Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 10 Gorica-Trst, 11. marca 1949 Spediz. in abb. post. II. gr. Uredništvo : Trst, ul. Machiavelli 22/11. Tel. 62-75 Gorško uredništ o in uprava: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. Naročnina: mesečno L 6š (ia inozemstvo L 1(K). — Poštni čekovni račun št. 9 18127. Izhaja vsak petek Slovensko demokratsko giba- Pre0krC,* jaVlieCICI nje in anglo-ameriska javnost ■ “ • § ,*WIS ^ mnenja v Trstu Ko je bil komunizem absolutni gospodar vsega slovenskega in hrvatskega javnega strašijo preizkušnje. Naš odpor proti komunizmu ni bil plod hipnega raz življenja v Julijski krajini, \ položenja, ampak je izviral ho so tu obstojale edino le \ iz našega globokega prepri njegove organizacije ali od njega kontrolirana filokomu- čanja o njegovi zastrupljajoči in razgrajajoči sili vsega dobrega in pravičnega in vseh vrednot, ki so vsakemu narodu nujno potrebne za politični, kulturni in gospodarski napredek. Zato stojimo trdno in neizprosno na svojem programu, ki smo si ga postavili pred dvema letoma, programu prave demokracije in svobode, programu človeških in narodnih pravic. Kljub tej naši jasni in dosledni politikj so na delu ljudje in skupine, ki skušajo preračunjeno prikazati širši javnosti in tudi angleškemu in ameriškemu svetu slovensko demokratsko g ib a n j e in Slovensko demokratsko zvezo na STO-ju kot filoko-munistično organizacijo, ali jo prikazati vsaj kot stranko, ki se pribSižuje bolj in bolj Titovemu komunizmu. To početje se imenuje v pošteni družbi: zavestno potvarjanje dejstev in mistifikacija. In kdor skuša našemu demokratičnemu delu pritisniti filoko-munistlčni pečat, je ali misti-fikator ali ignorant. Zamerijo nam, kako se moremo kot demokrati boriti nistična društva, ko je bilo vse časopisje izključno v komunističnih rokah, ko je po pestih in vaseh strahovala OZNA in ugrabljala kljub zavezniški policiji demokratsko misleče Slovence in Hrvate, *# je OZNA pri belem dnevu RO tržaških ulica,1 streljala 0 odpeljevala ljudi, je pegica neustrašenih mož polo-iiia v marcu 1947 temelj za Slovensko demokratsko zvezo in je skupno z Goričani ustanovila list »Demokracijo«. Storili smo to, ker smo bili v dno duše prepričani, da je komunizem, četudi se je vri-nil v slovanskem oblačilu, razjedal in izpodkopal v slovenskem ljudstvu njegove tisočletne moralne, vrednote: vero, nravnost, poštenje, spoštovanje do očeta in matere m je ubijal, zlasti v mladini, narodno zavest ter jo vzgajal samo za internacionalni komunizem, za breznarodnost in brezboštvo. Brez sredstev in pomoči smo morali sami prispevati in vzdrževati svoj list in vse .. . k.**, »e p,„,i5ati mttgbml ,,,» Samostojna svobodna država bolj priljubljena kot priključitev k Italiji in Tilokomunisticne organizacije so se vrgle na Slovensko in nočemo zopet pod Italijo, isto tako kot so med vojno demokratsko zvezo kot zver.' zamerili onim Slovencem, ki Ne samo s psovanjem, s se niso kot demokrati upog- »hlapci zapada«, 2 »izdajalci slovenskega naroda«, so nas niti Titovemu porajajočemu se nasilnemu režimu. Ne ra preganjali, .ker smo si upali j zumejo nas, ko se borimo za postaviti proti totalitarnemu \ najprimitivnejše nar o d n e komunizmu in raznim njegovim »frontam« pravo demokracijo, svobodo in dostojanstvo človeka in naroda; ampak so tudi udarili po nas in ugrabili 31. avgusta 1947 urednika »Demokracije« dr. Andreja Uršiča, o katerem nič več ne vemo. Mi smo šli kljub temu naprej. Neizmerno težka je bila naša pot. Brez sredstev za propagando nasproti komunizmu, ki je razpolagal in še razpolaga s težkimi milijoni: brez pomoči pri zaveznikih, — ki so podpirajoč italijansko stališče za priključitev Trsta k Italiji izdajali zakone in odredbe, katere niso upoštevale slovenskih pravic in potreb, temveč so celo ovirale naše prepričevalno delo za demokracijo med slovenskim ljudstvom, — se je vendar naš pokret širil od človeka do človeka, od hiše do hiše, od kraja do krajd. In če je danes zlomljen strah pred komunističnim terorjem v večini naših krajev, če danes večina Slovencev ST O-ja pristaja na naš demokratski program, če nam je bilo mogoče organizirati v tržaškem inestu. veličastne manifestacije nekomunističnih Slovencev, kakor ob proslavi Prešernove stoletnice, je to samo zasluga našega neustrašnega dela, je zasluga Slovenske demokratske zveze in našega Usta »Demokracija«. To je ona »Demokracija«, ki je kot tednik na 4 straneh napisala v niti dveh letih svojega obstoja več idejnih člankov in kritičnih razprav proti komunizmu kot vse italijansko časopisje Svob. tržaškega ozemlja od 1945 do se pravice našega naroda proti italijanskemu šovinizmu. Ali hočejo ti ljudje, da zatajimo svojo narodnost zato, ker smo demokrati? Ali sta morda demokracija in slovenska narodna pripadnost dva nezdružljiva pojma? Ali niso ravno demokratska načela, ki zahtevajo prostost in svobodo razvoja kakor za poedinca tako tudi za ves narod, pa bil ta tudi mali slovenski liarod? Ali smo morda zato komunisti, ker se naše zahteve po ohranitvi Svob. tržaškega ozemlja slučajno ujemajo z enako zahtevo Titovega komunizma? Ali smo morda matij demokrati zato, ker nočemo kot Slovenci zopet pod Italijo, ki nas je 25 let raznarodovala, zaničevala in ki je uničila vse naše kulturne in gospodarske ustanove, plod našega neumornega stoletnega dela in truda? Gotova politika ima svoj interes na tem, da prikaže svetovni javnosti vse Slovence in Hrvate Svob. tržaškega ozemlja kot komuniste. Zato omalovažuje slovensko demokratsko antikomunistično gibanje iit proglaša Slov. demokratsko zvezo za filoko-munistično organizacija. Zakaj? Zato, da laže opravičuje podpiranje sama italijanskih interesov in aspiracij, kakor bi samo Italijani bili pobomi-ki demokracije, in s tem opravičuje vrnitev Trsta Italiji. Mobilizirali so celo svetovne paročevalne agencije za borbo proti slovenski demokraciji in njenemu listu, skromnemu oznanjevalcu demokratskih idealov na tržaškem ozemlju. Proti takemu samovoljne »Weltpresse«, ki jo na Dunaju izdaja angleška obveščevalna služba, je v svoji štev. 51 z dne 3. marca 1949 objavila naslednji članek: Trst, v začetku marca. Varnostni .svet organizacije združenih narodov sc je pred kratkim po dolgem času zopet bavjl s tržaškim vprašanjem, ne da bi mu uspelo prjti bliže k trajni rešitvi tega vprašanja. Medtem sc. v Trstu uveljavlja preobrat javnega mnenja, ki je zajel skoro vse sloje prebivalstva. Čim bolj si v Italiji prizadevajo, da bi dosegli vrnitev mesta v ita= lijanski državni sklop, tem bolj se danes v Trstu za= čenja misliti na lastne koristi in prednosti ier »sacro e,'oismo« Tr* žačanov razblinja panitalijanska nacionalna čustva. Tudi jugoslovansko usmerjeni tisk ne kaže več mnogo interesa za prej s tako vnemo zagovarja® rio zahtevo, da naj »Triest« po* stane »Trst« in da se mora pri* ključiti k slovenskemu zaledju. Skuša se l ii|W IT...... ■ -v-—,, o prednostih »statusna quo« in sc mu dopoveduje, da bodoči izgledi na Svobodnem ozemlju njso v nehenem pogledu slabi. V italijanskem jeziku izhajajo* či list »Ultimissime« objavlja statistične podatke, s katerimi se prikazuje gospodarski razvoj v letih 1947 in 1948 v primerjavi z letom 1938 z ugotovitvijo, da doživlja Trst pod sedanjim režimom pravi gospodarski vzpon. Privilegirani p ložaj med dvema skupinama sil Tudi »Trieste — Sera« piše na sličen način, medtem ko ugotav* lja, da uživa Trst v borbi med dvema skupinama sil privilegiran položaj in da se v primeri z dru* gimi gospodarsko in politično ogroženimi državami zelo dobro uveljavlja. V primeru, da bi Trst res v doglednem času prišel zopet pod Italijo, bi — po mnenju lista »Trieste Sera« — razne inve* stieije, ki so jih izvršili v zad* njem času, ne imele nobenega smisla. Gradnja tovarn in šndu* strjjskih naprav je bila oeividno pod vzeta z namenom, da dobi Svobodno ozemlje od Italije nes odvisno gospodarsko avtonomijo. Če moremo verjeti trditvam enega dela tržaškega tiska — ni* smo si v tem pogledu na jasnem, kaj je dejstvo in kaj je tenden* ca —, je gospodarska avtonomija Trsta sedaj že skoraj dosežena in jamči njegovim prebivalcem najboljše življenjske izgledc za botfočnost. V zadnjem času se slični gla* sovi čujejo vedno bolj izrazito in jih zagovarjajo tudi tisti slo« venski krogi, ki nimajo nobenega interesa, da pride Trst kdaj pod Titovo gospodstvo. Oni so pov* sem zadovoljni z zavezniškim zasedbenim režimom in vidijo v njem jamstvo pred globokimi trenji, ki bi nastala, če bi Trst bil priključen k ozemlju ene iz* med obeh nasprotujočih si držav. Predstoječe upravne volitve Pri presojanju gospodarskih statističnih podatkov, ki' mečejo tako neugodno luč na preteklost in tako rožnato na sedanjost, ne smemo pozabiti, da je moral Trst po letu 1918 precc.i trpeti zaradi dejstva, ker je italijanska vlada beneški luki dajala vso prednost pred tržaško in so se Jugoslovan nj trudili, Trst na vsak način bojkotirati, medtem ko je danes Trst važno središče za gospodar* sko izmenjavo blaga na podlagi evropskega obnovitvenega načrta. Ker bodo v kratkem v Trstu upravne volitve in ker se posa* mezne politične stranke ob ne* poznavanju bodočih političnih odločitev zelo zanašajo na javno mnenje prebivalstva, je danes parola »ne za Italijo, niti za Ju« gi slavijo, toda za avtonomno svobodno državoa bolj popularna nego v katerem koli drugem tre* nutku v zadnjih štirih letih. 