije z 78 točkami priznali prvo mesto oktetu bratov Pirnat iz Jarš, drugo mesto tercetu gojencev doma invalidne mladine, tretje pa solistki Jerci Sitar. Nagrade so poklonila kamniška podjetja. pombam, kl so lastne za vse za-četniške igralske ansamble, lahko trdim, da Je igralski nivo mladinskih skupin višji od povprečnega igralskega nivoja naših dramskih sekcij. Najpomembneje pa Je to, da je iz vseh nastopajočih izžarevala silna ognevitost, zavzetnost in resnost do gledališkega ustvarjanja.« »Vem, da imate na Jesenicah svojo gledališko občinstvo, ki ni maloštevilno, vendar, ali nam lahko razložite, kako to, da se je omenjene revije udeležilo nenavadno število obiskovalcev. Zvedeli smo namreč, da je bila dvorana na vseh predstavah napolnjena do zadnjega kotička.« »Res Je, vse, staro in mlado, predvsem mlado, je polnilo našo gledališko hišo. Mislim, da je že samo dejstvo, da Je bila revija v našem mestu in to mladinska, vplivalo na tako velik dotok hvaležnega gledališkega občinstva. Na vsako predstavo je prišlo okrog 500 gledalcev, torej Jih Je bilo vsega skupaj okrog 3000. Po vsaki predstavi smo imeli z nastopajočimi kritične razgovore o predsatvah, v četrtek in petek dopoldne pa sta predavali Marija Vogelnlkova ln dr. Kristina Brankova, in sicer prva o gledališki vzgoji mladega rodu, druga pa o igrah za mladino. Slednja je dejala, da so Igre za mladino ne samo ne preveč plodne, ampak tudi ne preveč kvalitetne. Največje je pomanjkanje tekstov s* otroke do 14. leta, prav tako pa primanjkuje tudi aktualnih tekstov za dorašča-jočo in doraščeno mladino. Marija VogelnJkova Je med drugim govorila o pomanjkanju mladinskega igralskega kadra ln o novih načinih za rešitev te#a problema. Omenila Je, naj bi tudi v okviru šolske reforme poiskali neko možnost širšega igralskega \mtxafbtm^ nja.« PRIHODNJE LETO »Zavesa je padla in prva republiška revija mladinskih odrov je za nami.« »Da, toda pred nami oziroma pred! mladimi ljubitelji gledališča so spet nove naloge. Omenjena revija bo tradicionalna in bo verjetno prihodnje leto organizirana v Trbovljah,« je še dodal tov. Cs- Prvi dan praznovanja KK Triglav ob M-leferici obstoja, so se srečati gorenjski klubi 10 LET KK TRIGLAV Klub prvakov in reprezentanfov POKROVITELJ PRAZNOVANJA JE UREDNIŠTVO GLASA KRANJ, 23. maja — Včeraj Je bila na štieisteznem kegljišču KK Triglav otvoritev proslavljanja vsekakor doslej najuspešnejšega kegljaškega kluba v Jugoslaviji. Kranjski kegljači prav te dni praznujejo 10. obletnico obstoja. Vsa leta doslej pa si večje kegljaške prireditve pri nas sploh ne moremo zamišljati brez tekmovalcev kranjskega K K Triglav. Prav na najkvalitetnejših tekmovanjih (republiških alt državnih prvenstvih in v mednarodnih srečanjih) pa so Kranjčani vedno osvajali najvišja mesta, pa naj si bo kot posamezniki ali ekipa. Stevime naslove državnih ali republiških prvakov pa so osvajali prav vsi: člani, članice, mladinci in starejši člani. Med Člani KK Triglav Je seveda tudi precej dolga Usta državnih reprezentantov, kl so k uspehom jugoslovanskega kegljaškega Sporta dodali zelo velik delež. bulj. M. In če že pišemo o vrhunskih kvalitetnih dosežkih kranjskih kegljačev, moramo zapisati Se, iz kakšnih vrst izhajajo ti prvaki in reprezentanti. — Čeprav je med člani osrednjega društva Triglav v večini zastopan delavec, lahko trdimo, da so člani KK Triglav izključno delavci, člani delovnih kolektivov kranjekih podjetij. V klubu jih je nad 300, in sicer v . - - ........ ••- ' ••'•« no- družnic, ki imajo tudi redno mesečno tekmovanje v borbenih igrah. Tolikšnega števila članstva pa sedanje Stiristezno kegljišče ne more sprejeti. O sistematskih treningih zatorej sploh ne moremo pisati, saj lahko vsak kvečjemu enkrat tedensko vrže največ 100 lučajev. Prav zaradi tega se upravni odbor kluba že dlje ukvarja z irujdijo, kako bi sedanje kegljišče povečali še za dve stezi. Čeprav jim te želje doslej še ni uspelo rešiti, računajo, da bodo uspeli v bližnji prihodnosti. KEGBIJ JE ODLOČIL Z včerajšnjim dnem so se začele prve zanimive borbe v okviru praznovanja ob 10. obletnici KK Triglav. Pokrovitelj nad jubilejno prireditvijo pa je uredništvo »Glasa«. Za uvod v celote-denski spored so se včeraj srečali gorenjski klubi v borbeni igri. -Nastopili bo tekmovalci Kranjska gore, Gradlsa z Jesenic, Ljubelji iz Tržiča, Simona Jenka iz Pod-reče, Prešerna iz Radovljice, Bleda, KK Jesenice in člani domačega Triglava. Kdo bo zmagovalec, so številni gledalci zvedeli šole po zadnjem lučaju Marte-lanca iz KK Triglav, ki je kljub dobri igri v zadnjem metu zgrešil. Zadnji met pa je bil odločilen, saj so zaradi tega zmagali člani KK Jesenice le zaradi enega podrtega keglja več! Rezultati so bili naslednji: KK Jesenice 823, Triglav 822, Kranjska gora 726, Ljubelj 714, Gradiš 688, Simon Jenko 672, Bled 646 in Prešeren 597. Nadaljnji spored tekmovanja pa je naslednji: danes je bdlo krožkovno tekmovanjo članov KK Triglav, v sredo tekmovanje starejših članov z Bleda, Jesenic, Ilirije iz Ljubljane in domačinov v četrtek se bodo srečale mladinske ekipe gorenjskih klubov ir» Gradisa iz Ljubljane, v petek ekipe članic' iz Ljubljane, Maribora in Kranja, v soboto in ne del jo pa bo zaključno tekmovanje članskih ekip, med katerimJ bodo nastopile: drž. prvak Grrrro-ščica iz Zagreba, KK Jesenice Gradiš iz Ljubljane, Branik i' Maribora, Partizan iz Beograda Polet iz Sombora in domači Triglav. B. F. VII. festival »Bratstvo in enotnost« Mn o. Bni in M le iM (Od našega posebnega dopisnika) Bosanski Samac, 23. maja — Z otvoritvijo novega stadi ona se je tu že v nedeljo uradno začel VII. mladinski festival »Bratstva in enotnosti«, na katerem sodeluje več ko< 1500 mladincev in mladink iz Kranja, Gornje Radgono Slavonskega Breda, Suboticc, Mostarja, Nlkšiča, Niša, Prištine, Bitolc in Bosanskega Samca. Prvo srečanje zamejske mladine, ki Je bilo v nedeljo v Planici, Jo bilo za pcencfcatere izredno doživetje. Mnogi so prvič videli tutsko skakalnice Bosanski Samac, mestece ob izlivu Bosne v Savo, je sprejel prve goste iz Bitola, Subotiee in NkSiča že v nedeljo zvečer. V puasdeljek pa so prispeli udeleženci festivala tudi iz ostalih sodelujočih mest, med njimi tudi iz Kranja. Ze železniška postaja, kjer je velik napis »DOBRODOŠLI« m z njo vse mesto s 3600 prebivalci, Je te dni povsem spremenilo podobo. Vse je v zastavah, zelenju :n cvetju. Pa ne samo to. Vsak [rebivaiec — od najmlajšega do najstarejšega — je delal pri pripravah za festival. Stadion, s katerim bi se lahko ponašalo/ vsako ■nesto, so zgradili domačim sami. \tei skupaj so opravili 11 milijonov prostovoljnih ur. — Človek đkoraj ne bi verjel, če ne bi vi-dei, kaj zmore urediti sorazmerno zelo revna komuna. Industrije tu ni. Ljudje se bavujo s polje- delstvom in z obrtjo. Toda kljub temu so pripravili za festival vse, kar so mogli. Asfaltirali *° še nekatere ceste in drugo. Na letošnjem VIL mladinek ffl festivalu sodeluje, kot vedno, t di 139 Kranjčanov, ki bodo v ' dneh nastopili na kulturnih drugih prireditvah. Kranjčan! so najštevilnejši predstav" Slovenije, so pripravili 45 m' ki d turnega programa, na katr " bodo nastopili s folkloro in letom. V športnih prireditvah W se bodo srečali v namiznem tj* nisu z moško in žensko ekipo, streljanju prav tako z moško žensko ekipo, tako tudi v atl^' in v šahu. Prireditelji predvidevajo, da zaključni prireditvi prisostvo^ več kot 25.000 domačinov, t njimi tudi predstavniki CI' in drugi visoki gostje. M. Ziviu .