3. MARCA : Francoska viodtt je sklenila odpraviti ministrstvi za prehrano, ker ni več potrebnqf, Jugoslovanski tisk napad* Madžarsko, da krši mirovno pogodbo in ne plačuje določen? vojne odškodnine. — Prijetf francoske častnike in civiliste, KI so v vojski in drugod vohunili za partijo, so izročili vojnem# sodišču. — Zahodni vojački veljniki v Nemčiji zahtevajo ppgf cejšnje spremembe v osnutku ustavo bodoče Zahodnoinepukg države. — Mednarodna bankm y New Yorku preučuje načft posojilo Jugoslaviji in Finski, -r--Ameriški bombnik vrste »^«50f je v 94 urah prvič v zgodovini izvedel polet okoli sveta, ne Ja bf bil vmes kje pristal. — Norveška, nemška, danska in belgijsko kpi munističnu partija izjavljajo, da bodo komunisti teh držav pod pit rali rdečo armado, če bi v vojni med Ameriko in Sovjetsko zvezo-drla na njihovo ozemlje, - Italija prosi za vstop v Atlantsko obrambno zvezo, čemur pft n» sprotujejo Saragatovi socialisti jn liberalci, ki sodelujejo v De Ga? sperijevi vladi. -- Anglija tnoru biti v stalni pripravljenosti in ojačevatj svojo obrambo, vse dokler bo Sovjetska zveza ogro? ž(ila svetovni mir, je govoril brk tanski vojni ‘minister Ale.\-under Odstopka ameriškega obramb= nega ministra Forrestala, no čigar mesto so imenovali Imisu Johnsona, ružene države in usoda koroških Slovencev Pretekli teden niso pogajanja j s slovensko* narodno manjšino v za sklenitev mirovne pogodbe o Avstriji. daj. To so dejstva, ki se ne \ mu metanju vseh Slovencev in Hrvatov v komunistični koš in proti namernemu, netočnemu informiranju svetovne javnosti o namenih in smotrih slovenskega demokratskega gibanja, se najod-ločnejše zavarujemo. Obenem pa prosimo angleško in ameriško demokratsko javnost, da ne naseda takim tendencioznim vestem in da se zaveda, da bojuje slovensko demokratsko gibanje na Svobodnem tržaškem ozemlju, tik pred železno zaveso, neizprosen boj za demokracijo, za človeške vrednote in pravice proti totalitarnemu komunizmu vseh mark in obrambni boj proti nacionalističnemu šovinizmu. Naša sredstva so skromna, a naloga je ogromna. Zato bi pričakovali vsaj moralne pomoči od zapadnih demokracij, ki naj bi se zavedale, da gledajo pa naš demokratski pokret na domqčih tržaških tleh milijoni in milijoni južnih in zapadnih Slovanov, kot na goreča bakljo vstajenja in svobode. Avstriji nikamor napredovala. Namestniki zunanjih ministrov so zapravljali čas v običajnih sporih s sovjetskim zastopnikom, ki je zagovarjal jugoslovanske zahteve po spremembi meje, po ustanovitvi avtonomne koroške pokrajine in po reparacijah. Nazadnje so sklenili, da bodo še enkrat sprejeli jugoslovanske* ga zastopnika Beblerja ter av* strijskega zunanjega ministra Gruberja in znova poslušali nju* ne predloge. Edino, kar je za nas bilo ta teden zanimivega, je stališče, ki ga je do koroških Slovencev j,n do njihove bodoče usode zavzela Amerika. To stališče je na več sejah razložil ameriški zastopnik Sa* muel Reber in ga je mogoče pov* zeti v naslednjih ugotovitvah. Priznanje slovenske narodne samobitnosti Združene države odklanjajo spremembo sedanjih avstrijskih meja na korist Jugoslavije. Pač pa zahtevajo, da je treba sloven* ski manjšini v Avstriji za vsako ceno zagotoviti obstanek kot de* lu samobitnega naroda ter poskr* beti za njen neoyjran in svoboden politični, gospodarski ter kulturni razvoj. Amerika sodi sicer, da že av« strijska ustava sama varuje na* rodno samobitnost koroških Slo? vencev ter jim zagotavlja r»zvoj na vseli področjih Poleg tega so tudi v osnutek za bodočo mirov* no pogodbo zgpjsali določilo o zaščvtj človpških pravic za av? strijske manjšine. Vlada Združenih drža.v p» n#v* žlic vsemu temp hoče, dt} bi kp* raški Slovenci dobili dodatna po* roš^va za svojo bodočnost. Zaradi tega je pripravila poseben pred? log, ki naj za trajno reši vsa Predlog- vsebuje štiri točke in ga je ameriški zastopnik. Samuel Reber dal namestnikom zunanjih ministrov 3. marca. Pomisleki proti avtonomiji Se pred tem je Reber na več sejah orisal ameriško stališče do jugoslovanskih zahtev in do slo* venske manjšine v Avstriji. Naj* važnejše stvari, ki jih je pri tem povedal, bi bile naslednje: Izvajanja jugoslovanskega m avstrijskega zastopnika na sejah namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil vsebujejo stvari, ki jih je treba skrbno preučiti! Nju* ni predlogi in nasveti bi utegnili postaviti temelj za končni spora* zum glede avstrijske mirovne pogodbe. Avtonomija za slovensko Ko* roško, kakor je predlagala Ju* goslavija, ne bi bila umestna. Slo* vensko prebivalstvo ni namreč naseljeno tako, da bi prostor, na katerem žjvi, predstavljal strnje* no področje. Takšna avtonomna Koroška b; pomenila državo državi. Za trajno rešitev koroškega vprašanja Zdaj ne gre za to, da bi glede koroškega vprašanja dosegli samo kak zasilni sporazum, iz katerega bi se porajale vedno nove težave Cilj Združenih držav je, najti in uveljaviti glede južne Koroške takšno rešitev, ki bo ne le za* časno zagotavljala Slovencem vse narodnostne pravice, maryeč bo predstavljala nekaj trajnega jii končnega. Da bi omogočila sporazum gle* de mirovne pogodbe z Avstrijo je vlada Združenih držav pri* pravljenj ne le dobrohotno pre* učiti in vpoštevati vsaik predlog za ohranitev sloveske narodne vprašanja, ki se porajajo v zvezi samobitnosti in zs zagotovitev Od srede do srede_ 4. MARCA : Levičarski kitndi. dat pri zadnjih ameriških predsednikih volitvah, Wallace, je obsodil izjave ameriških rdečih prvakov, da bodo komunisti ob morebitni vojni s Sovjeti izdajali svojo domovino. — Sovjetsko re* patriacijsko zastopsivo, ki so gu Amerikami izgnali s svojegu področja Nemčiji, je pa tridnevnem obleganju odpotovalo na svojo stran. — Danska jv sklenila pristopiti k Atlantski obrambni zvezi. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministru. Višinski, je po več kakor meset cu dni odpotoval iz Karlovih vetrov v Moskvo. — Norveška je začela sodelovati pri pogajanjih za Atlantsko obrambno zvezo. Albanska zbornica je sklenila postaviti pred sodišče dva poslan* ca, ker sta zagovarjala sodelovat nje s Titovo Jugoslavijo. 5. MARCA : Varnostni svet je odobril pristop Izraela med Zdru* žene narode. — Titova vlada je odklonila dovoljenje za vstop y Jugoslavijo zastopnikom Medna* rodnega rdečega križa, ki so ho* teli obiskati ugrabljene grške otroke. —. Dosedanjega politične; ga svetovalca pri ameriškem vojaškem upravniku v zasedeni Nemčiji, poslanika Murphya, sv imenovali za ravnatelja oddelk« za nemške in avstrijske zadeve v ameriškem zunanjem ministr* stvu. — Ameriški poslanik Marshallov načrt, H ar riman, toži, da večina Evropejcev sploh ne ve, kaj je Evropski obnovitveni načrt in kakšni so njegovi name> m. — Kitajski komunistični radi» je spet začel silovito napadati na-' c/ona/no vlado. — V morebitni bodoči vojni, ki bo vojna med brezboštvom in krščanstvom, Kat nada ne bo mogla ostati nevtral* na. Zato se mora že zdaj pove* zati z drugimi državami za skupi no obrambo, je govoril predsedi n(k kanadske vlade. — Ameriške oblasti so zaradi vohunstva prijet le člana sovjetskega zastopstva pri Združenih narodih, nekega Gubičeva. — Norveška je zavrs nila sovjetsko ponudbo za nenar padalno pogodbo, češ da. sta se r Od srede do srede____________ obe d rž mi že s podpisom ustave Združenih narodov obvezali, da se med sabo ne bosi a vojskovali. — Bivši jugoslovanski kralj Peter je dopotoval iz Amerike v Pariz, kjer mu je sodišče prisodilo 20 milijonov frankov dediščine po pokojnem očetu Aleksandru 1. —• Vatikanski radio poroča, da je Kominform sestavil načrt, kako bi onemogočil sveto leto 1950. — Francoska vlada je sklenila olaj--iati zapor 93 letnemu maršalu Petainu, ki mu zdravje zadnje Sase precej peša. 6. MARCA : Madžarska komus ttistična vlada je razpustila in prepovedala vse židovske organi taci je, ki skrbe za selitev Židov v Palestino. — Sovjetska komw ttistična partija je začela izvajati obsežno čistko med cirkuškimi klovni, češ da so njihove šale in akrobacije buržujske. — Ben Gurion je sestavil prvo redno izraelsko vlado. — Predsednik Truman je povabil indijskega mh nistrskega predsednika Nehruja na uradni obisk v Združene dri iave. 7. MARCA : Predsednik finske vlade Fagerholm je ostro obsodil komunistične liste, ki trdijo, da namerava Fiska pristopiti v ne: kak protikomunistični blok. — Sovjetska policija je na svojem področju začela zapirati nezane: sljive nemške komuniste. — član vodstva nemške komunistične partije v zahodni Nemčiji, Ilu-ber, je odstopil v protest proti Izjavam, da bodo ob morebitni vojni tudi nemški komunisti pod* pirali rdečo vojsko, če bi vdrla v zahodno Nemčijo. — Načelnik britanskega imperialnega vrhov* nega poveljstva, general Slim, je odpotoval na uradni obisk v Trst. — Jugoslavija in Madžarska dob žita druga drugo sovražnega izzb Vanja ob meji. — Ameriška zbor: nica pripravlja oster zakon za nadzorstvo nad delovanjem ko* munistične partije. 8. MARCA : Iz madžarske komunistične partije so izključili 168.000 ljudi, ker niso bili ideo; loško dovolj »izgrajeni«. — Se--stanek zahodnih političnih stro--kovnjakov v Berlinu, kjer so raz* pravljali o ustanovitvi zahodno* nemške države in njenih mejah. — Sovjetska zveza se pogaja za trgovski sporazum s »fašistično« Argentino, ki je zadnje čase za* ila v gospodarsko krizo. — So* cialni svet Združenih narodov je kljub sovjetskemu nasprotovanju povabil Mednarodno delovno on gani taci jo, naj izvede preiskavo o suženjskemu delu v Sovjetski zvezi in podložniških državah. — V razpravi proti bolgarskim pro: testantovskim pastorjem v Sofiji so štiri prve obtožence obsodili na dosmrtno ječo. — Nova izraelska vlada se je predstavila zbornici s štiriletnim gospodar* skim in političnim programom za Palestino. — Indija bo v nekaj mesecih pretrgala vse zveze z britansko državno skupnostjo in postala povsem samostojna res publika, napoveduje predsednik vlade Nehru. — Francija in Indo; kina sta končali tri leta trajajočo vojno. — Ameriška zbornica je sprejela zakon o ustanovitvi šu roke obveščevalne mreže v tujini. — Poglavitno upanje za mir da* jejo svetu danes svobodni Evro* pejci, ki se bore za demokracijo, sodi ameriški predsednik Truman. 9. MARCA : Po sodbi ameri> ških vojaških strokovnjakov bodo v prvem letu atlantske obrambne pogodbe poslali evropskim drža* vam za dve milijardi dolarjev orožja, — Sovjetska zveza zahte: va od Turčije, naj ji pojasni, kaj fnisli glede Atlantske obrambne zveze in morebitne podobne Sre: dozemske obrambne pogodbe. — Sovjetske oblasti ne dovolijo več, da bi se katoliški kaplan diplo--matskega zbora v Moskvi, ameri* ški pater Laberge, vrnil v Sovjet* sko zvezo. — Novi poveljnik grške vojske, general Papago je začel obsežno čistko med častni* ški m zborom. kulturnega, socialnega in gospo® darskega napredka koroških Slo« vencev, marveč jc voljna tudi sa* ma predlagati vse, kar sc ji zdi za to potrebno. Vsaka takšna ureditev pa bi morala biti splošna, da bi jo lah* ko uporabili tudi za drugo na* rodne manjšine v Avstriji, ne le za Slovence. Čo torej zastopniki drugih ve* lesil žele, bo ameriška vlada sc* stavila podoben predlog za tak* šno ureditev. Sporazum o avstrijskih mejah, je poudaril namestnik ameriškega zunanjega ministra, ter sporazum o drugih vprašanjih, ki so s tem zvezana, je odvisen v glavnem od zagotovitve pravic za Slo* vence. Ameriški predlogi Ameriškemu zastopniku sta se takoj pridružila tudi francoski delegat in britanski pooblaščenec Marjoriebanks. Ta je zahteval, da je treba koroško vprašanje ob* ravnati najprej s stališča priza* detega naroda, to je, s stališča Slovencev. Namestnik ameriškega zunanje* ga ministra je potem sporočil ostalim članom komisije svoj po* drobni predlog za ureditev ko* roškega vprašanja. Predlog zah* teva: I. da koroškim Slovericem za* gotove pravico do slovenskih šol, 2. da uradno priznajo sloven* ščino in njeno rabo, 3. da zagotove Slovencem svo* bodo združevanja in ustavljanja zadrug za varstvo in pospeševa* nje slovenskih gospodarskih jn socialnih koristi, 4. da Slovenci dobe državljan* sko in politično enakopravnost. Pomen ameriškega predloga O tem predlogu namestniki zu* nanjih ministrov doslej še niso razpravljali. Gotovo pa je eno — da vsebuje največ, kar bi bile zahodne države pripravljene Slo* vencem dati. Ameriški načrt delu slovenske* ga naroda, ki je že trideset let odtrgan od svojega jedra, zago* tavlja svobodno, človeško in spo* dobno življenje. To je njegov trenutni pomen. Njegov širšj pomen pa je v dejstvu, da Združene države slo* vesno priznavajo narodno samo* bitnost koroških Slovencev in zahtevajo ne le priznanje, njiho* vih narodnih, kulturnih in gospo* darskih pravic, marveč tudi traj* no poroštvo za njihovo spošto* vanje. S tem je v mednarodnem svetu izpodbita vsaka veljava trditvi, da bi bili koroški Slovenci kaj drugega kakor Slovenci; trditev, kj so jo doslej vsi naši narodni nasprotniki ob vsaki priliki tako radi ponavljali. Avtarkični fašistični zakoni in gospodarstvo STO-ja Tri' in pol leta po končani voj* ni postaja vprašanje zaposlitve in dela možnosti bolj kritično kakor celo prejšnje desetletje. Pomanjkanje dela je posledica neuravnovešenega gospodarstva. Trst ni nikoli trpel na pomanj* kanju dela v letih, ko je spadal v srednjeevropski gospodarski prostor. Tudi po drugi svetovni vojni bi se, bil Trst držal v go* spodarski konjunkturi, ako bi bi* la zavezniška uprava pravočasno odpravila vso ono avtarkično fa* šistično zakonodajo, ki jo jc faši* zem med vojno in par let pred vojno uvedel v varstvo svojega sistema. Fašizem je hotel varovatj s svojimi izjemnimi zakoni za časa vojne svoje posebno gospo* darsko lice. Zavezniška uprava pa ni storila ničesar, da bi opro* stila Trst in tržaško ozemlje teh gospodarskih okovov. Najhujše zlo, ki je moglo za* deti tržaško gospodarstvo je bila in je še iz vojnega časa ravno prepoved, da ne smejo neitali* janski državljani ustanavljati na tržaškem ozemlju podjetij in jn» vestirati svoj kapital. Tako dolo* ča RDL od 24. VII. 1942 št. 807, ki ga je ZVU ohranila v veljavi tudi za STO. Ta avtarkofašistič* na gospodarska miselnost je v kričečem nasprotju z gospodar* skimi principi o prostosti in svo* bodi v gospodarskem udejstvova* nju, za čim ravno stremi zapadna demokracija. Zato so odšle mili* jarde in milijarde denarnih sred* stev inozemskih državljanov zla« sti jugoslovanskih beguncev, iz Trsta, ker jim je sedanja uprava onemogočila tukajšnjo investi* eijo. Zato je sedanja brezposelnost v veliki meri posledica gospodar* ske politike, ki se vodi na STO. Ta dejstva moramo pribiti, ker s tem želimo koristiti STO in pri* pomoči vzpostavitvi gospodarske* ga ravnotežja na tem ozemlju. Mislimo, da bi bil čas, da ZVU odpravi fašistične zakone, ki jih je celo fašizem sam zidal le za čas vojne in upostavi v tržaškem gospodarstvu princip svobode. Prohibitivni zakoni, ki ovirajo inozemskemu kapitalu in podjet* nosti inozemcev vstop v Trst, so pri naš; gospodarski krizi pravi ekonomsiki unikum. Še številke o Trstu Železniški in pomorski promet v Trstu je letos v januarju zna* šal 449.617 ton. Imenovana števil* ka prekaša ne samo promet v januarju 1948., ki je bil za 170.000 ton manjši, ampak tudi promet v januarju 1938, ki je bil za 30.017 ton manjši. Glavni delež pri tem trgovin« skem prometu po morju imajo Združene države, katerim sledita Venezuela in Arabija. Pri prome« tu po železnici je na prvem me« stu Avstrija. Tako torej napreduje kljub vsem političnim in drugim ovi* ram gospodarstvo v samostojnem Trstu, ki po sodbi raznih »stro« kovnjakov« nima brez Italije no* benih možnosti za ugodno gospo* darsko bodočnost. Dobave ECA v Trstu Prejšnji mesec je priplulo iz Združenih držav v tržaško pri* stanišče pet ladij, kis so pripeljale dobave ECA, kii jih bodo razde* lili v anglo*ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. V nekaterih primerih bodo dobave še predelali tukaj, s čimer se bo krajevna zaposlitev povečala. Ladje so pripeljale vsega skpaj 10.895 ton blaga; katerega so se* stavljali izhlapeno mleko, pšeni« ca jn ameriški lešniki. Ameriške lešnike bodo predelali tukaj. Naj* večji tovor je pripeljala ladja »Winslow Homer«, in sicer 9.487 ton pšenice Ostale ladje, ki so priplule v našo pristanišče poleg parnika »Wjnslow Homer«, so »Golden Citv«, »George Uhler«, »Gretna Victory« in »Elmira Victory«. Attlee v Berlinu Britanski ministrski predsednik Attlee je 5. in 6. marca uradno obiskal Berlin. Ogledal si jc po» slovanje letalskega mostu ter ureditev letališč na britanskem zasedbenem področju. Po vrnitvi v London je izjavil, da bo Velika Britanija še naprej izpolnjevala .svoje obveznosti do berlinskega prebivalstva ter sku* šala preskrbo nemške prestolnice po zraku še povečati. V kratkem pojdeta v Berlin tudi angleški zunanji minister Bevin in podpredsednik vlade Henderson. Po nedeljskem demokrščanskem zborovanju Tržaški demokrščani so se z večino glasov izrekli za italijanski volivni blok Socialisti nastopijo samostojno Z nedeljskim demokrščan-skim zborovanjem v kinodvorani Excelsior v Trstu, se je tržaško predvolivno ozračje temeljito razčistilo; sicer va še ni izrečena dokončna beseda v pogledu italijanskega votivnega bloka, o katerem se mora izreči še strankin pokrajinski svet, ki se bo pogajal z ostalimi italijanskimi strankami. Ni pa nobenega dvoma, da ne bi demokr-ščanski pokrajinski svet odobril nedeljskega načelnega glasovanja svojih volivcev. Lahko torej zaključimo, da je s tem zmagalo vztrajno prizadevanje majhnih tržaških italijanskih iredentistično razpoloženih strank, ki so v ločenem nastopu demokr-ščanov slutili zase neslaven zaton po tolikem kričanju! Demokrščani so se pravilno zavedali, da jih majhne stranke potrebujejo le za kritje njihove nemoči in za nadaljnje omogočanje kričanja njihovih voditeljev v tržaškem občinskem zastopstvu. Zato so se vodilni demokr-ščanski krogi dolgo upirali takemu nenaravnemu in krščanskim etičnim načelom nasprotnemu zavezništvu, dokler jih ni preglasovala zadnja mestna strankina skupščina. Istega dne so se pa tržaški socialisti odločili za samostojen nastop pri prihodnjih volitvah in tako povzročili težko razpoko v pripravljajočem se enotnem italijanskem bloku z izrazito antislovenskim obe- ležjem. Demokrščanskemu nedeljskemu zborovanju jo predsedoval dr. Tupini, odposlanec osrednjega strankinega vodstva v Rimu. Zborovanje je vodil prof. Scialis, ki je v svojih zaključnih ugotovitvah razložil prisotnemu občinstvu, da je njegova stranka čakala na objavo votivnega zakona preden je zavzela stališče do bloka. Blok pomeni za demo-krščane veliko žrtev, -je poudaril prof. Sciolis. Ta žrtev pa je potrebna v interesu narodne skupnosti, pred katero morajo stopiti v ozadje vsi drugi momenti tržaškega političnega in upravnega življenja. Volitve naj bodo dokaz, da se hočejo tržaški Italijani ponovno priključiti k Italiji in morajo zato izpasti kot plebiscit. Odklonil je vsako sodelovanje s tržaškimi komu- nističnimi krogi. Z italijanskimi strankami želijo demokrščani totalno razčiščenje vseh vprašanj, ki se postavljajo glede na volivni blok in bodoče ' sodelovanje. Prof. Sciolis se je dotaknil tudi odnosa clo tržaških Slovencev, katerim je treba priznati vse njihove pravične zahteve: dodal pa je, da se morajo Slovenci s svoje strani prepričati, da je Trst italijansko mesto. Važne in zanimive so ugotovitve prof. Sciolisa. Na žalost ugotavljamo, da prof. Sciolis in njegovi strankarski tovariši niso čitali in zato niso imeli prilike, da bi se v interesu tržaške demokratične antikomunistične skupnosti poglobili v misli, ki smo jih v nizu člankov že iznesli v pogledu odnosov do svojih italijanskih sodržavljanov. „LISTA NARODNEGA IZDAJSTVA" Naše zadnje ugotovitve v po--gledu volitev so s svojim resnim vprašanjem zadeli v živo. »Pri* morski dnevnik« je 10 t. m. s člankom »Lista narodnega izdaj= stva« odgovoril na naše trditve. Presenetil nas je soliden polemi* čen toy, ki se ga je v tej zvezi list prvi krat poslužil, kajti že dolgo smo to pri njem pogrešali. O izdajstvu slovenskih koristi v Trstu pa — naj bo med nami rečenol — je zgodovina že spre* govorila..., zato nima smisla zvračati odgovornost na druge in se sklicevati na razne bolj ali manj otipljive okoliščine! Vztrajamo pri svoji trditvi, ki jo podkrepljujemo s tehtnimi doc kazi, ki so jih nam nudili zadnje goriške upravne volitve, da bodo italijanski politični krogi vse slo: venske glasove, oddane za narod: nostno mešane liste smatrali' za glasove, oddane za italijansko in ne za slovensko stvar; skratka: prikazovali jih bodo kot italijnu ske in ne slovenske glasove! Seveda: preko našega resnega vprašanja bodo šli mirne vetti vsi oni, ki jim je komunizem važnejši od slovenstva. » Socializem« v Rumuniji Rumunska vlada je zdaj zatrla •še srednjo zemljiško posest! Z zakonom iz leta 1945 so določili, da smejo im^ti rumunski kmetje po največ 50 hektarjev. Izjeme so veljale samo za tako ime.no* vana »vzorna posestva«. Zdaj so odredili zaplembo vseh srednjih kmetij, ki so ušle raz* lastitvi leta 1945. Ukaz velja tudi za vzorne kmetije in kaže vse značilnosti komunističnega go* spostva. Agenti politične policije so pričeli izganjati rodbine pri« zadetih kmetov iz njihovih hiš že v zgodnjih jutranjih urah 2. marca, čeprav so objavili ukaz šele istega dne popoldne. Izgnancem niso dovolili vzeti s seboj niti vseh osebnih prt*dme* tov, kar nasprotuje celo zakonu samemu. Dali so jim na razpola* go le nekaj ur časa, da se odlo* čijo, kam bi želeli iti. Izbira krajev je bila zelo omejena in v mnogih primerih izgnane družine niso mogle tja, kamor so želele. Ni še jasno, ali bodo zaplenje* ua posestva proglasili za državne zadružne kmetije. Svobodni Čehi na delu Obletnico komunistično držav* nega prevrata na Češkoslovaškem so češki begunski politiki prazno« vali s tem, da so ustanovili v \Vashingtonu »Svet svobodnih Čehov in Slovakov«. Ta svfct bo nekaka nepriznana, zasebna češkoslovaška vlada v tujini, ki pa bo zahtevala zase priznanje takoj, ko se bo komu* nistični režim v domovini začel majati. Svet šteje 30 članov, v katerem je večina vodilnih begunskih po* litikov in več generalov. Pred* sedstvb Sveta sestavlja 12 ljudi, ki tvorijo vlado in imajo vsak svoje delovno področje kakor prava ministrstva. Predsednik vlade je bivši pod* predsednik češkoslovaškega mini* strskega sveta dr. Zenkl, člani pa so: bivši veleposlanik dr. Slavik, bivšj češkoslovaški zastopnik pri Združenih narodih dr, Paparick in vrsta bivših ministrov. Navzlic temu, da je češka poli* tična emigracija od vseh evrop* skih najmlajša, se je prej kakor v letu dni najbolje organizirala, združila v delovno občestvo vse sposobne ljudi ter sc vrgla zlasti na propagando svoje stvari v tujini. V tem je lahko vzgled vsem drugim, emigracijam, tudi slo* venski! Ob obletnici komunističnega prevrata je ta vlada dala tudi proglas vsem Čehom in Slovakom. V njem pravi, da se bo borila za obnovo demokracije in svobode v domovini, ki so ju uničili ko* munisti v senci sovjetskih ba* jonetov. Še o Jzdajaicih" Češki minister za socialno skrb* stvo, Evgen Erben, je na zboro* vanju sindikatov napadel britan* ske strokovničarje, če? da so »ne* verjetno izdajalski«. Beseda »iz* dajalski« pa ima v ustih gospoda Erbena čuden zvok. Švedski dnevnik »Svenska Dag* bladet« je 2. decembra 1948 napi* sal, da so Nemci po zasedbi Če* škoslovaške leta 1939 iskali kola* boracioniste. Posebno zaupanje je užival pri njih Evgen Erben, ki sc jim je takoj pridružil in se je povzpenjal do vedno višjih mest. Za plačilo so ga po osvo* boditvi imenovali za glavnega tajnika čeških sindikatov in za ministra socialnih zadev, lo je kaj čudna dvojna mera. Nekatc* re kolaboracioniste so komunisti ustrelili in obsodili, druge pa »o naredili za m:.njstre. Kov ameriški minister za obramba Dosedanji ameriški obrambni minister Forrestal je odstopil, največ, ker se mu ni posrečilo doseči skladnega sodelovanja in pravega razmerja med vojsko, mornarico in letalstvom. Njegov naslednik je Lotite Johnson, ki velja za dobrega odločnega vojaškega organiz** torja. Po prvem razgovoru s predsed* nikom Trumanom jc Johnson dejal, da je naloga obrambnega ministrstva, da podpira amerišk# zunanjo politiko in ji daje po« trebno veljavo. Ameriške oboro* žene sile morajo biti sile miru. Titova petletka Prijatelj iz Pariza nam porod«, da je Titov delegat pri Društr« narodov g. dr. Aleš Bebler ofc neki priložnosti, že precej v roii* cah od sladkega bordoja, odgov«e ril na vprašanje, kaj pride po piv vi Titovi petletki: »Po prvi pride druga, po drugi pride tretja, po tretji četrta in tako dalje!« Lažo* jo torej Titovi aktivisti, ki tol*« žijo ljudstvo, da bo po končani petletki imelo mir in paradiž n* zemlji. Na drugo vprašanje, kaj bodo storili rdeči voditelji, če *c v Jugoslaviji ljudstvo upre in jih prežene z vilami in motikami, je odgovoril g. dr. Bebler: »Z vila* mi in motikami nas ne bode pregnali. Nas bi pregnala le a« tomska bomba. Toda mi vsi imamo dovolj zlata in dolarjev! Se bomo že pravočasno akrili, r.a drag denar nas bodo povsod sprejeli!« Res lepi prvoboriteljj proti kapitalizmu in tudi lep« junaki! Molotov odstavljen ali povišan ? 4. marca je predsedstvo Sov« jetske zveze odstavilo dosedanje« ga sovjetskega zunanjega mini« stra Molotova. Za naslednika so imenovali njegovega dolgoletnega namestnika Višinskega. Ta nepričakovani dogodek ie sprožil val ugibanj, napovedi in marsikje bojazni. Držalo bo naj« brž tisto, kar je nekaj dni zatem k zamenjavi dostavila moskov« ska radijska postaja, ki je dejala, da se sovjetska zunanja politika ne bo zaradi tega nič spremenila. Na zunaj tudi vse tako kaže. Namesto togotnega in ne« popustljivega moža, ki je tri leta . preprečeval vsak sporazum za mir, je prišel v vodstvo sovjet« ske zunanje, politike njegov uče« nec, ki je še togotnejši, še bolj nepopustljiv jn okruten. Svet se sprašuje le, ali so Mo« lotova odstavili, ker ni znal pre« prečiti uspeha Marshallovega na« črta, sklenitve Evropske in A« tlantske obrambne zveze — ali pa so ga povišali, ker naj bi ga bil hirajoči Stalin določil za svo« jega osebnega pomočnika in mo« rebitnega naslednika. Kaj bo sprememba v vodstvu sovjetske zunanje politike prine« sla Evropi in vsemu svetu, najbrž ne bo treba prav dolgo čakati in utegnemo videti posledice že prihodnje tedne. Stalinova propagandna virtuoznost V vrsti splošne spomladanske komunistične ofenzive v sedanji hladni vojni ie zamenjava sovjetskega zunanjega ministra mogoče ena izmed najznačilnejših potez Stalinove propagandne virtuoznosti. Vest je točno po predvidenih načrtih vznemirila vse javno mnenje in mobilizirala diplomatske, politične in časnikarske kroge vsega sveta. Presenečenja so v sovjetski politiki stalno na dnevnem redu, in kakor Hitler ni mogel živeti brez dnevnih uspehov, tako je dremajoči komunizem, da govorimo z Vidali-jem, samo živa mrhovina. Komunizem lahko živi in deluje samo s stalnimi injekcijami dinamičnega ustrahovanja. Po teh receptih deluje v trojkah, v celicah, v državnih skupnostih in tudi v obsegu celotnega vzhodnega bloka. Zahodno javno mnenje pri tem mnogokrat pozablja, da so te neobhodno potrebne injekcije vsakdanji komunistični kruh ne samo za ne-boljševizirani svet, pač pa v premnogih primerih silno nujna notranja potreba. Pogostokrat čitamo in slišimo o skupini ljudi v Krem-lu, ki vodi vse niti vesoljnega komunizma. Ta komunistični možganski trust, ki skrbi za živce vsega sveta, bi se našemu planetu gotovo točneje predstavil pod naslovom Politbiro, kakor pod svojo uradno firmo. Najvišjo oblast Sovjetije, Politbiro,, sestavljajo trenutno naslednji boljševiški poglavarji: Stalin, Molotov, Voro-Šilov, Bulganin, Beria, Šver-nik, Kuzneckov, Andrejev, Malenkov, Vojnesenski, Mi-kojan, Kosigin, Kručev, Ka-ganovič in Popov. Kljub veliki tajinstvenosti ki zakriva to petnajstorico svetovnih oblastnikov, prodrejo od ča- sa do časa v svet vesti, ki dokazujejo, da je narava tudi tem petnajstim diktatorjem naklonila prav iste tegobe, s kakršnimi so bili obremenjeni prav vsi diktatorji svetovne zgodovine. Oblastnost, napuh, sovraštvo, intrige, neomejena zavist, to so, hvala Bogu, odlike vseh samopašni-kov, ki jih prej ali slej poženejo v neizogibno pogubo. Odločitve te petnajstorice pa so tudi za navadnega smrtnika pomembne, kakor je pomembno razkrinkanje vaših celičnih zarotnikov, ki sproti vznemirjajo vas z ustrahovanjem. Kakor pa je v vasi takoj mir, če tem zarotnikom pokažeš zobe, tako bo tudi ta petnajstorica obmolknila, ko bo svet dokazal, da ga vse »tirade«, ki prihajajo iz Moskve ravno toliko zanimajo kot ponočni lajež psov, dr-dranie avtomobilov in žvižganje lokomotiv. Ljubitelj miru vsega tega v začetku ni prenašal, pa se je temu privadil in ne izgublja več niti minute svojega dragocenega spanja. Vsemu se je treba privaditi, čeprav sprva težko gre. Včasih so pa le potrebni tudi še policijski ukrepi, ki naženejo razgrajače v posteljo ali pa na policijsko stražnico. Marshallov načrt, trmoglavost zaveznikov v Berlinu, zahodna obrambna zveza, Panevropa, vsi ti in še drugi ukrepi so pomirili živce zahodnemu svetu, razbičali pa so živce kremelski petnajsto-rici, raznim Thorezom in To-gliatijem, ki jih živčna razdvojenost naganja v histerične izlive veleizdaje. To so zunanji, površni vzroki, zaradi katerih je Molotov prepustil stolček zunanjega ministra, na katerem je deset let sedel, najbolj živčnemu nasledniku Višinskemu. Sovjetska propagan- da strelja s svojimi presenečenji vedno na dve muhi hkrati. Zelo je verjetno, da je notranja muha vse prej, kakor pa nedolžno nadležni mrčes. Za sam boljševiški | režim je gotovo vse bolj nevarnejša, kakor pa Marshallovi načrti in podobne ameriške trmoglavosti. Jože Stalin, ki se bliža svojemu sedemdesetemu letu, je | že močno izdelan in betežen.; Vsak dan se lahko poslovi od tega sveta. Kdo bo njegov namestnik? Ali bo boljševi-ška država z enako mirnostjo prenesla tudi najvišjo zamenjavo, tako, kakor se je to zgodilo ob smrti Lenina? To so vprašanja, ki stalno dražijo Politbiro in vžigajo spore za nasledstvo še pri živem Stalinu. Ze nekaj časa se je Politbiro razčlenil v tri politične skupine: Vojaško skupino sestavljajo Molotov, Vo-vošilov, Bulganin in Malenkov. Gospodarsko skupino predstavljajo Vojnesenski, Kaganovič, Kuzneckov Kosigin in Švermk. Kavkaški skupini pa pripadata Beria in Mikojan. Razkroj v Politbiroju so predvsem povzročila gospodarska vprašanja. Petletka je pokazala, da bo povečanje gospodarske zmogljivosti, če se bo nadaljevalo y sedanjem tempu, doseglo komaj 55 odstotkov od predvidenega načrta. Vsi predlogi, da bi v okvir petletke vključili tudi Poljsko, Češkoslovaško in Vzhodno Nemčijo so se izjalovili. Vojaška skupina je poskušala rešiti problem petletke pač na vojaški način. Zahodne zaveznike bi pognala iz Berlina in zahodne Nemčije in stvar bi bila urejena. Gospodarska skupina se je temu uprla, vendar je bila prešibka, da bi svojo voljo tudi uveljavila. V lanskem poletju je izgledalo, da bo vojaška skupina uresničila svoje zamisli, ali v zadnjem trenutku je gospodarski skupini uspelo, da pritegne na svojo stran Kavkaško skupino in tako so načrti Molo-tovljeve skupine, če že ne propadli, bili odstavljeni z dnevnega reda. Kako se bodo stvari razvijale v bližnji bodočnosti, je težko uganiti. Kremel je in ostane sfinga. Mnogi mislijo, da je Molotov po vseh številnih neuspehih svoje zunanje politike likvidiran, drugi napovedujejo, da se je z odstranitvijo iz zunanjega ministrstva pomaknil na sedež tik Stalina in s tem postal avtomatično njegov politični naslednik. Kateri preroki imajo prav, bo pač pokazala že nai-bližja bodočnost. Sigurno je le eno, da bomo namreč že v prihodnjih tednih priče novih presenečenj, mogoče tudi takih, ki bodo odločile usodo komunizma po vsem svetu. Pri tem gotovo ne mislimo na morebitni nov svetovni spopad, pač pa na temeljite preokrete kremelske politike, ki čuti, da se bliža doba ustrahovanja svojemu definitivnemu koncu. KOMUNISTIČNI NAČRTI za ustanovitev samostojne makedonske države Poluradna britanska poročeval« ska agencija »LPS« poroča, da je radijska oddajna posthja grških ustašev oddajala dne 1. marca pregled odločitve, ki so jih skle« njli na drugem plenarnem zase« danju centralnega komiteja Slo« vensko«makedonsko narodno o« svobodilne fronte (NOF); to je bilo 2. februarja »na položaju nekje v Grčiji«. Sklenjeno je bi« lo, da bodo na drugi konferenci NOF, ki bo meseca marca, pro« glasili »zvezo Makedoncev v pov« sem neodvisno državo, v kateri bodo imeli vsi Makedonci enake pravice, v okviru ljudske demo« kratične federacije balkanskih narodov«. Vse slovanske Make« donce, zlasti tiste iz grških make« donskih mest Florjne, Edesse in drugih, bodo pozvali, naj »se pri« družijo splošni vstaji proti mo« narho=fašističnim anglosameriškim okupatorjem, da se osvobodi ves makedonski narod ter združi v ljudsko demokratično Makedo« nijo«. Ta- sestanek centralnega komi« teja NOF je sledil takoj sestanku centralnega komiteja grške komu« ristične partije, ki je bil na go« rovju Grammos 30. ali 31. januar« ja, na katerem so sklenili odsta« viti dotakratnega poveljnika gr« ških upornikov Markosa in na ka« terem so sklenili novo strategijo, ki naj vodi do novjh ciljev. Zvedeli smo, da so zaradi uka« za jz Kremlja grški komunisti sklenili osredotočiti vse svoje vo* jaške napore, da bi odtrgali grško Makedonijo od Grčije, da bi ta« ko lahko ustvarili avtonomno Makedonijo, katero bi navidez nadzorovala Bolgarija, v resnici pa Sovjetska zveza sama. Izvedba tega načrta pa ne bi pomenila le okrnitev grškega ozemlja, temveč tudi ogrožanje jugoslovanske Ma« kedonije. To bi pomenilo, da bi se komunisti, ki se borijo v Gr« čiji, obrnili proti maršalu Titu. Oddaja radijske postaje grških •upornikov je hotela seveda potr« ; diti vse to ter je jasno izzvala takojšnji odgovor iz Aten in Beograda. Dne 3. marca je grško notranje ministrstvo izdalo izjavo, ki pra« vi, da potrjuje sedanji sklep cen« tralnega komiteja NOV le prej« šnje sklepe grške komunistične partije glede ustanovitve združe« ne makedonske države. To sporo« čilo zahteva tudi določena grška mesta, ki jih izrecno omenja, in druga mesta, med katera spada brez vsakega dvoma tudi Solun. Minister poudarja, da je to pot prvič, ko izjavljajo odkrito, da je smoter borbe okrnitev grškega ozemlja v korist Bolgarije in dru« gih balkanskih držav. Te odločit« ve so enakovredne napovedi o« svojevalne vojne proti Grčiji ter so v odkritem nasprotju z mirov« nimi pogodbami in listino Zdru« Ženih narodov. Tako Grčija ka« kor njene veliko zaveznice bi se morale zavedati, da se zdaj pri« čenja novo obdobje. Minister je k temu pristavil, da se odslej naprej ne bodo borili le maloštevilni grški komunisti s prisilno mobiliziranimi možmi, temveč vojska, ki jo bodo sestav« ljali možje, katere bodo rekruti« rali po ozemljih tako znotraj že« lezne zavese kakor v nov) make« donski državi, ki jo hočejo usta« noviti. Dne 6. marca pa je prišel jugo« slovanski odgovor v članku Moše Pijade, člana politbiroja jugoslo« vanske komunistične partije, ki ga je priobčilo uradno glasilo ko« munistične partije »Borba« in ka» terega je še isti večer posnela ju« goslovanska poročevalska agenci« ja »Tanjug«. Moša Pijade piše, da se Sofija zdaj trudi za stvar bal« kanske federacije, v kateri bi bila združena Makedonija enakoprav* na neodvisna država. Ta nova kombinacija, katere namen je škodovati Jugoslaviji, pa vsebuje resne nevarnosti tako za Grke kakor za Makedonce. Bolgarsko stališče, pravi Moša Pijade, ni nič drugega, kot en del napada na Jugoslavijo. Očitno je, da priza« devanje za ustanovitev neodvisne Makedonije v okrilju balkanske federacije in v sedanjih okolišči« nah nj prav nič v soglasju z na« predkom, pač pa se sklada z bor* bo proti izgradnji socializma ▼ Jugoslaviji. KULTURA Slovenska prosvetna matica v Trstu V četrtek, 13. t. m. priredi Pro* svetna matica v Trstu svoj redni kulturni večer. Predaval bo g. dr. E. Pogačnik o temi: Kratek obris jugoslovanskega gospodarskega položaja. Ker je predavanje veli* ke važnosti, opozarjamo nanj že sedaj vse prijatelje in člane in jih vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Knjige in časopisi II strope furlan pal 1949. — Let« nik XXX. Založba Societat filol. furlane. G. J. Ascoli. Videm str. 94. S potov življenja slovenskega naroda. — Sestavil, zbral in ure* dil John Jerich. Prva knjiga Ba* ragove knjižnice. Chicago, 1949. Str. 128. Baragova pratika za Slovence v Ameriki. — Letnik osmi. Ure* dil in izdal John Jerich, 1857 West 21 st Plače, Chicago 8, III. Chicago, 1949. Str. 128. Vedež. — Splošni žepni koledar za leto 1949. Letnik XXIV. Samo* 'založba Knjigarne in papirnice Štoka. Trst, ulica Milano 37. Slovenija. — Letnik I, št. 1,2. — Priloga »Sloge«. Authorizet by Europcan Command Civil Affairs Division. Authorizcd and rcsponsible publisher R. I. Popo* vjč, Menzinger Str. 49, Miinchcn 38. Naslov uredništva: »Sloveni* ja«, Miinchen 13, Agnesstrasse 46/11. Nov slovenski časopis V Miinchenu je pričel izhajati nov slovenski tiskani emigrantski i časopis z naslovom »Slovenija«. | Iz programa novega časopisa navajamo nekaj odlomkov: »Slovenija« naj bi bila glasnik slovenske narodne suverene drža* | ve. Slovenski narod hoče biti ena* S kopraven z drugimi evropskimi narodi, hoče biti na svoji zemlji svoj gospod, hoče v svoji lastni suvereni državi razviti vse svoje naravne sile in zmožnosti, hoče gojiti svojo narodno kulturo in svoje narodno gospodarstvo. No* čemo biti več hlapci.«. »V svoji lastni državi hočemo združi vse slovensko narodno ozemlje. Združena Slovenija je naš cilj! Temu cilju hočemo po* svetiti vse svoje skrbi, vse svoje sile. Tudi naše ločene brate že* limo pripeljati v domačo hišo, v narodno državo, da ne bo več nevarnosti za njihov narodni ob* stoj. Temu cilju se ne bomo nik* dar odpovedali, pa naj pride kar koli, ker se temu ni nikdar odpo* vedal naš narod po svojih zako* nitih predstavnikih.« »Za nas obstojajo moralne in pravne obveznosti do skupne dr* žave jugoslovanskih narodov — Jugoslavije. Mi hočemo ohraniti to državo kot državo svobodnih enakopravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev in ostanemo zvesti na* ši narodni tradiciji, ki je našla izraza v deklaraciji Slovenskega narodnega odbora z dne 29. 10. 1943. Mi želimo to zvezno drža* vo enakopravnih narodov graditi, ne pa razbijati.« »Zavedamo pa se, da njen ob* stoj ni odvisen samo od Sloven* cev. Smatramo, da je zadnji čas, da pride do sporazuma med ju* goslovanskimi narodi na temelju krščansko etike jn na medseboj* nem in vzajemnem priznavanju narodne suverenosti Srbov, Hrva* tov in Slovencev.« Uredništvo »Demokracije« po* zdravlja »Slovenijo« in izraža prepričanje, da bodo Slovenci bodisi v emigraciji ali doma g svojo strnjenostjo in dejavnostjo in po načelih, ki jih postavlja tudi »Slovenija« d<*segli v daj Bog čim skorajšnji bodočnosti svojo nacionalno in politično svobodo. Pustna šema Med hišami se je vzela pustna *ema in se počasi odpravila po klancu navzgor. Pozno popoldan* sko sonce se je upiralo v rumen* kasto pobočje hriba, ki se je »trm dvigal za predmestjem. H j* šice so so smehljale druga nad drugo, vsaka sredi vrtiča. Trte so bile so gole, tudi drevje in gr* movje jo bilo brez življenja. Le tu pa tam jo že cvetelo nekaj belega: tista brezimna drevesa, ki nikdar ne veš, kakšen sad rodijo kdaj, pa so ti vendar nadvse draga. Zakaj ko zacveto, veš, da je blizu pomlad. Počasi i enakomerno je stopala »ema po strmem, tlakovanem klancu. Nikamor se ni ozrla. Na obeh straneh jo je spremljal zid r, bodečo žico po vrhu — zad so bilo sončne terase, brajde, pri« jazna pročelja hišic, kjer mora biti nebeško prebivati. Sredi klanca se je gruča otrok prejenjala igrati. Mladi obrazi so so zazrli v šemo in vrisnili od smeha in začudenja. Ali ona se nj dala motiti. Stopala je dalje, ko da ne bi bila od tega sveta, rahlo sklonjena, kot da imela že dolgo pot za sabo. Otroci so začudeno strmeli za njo in mol« čali. Bil sem na moč. radoveden, kakšna je v obličje. Kajti videl sem jo le odzad. Bila je moški v svetlorjavih hlačali, oblečena v bujen temnorjav, skoraj črn ko« žuh jn pokrita s temno kapo. V de-snjci je imela razpet velik dež* nik, ki so ga že močno zdelali viharji in nalivi. Dve goli špriklji sta mrzlo štrleli iz raztrganega platna — mrka podoba minljivo*. sti. Razpet dežnik — in vendar je sijalo sonce, in morje daleč doli je bilo ko raztopljeno srebro. Podvizal sem se, da bi skriv* nostno šemo dohitel, toda zaman: klanec me je upehal, da sem se moral oddahniti. Tedaj so mi je skrila za dvojico hiš, ki sta kra* ljevali na vrhu. Kam pojde? Za* gledal sem jo spet na široki, od tisočerih avtov izgaljeni in počr* neli asfaltni cesti, ki režo hrib počez. A zdaj se je za šemo pripodila gruča pogumnih deč* kov, ki so hoteli dognati, kdo je. Prijemali so jo za kožuh in od« skakovali, stopali prednjo, da bi jo videli v obraz, in so umikali. Ona jo šla dalje, ko da hi ne bi* lo nikogar in ničesar okoli nje. V bližnjem obcestnem omejku je zgarana ženska vihtela sekiri* co in odkrhavala iveri iz trhlega trna. Umazano rumena ruta ji je bila zlezla na obraz; a videl sem omrtvele oči; videl sem rjave ko* ščene roke, brezčutne za mraz in bodice, kako se oklepajo topo* rišča. Kaj bo sirota s to trhlino, sem so vprašal. Medtem jo šema prekoračila cesto in se vzpela v strmino po sivi stezi, izlizani od neštetih stopinj. Gruča -dečkov jo stala spodaj in ji nekaj klicala. Tudi jaz sem so ustavil. Sredi vzpetine se je na ovinku okrenila in ob* stala. Bila je v delovnem scelku; njena kapa mo je spomnila na tisto esesovsko z močno dvignje* no nadčelnico in z mrzlim, ne* usmiljenim ščitkom. Toda obraz? Črna ruta — brez oči, brez ust, brez slehernega znaka življenja. Zdrznil sem se: pred menoj, je bil človek brez duše. / V istem trenutku se je šema tesneje zavila v kožuh, dvignila levico in zažugala s pestjo. Deč« ki so utihnili in povesili glave. Bilo mi je čudno pri srcu. Glo* boko pod mano se je bahalo ve* liko mesto s steklenimi žarki, z oranžno in rdeče obsijanimi ste* nami, z zapletenimi cestami. Vr* vež pustne prešernosti, brezskrb* nosti in uživanja mi je prihajal na ušesa ko skozi najgostejše sito. Šema je šla dalje, manjšala se je, izginila v črnem podvozu in so onkraj njega vnovič pogpjla v breg. Še enkrat se je okrenila, dvignila pest in zažugala iz svoje strašne tihe samote. Vnovič sem videl njeno črno, skrivnostno ob* ličje pod kapo in isti srh ko prej mi je šel po hrbtu. Nato se je oddaljila in se mi skrila za skala« mi in rušami. Le še črni razpeti dežnik se je pokazal, dokler ni vsega skupaj použila zemlja. Vračal sem se počasi in pasel oči na krševiti istrski, obali, oibliti z megleno rumenino zahajajočega sonca. Rad bi nekam iz ječe svo* jih misli. Ali čuj — ta ženska so še vedno ubija v omejku! Trhle iveri so tako bridko sirotne, ko* kor je sirotna sama. Tam doli pa so krčme nabito, bari natrpani, kina polna, ljudje razkošno nasmejani, sobe zakur* jene, izpod stropov pisani trako* vi, opojne luči, godba vsepovsod, jedi in pijače na mizah; tam doli je danes vsak sam sebi bog in svečenik. Smeh in vrisk, ples in objemi, šepetanje na ušesa, blodni pogledi — in v objesti razbiti brušeni kozarci, v pijano* sti razlito vino, v poljubih raz* mazano rdečilo, v polnočnem plesu pohojene vrtnice... O samotna belo cvetoča dre* vesa v tej pusti brežini, novo življenje polje v vas, prvi kosi vam pojo v zlatem večeru: ob* jemam vas s svojimi spomini in sem ves močan — ah, vasi mi nihče ne more vzeti. V. Beliiič Stran 4. Leto lii. - IZZA ZAVESE Smrt slovenskega škofa 2. marca so v Mariboru poko« palj lavantinskega knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je umrl 26. februarja. Pokojni slovenski cerkveni knez je že dolgo bolet hal. Kljub preganjanju je med nemško zasedbo Štajerske ostal na svojem mestu in veliko pre* trpel od nacistov, nič manj pa t sedanjih razmerah od komu; nistov. Umrl je v 73. letu staro« sti in 51. letu mašništva. Slovensko komunistično časoe pisje ni o tem možu, ki je pod tujo zasedbo bil v veliko oporo svojemu ljudstvu in se tako iz* kazal '/.a vzgled rodoljuba, obja* yilo niti vrstice. Edino »Sloven? ski poročevalec« je njegovo smrt naznanil — s plačanima osmrtni« cama... Procesi v Jugoslaviji Kakor po vseh »ljudskih dpmo« kracijah« onstran železnega za* štora, tako se je tudi v Jugosla« viji začela z novim letom po« ostrena gonja proti veri in Cer« IFV'- Ta pritisk se posebno čuti v Sloveniji, kjer je ljudstvo že od nekdaj videlo prav v duhov« šjSinj nosilko odpora proti vsake« mu nasilju. V zvpzj g tem so y Črnomlju postavili pred komunistično ljud« $o sodišče župnika Alfonza Jar« ca ter Viljema Savellija. Ker sedanji režim jie sme pri« gnati, da ima duhovščina še da* lies kaj vpliva in da kot taka ifodi tihi odpor trpečega ljustva, t)0 omenjena duhovnika obtožili in sodili zaradi namišljenih »zlo« Sinov« pod okupacijo in mccj revolucijo. C'e bi se bila župnika Jarc in Savelli res tedaj pregrešila s čim podobnim, ne bi bili komunistični oblastniki čakali z obtožbo sko« raj štiri leta. Zdaj so oba med pbičajno »ljudskodemokratieno« žalostno komedijo obsodili na smrt. Obsodili so ju v dokaz, da so tudi titovskemu, ne le moskov« »kemu komunizmu trn v peti ti« sti, ki že s svojim poklicem in življenjem oznanjajo večna na« Sela o svobodi duha in človeške osebnosti. V Ptuju na štajerskem so on istem času poslali na dolgoletno prisilno delo duhovnika Vekoslava in Franca Planinška, ker nista hotela prelomiti spovedne mol« eečnosti. S tistim, kar naj bi bila od mladih fantov, obtoženih opo« ssicijskega delovanja, zvedela pri spovedi, je hotelo namreč ljudsko sodišče dokazovati njihovo kriv* do. Procesi proti slovenskim du« hovn.kom spadajo v isto vrsto kakor preganjanje vere na Mad« j žarskem, v Bolgariji in drugod j za železnim zastorom, pa naj jih ! izvajajo v imenu Stalina, Rako« j sija, Dimitrova ali Tita! Približno prav tedaj se je pred I beograjskim komunističnim .ljud« j skiro sodiščem začela razprava proti 8 članom odporniške orga« nizacije »jugoslovanski nacionalni odbor«. Obtožence so obdolžili, da so pripravljali vstajo v predelih vzdolž romunsko«jugoslovanske meje. Tum so urejali tudi letali« šče, .na katero naj bi jim letala »neke tuje države« spuščala po« moč. Sestavljali so tudi sezname priganjačev partije in Ljudske fronte, da bi jih ob uporij pobili. Očitajo jim tudi, da so skušali priti v gtik s »stariipi nasprotniki sedanjega režimi- Glavni obtoženec Brankovjč je priznal, da je pripravljal požig vseh večjih javnih poslopij v Beogradu. S tem je hptpl vzbujati vtis, da gre za mogočno terori« Stično organizacijo. Organiziral je tudi sabotaže »plana«. Brankoviču so za njegovo delo« vanje dali dosmrtno prisilno delo, ostalim, pa zaporne kazni. Pretekli teden je pred »ljud« skimi« sodnjki v Beogradu stala druga skupina iste organizacije. Tudi tokrat so vse obtožence obsodili na ječo ali na prisilno delo. Vse v jmenu »svobode«, »ljud« stva« in »demokracije!« Dva Titova mlada diplomata gg. M. in J. — prvi je služil pri Titovem poslaništvu v Parizu drugi v švjci, sta se dogovorila in začela veliko tihotapstvo z zlatom med Francijo in Švico. V kratkem času sta zaslužila vsak po 450.000 švicarskih frankov. Ta« ko obogatela sta začela živeti razkošno življenje, imela vsak svoj luksuzni avto, imela najbep* še ljubice v najdražjih švicarskih letoviščih jn seveda za zabasvo nadaljevala s tihotapljenjem zla« ta. Bila sta pa neprevidna in na« lagala dobiček v švicarskih ban« kah. Švicrske oblasti so dolgo prežale na mlada tička, in ko je prjšel čas, oba prijele in jima za kazen zaplenile vse imetje, po« tem pa ju izpustile. Kaj stori z njima Tito? Najbrže bo podaril prvemu briljant s svoje desne, drugemu rubin s svoje leve roke. precej več kakor po IB mesecev starosti. So obeh spolov in naj« raznovrsthejššh križev na hrbtu. Tudi naša nona je med njimi. Rdeči štedilnik, ki so ga častili in blagrovali, kakor Indijanci sveti ogenj, jim je, kljub udar« niški marljivosti obeh kurjačev -— Vidalija in Babiča, pošteno ohla« dil dušo jn pamet. Ogenj ni igračka, ne za otroke , niti za odrasle! Vsem pa je ko« j listen, saj nam skuha zajtrk, ko« I silo in večerjo; rdeči pa laži jn j klevete; spletke in denunciranja. | PoL-ten ogenj nam ohranja živ* j Ijenje, rdeči nas varuje pred sle« potoi Tako je ljubi Bog poskr« j bel za vse, zapovedal pa je; Varujte se ognja! Škedenjsko pismo JBarkovljansko pismo Vse se oglaša v »Demokraciji«, ki si je tudi pri nas odprla pot, čeprav s težavo in zamudo. Je že tako pa tem božjem svetu, da prideta pamet in spoznanje do svoje polne veljavo šele po tež« kih bolečinah lastne izkušnje. Moj mali ima komaj dobrih 18 mesecev. V tej zimi se je neprestano sukal okrog štedilnika In sv§ bila z ženo v stalnem stra« hu, da si bo zvrnil nekega dne ppspdo vf^lp juhe ali mleka na fjuiovednp glavicp. Je Barkovljan, gjpj tJiaji) fNfo pS aera ga nekega fjnji fivigni} v naropje in mu r#z* kgz^J ys§ bogastva vročega Ste? ^ijpika. Pripovedoval sem mu, d$ jj; Yjje to *ac«, pa me ni zatopil. iKsj on yp, k»j je ac!« me je iz sosedne sobe opominjal pridi* prgfcj gl#« m<»je žene. * Y*el sem malo mehko dlan fljfjfove desnice jn jp pritisnil (ivojf! pst«. Kako je bil rado« sten, ali štedilnik se inu je zdel vse nekaj boljšega jn ^animivej« |ega. Pa jjva šla z ročjco proti topil plošči. Da ste g§ videli, k a* kp je bjl vesel jn srečen. Vs^ je Yplo po njegovem telescu. De? (jeli nožiči sta mplj, kaJcor djvji kolesarji po ^arkovljanskj cesti; pfcfPg|i trebušček se mu je kar tresel od razburjenja, plavi ko« drči na glavici pa so kar po* skakovalj od vpselj§. Iz ijs$ §o vre|e vse znape jp nefnsn? !>e' sedj; otfoške razposajeno^, po« mešane s srebrnim smehom- Ja, moj Duško je zlat otrok! To pravi tudi njegova nona, ki je v teh vprašanjih avtoriteta... Šla sva z ročico proti plošči, ki je bila nekaj več kot samo topla. Hop! In sem mu nežno dlan pri* tisnil na ploščo štedilnika... Oh, neznansko obupno je zajavkal. Še danes se mi srce skrči ob tem strašnem vzkliku. Kaj naj vam še nadalje pripo* vedujem. Desna dlan se mu je olupila, čeravnp je žen« porabila pol Jitr« »imperialističnega olja, ki pam ga je namenil g. Truman za cvrtje barkovljanskjh sardel. Pretila mi je s policijo in sodi« ščem. Štirinajst dni sem poslušal njenp bogato zalogo pgovk — ampafc moj Puško je p?dr»ve| na tflpseu in n« duii. Brez skrbi ga sedaj lahko puščava samega y kuhinji. Steznik« niti ne po? gleda yeč, čer$ynq drugače ni zamerljiv. Okrog pjega stopica v spoštljivi rftzi)fljj, j^ra* g« že tpdcn dnj nismo zaknjiji. In v^tv‘. dragi ^la je pri nas V Barkovlj&h vse polnp takih Duškotov. Res je, da Imajo Pri nas smo pusta praznovali po starih šegah in navadah. Ne* kaj voz je prevažalo pustne šeme po ulicah in cestah. Marljivosti in gorečnosti ni manjkalo; rado* vednost je prišla bogato na svoj račun. ŠkedenjcLsmo tudi ob tej priliki dokazali, da smo se v treh trdih letih marsičesa naučili- Ške* denjei smo bili v preteklosti ved* no v prvih vrstah, pri »innožič* nih ljudskih demonstracijah«, kjer smo »prostovoljno in ljud* sko navdušeno« nosili svoje buti* ce imperial^mu jn reakciji na« sproti, medtem, kp so se naši kaporjoni — kakor je to pač pri generalih v navadi, previdno dr* žali v zatišju. Pri najnovejših pajacadah pogresivno*dempkra* tičnega razbijaštva Vidali*kontra* Babičevskega cirkusa pa smo Škedenjci zlezli menda v prav zadnje in obupno razredčene vr* ste udarnikov Ampak na pustni torek smo se vrnili nazaj k če« stitljevo staremu, nenaročenemu navdušenju in k neplačanemu ve« selju. To je seveda rdeče mojstre in učitelje hudo razburilo. Kako je mogoče brez plačanih možgan in s preziranjem tako vidal.jev* skih kakor babičanskjh »direk* tiv« spravljati »ljudsko voljo« na ceste in ulice jn kako je mogoče brez manganela aktivistov in agip * propovcev »mobilizirati« ljudstvo za proslavo reakcionar* nega pusta. Da bi vsaj »Lavora* tore« ali pa »Primorski dnevnik« pred pustom pobrskala po starih arhivih jn ugotovila, da je bil pokojni pust prav za prav komu« nist, pa bi bila stvar čisto na li* n j ji. Ampak zlomek ga vedi, če bi Škedenjci po tak,h ugotovi* tvah sploh prišli na ulico na pu? stni torek. Ta strašni problem rešujejo sedaj komunistične cel;* ce v Skednju. Vprašanje je samo, kako ga rešiti? Nekdanja pri« ljubljena zdravila rdečih šintar* jev: »boste že videli, kadar pri« dejo oni doli«, so čisto povode? nela in jih noben kužek v Škeo* nju več ne povoha. Tudi v Šked* nju se je namreč strah preselil na pokopališče k sv. Ani. Naj* hujše pa je to, da je tako ve« liko število Škedenjeev predpust praznovalo na prireditvah SDZ. »Kaj bo, če reakcija zgradi v me* stu nov »Narodni dom«, kakor nekateri šušljajo po Skednju in nas Tito potegne nazaj čez Mor* ganovo črto, kjer je mnogo dela in malo jela?« je s strahom za* ječal na pustni torek ob fritolah in vinu obupani Jocov bratranec. Oj predpust, ti čas presneti, da bj več ne prjšel v drugo! (Tjesfi s ^czašt i Sp. Škofije Naš kraj se je ponašal z odlič* nim pevskim zborom, ki ga je sestavljalo 52 navdušenih doma* činov. Številni podporni člani .so pevskemu zboru omogočili delo* vanje. Naše lepo pevsko udejstvova* nje je na mah prestalo z nasto* pom Kominforma, ki jo kot strela z jasnega neba treščil med nas in v naše skromno domače izživlja* nje vnesel nepopisno zmedo. Velik del krivde za polom na« šega pevskega društva nosijo rav* no člani odbora, ki so s tem do* kazali, da nimajo nobenega poj* ma o kulturi in da niso poklicani, nastopati v jmenu naše slovenske omike. Upoštevajmo pri tem, da mnogo od teh slovenskih kultur« nikov pošilja svoje otroke v ita* lijanske šole... z izjavo, da jim zaradi znanega »bratstva« sloven* ski jezik v življenju ne bo dosti služil! V Sp. Škofijah imamo tri slo* vensko gostilne, v katerih čuješ dnevno samo italijanske radijske oddaje, čeprav bi vsi domačini želeli poslušati slovenske oddaje našo priznano odlične radijske postaje v Trstu. Italijanski na* pisi in cenjki po naših številnih trgovinah so slab dokaz zavedno* sti našjh trgovcev Upravno spadamo pod miljsko občino, ki bi morala tako skrbeti tudi za 4500 slovenskih občanov. O taki skrbi za naše potrebe pa ni ne duha in nc sluha! V Miljah gradijo ponosna javna poslopja jn lepe sodobne stanovanjske hi« še, medtem ko si v našem kraju telo po dve družini morata deliti nezdravi zrak v eni sami sobi. Pe je n|š|r preb|va|st>p večino* mq sestavljeno od dcl|vccy, s tem ni rečeno, cht ne bi smeji biti deležni vse skrbi naše ob* čine. Delavskemp stanu moramp predvsem omogočiti dostojno živ« fjcnje, če jočemo zavreti širjenje komunizma in splošnega nezado* voljstva, ki je komunizmu v naj* večjo oporo. Hlapce iščejo ... Komunistični frontaši -so zboro* vali v Štandrežu v ponedeljek 28. februarja zvečer. Na zborova* nju so sklenili — tako poroča »Primorski dnevnik« od 2. t m. — da »morajo še bolj strniti svoje vrste in da so pripravljeni vanje sprejeti tudi tiste malošte* vilne elemente, ki so bili zapelja* ni ter so sledili raznim Rupni* kom, Paveličem, Mussolinijem, Hitlerjem in njihovim hlapcem«. Vedeli smo sicer, da se vrste frontašev vedno bolj redčijo, ke» Prometni davek na vino Ukaz ZVU št. 42 ukinja do* datnj prometni davek na vino. Ker se prometni davek na vino plačuje ob prodaji vina za po* trošnjo, je bila celokupna višina prometnega davka za leto 1948 določena na višini 10 %. Od tega je l ol° predstavljal dodatni da* vek. Ker pa je zdaj dodatni da* vek ukinjen, znaša prometni da« vek 9 °/0. Sprememba davka na sladkor Ukaz ZVU št. 41 določa po* pravko v davčnem postopku s sladkorjem in s proizvodi, ki vse* bujejo sladkor. Ukaz ukinja do* darni davek 100 lir na domači in na uvoženi sladkor. Ukaz tudi odpravlja razliko med ceno, ki je bila določena za domači sladkor, in ceno za uvoženi sladkor in znižuje za 30 °/q dodatno prjstoj* bino, ki jo je še vedno treba plačati državi za sladkor, ki je bil uvožen pred 16. decembrom 1948. Ukaz št. 41 povišuje užit* nino ter odgovarjajočo carino za določene proizvode, ki vsebujejo sladkor, tako domačega izvora kakor uvožene, ter dovoljuje davčne olajšave za tisti sladkor, ki ga uporabijo pri proizvodnji sokov iz kiselkastega sadja. Preskrba z vodo kraških občin Z i|oj sp pa anglo*ameriškem podro£j ju Svobodnega tržaškega ozpmlja, zagotavlja preskrba z vpdo. Izvedba gospodarskega načrta zyy je že ali pa bo v kratkem času zagotpvjla re^np preskrbo / vodo kraškim občinami z 32 km dolgim podzemskim cevovodom. Zgradili so zbiralnik, čigar zmo* gljivpst ?naša 150 kubjžnih me« trov, ki že obratuje jn v dogled* nem času bo -začel obratovati drugi zbiralnik, ki vsebuje 100 Radio Trst ll (na valovni dolžini 3JI3.8 metra ali 941 kc na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.15 * 8.00, JJ.30 * 14-3fl, J7-30 * 24-Ofl. OB NEDELJAH: 7-15 * 24.00 ne* prekinjeno. POROČILA : dnevno 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedelje), 19.45, 23.15. DNEVNI pregled tiska: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje). Nedelja, 13. 3. 1949 : 9.30 Kmetij* ska ura. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Finžgar; Veriga — izvajajo člani R.O. — 18.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 20.00 Slovenska zgodovina v glasbi. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. Ponedeljek, 14. 3.: 13.00 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov. — 19.00 Človek in priroda. — 20.30 Sprehodi po našem pode* želju. — 20.45 Zborovska glas* ba. — 21.00 Puccini: Boheme — opera v štirih dejanjih. Torek, 15. 3.: 13.30 Iz znanih Mozartovih skladb. — 18.00 Zdravniški vedež. — 18 40 Slo* venske narodne pesmi — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Smetanove znane skladbe. — 2100 Pester večer. 22.00 Čajkovski: Konccrt za klavir jn orkestor. Sreda, 16. 3. : 13.00 Glasba po j željah. —- 18.00 Mamica pripo« veduje. — 19.00 Tehnika in go« spodarstvo. — 20.00 Iz slovan* skega opernega sveta. — 20.30 človek in šport. — 21.00 Vzori mladini — Čarovnice na Slo* venskem. Izvajajo člani Radij* skega odra. — 22.00 Rimski Korzakov: Španski capriecio. Četrtek, 17. 3.: 13.00 Češke in slovaške narodne melodije. — 18.00 Gospodinjska ura. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Slovanska zborovska glasba. — 21.00 Radijski oder Sommerset Maugham: Lady Frcderik — Drama v 3 deja* nj;h. — 22.30 Večerni koncert. Petek, 18. 3.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Klavirski kon* cert Damjane Bratuš. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. ______ 21.00 Mojstri, besede. — 21.45 Simfonični kontert. Sobota, 19. 3.: 13.00 Glasba po željah: Jožefovanje. — 18.30 Oddaja za najmlajše — Uka* % njeni graščak. — 20.30 program* ski periskop. _ 21.00 Sobotni vjjčer — Slovenska slikanica. 22.00 Pester koncertni spored. jim zapeljane ovčice uhajajo i« teme jn zmote v svobodo, nismo pa vedeli, da so njihove vrst* že tako redke, da so prisiljeni klicati na pomoč »izdajalce« slo« venskega naroda, da si rešijo št* vilčno čast in navidezni obstoj svojih organizacij! Kdo je pr»* za prav sprevidel, ali frontaši »Ji izdajalci?... Natečaj za konzularno službo Uradni list od 5. februarje t. j. razpisuje natečaj za 15 mest plomatsko konzularne' službj Kdor se želi natečaja udeleži® dobi vsa tozadevna pojasnila n« pristojni prefekturi. kubičnih metrov vode. Naslednje vasi in njih okolica so že dobile vodo: Mavhimje, Medja vas, Slivno in Vižolje. To vodo dobavlja centrala vod* nih črpalk Randaccio. Predvido* ma bodo v nekaj tednih dobile vodo vasi Col, Repentabor in njih okolica, medtem ko bodo vasi Prečnik, Šempolaj, Salež, Zgonik in. Mali Repen z okoljco dobile vodo v teku naslednjih dveh mesecev. Vsaka vas, ki leži ob glavni vodovodni cevi že ima ali pai bo imela, javen vodnjak in napajališče za živino. Ta vodo« vpel so začeli graditi v juliju 1948. V teku jo še izvedbp. nadalj* njih načrtov, ki bodo preskrbeli vpdo področju občine Dolina. Ena zadevnih pogodb je že skle« njena. Opozorilo porišjja prefektura Prefektura v Benetkah je odredi« Ig z odlokom št. 5333»3/B od 21. februarja t. 1., da poteče 15. t. m. ob 18 pri zadnji rojk za žitey prošnje tistih, ki ŽpUjo jjip* ložiti izpit z namenom, d^ dc§f* žejo usposobljenost za jravjupj^ pri uporabi strupenih pli-poj. Krojni tečaj »Slov. dobrodelno društvo« v Gorici priredi v svojih prostorife Riva Pjazzutta 18, krojni t siki in neka ženska hotela preko« račiti mejo. Jugoslovanske straže so ju opazile in ju neusmiljeno pokosilo z mitro. Ali res ni Srdov o) j krvi?! Mizarji | kmetovalci I podjetniki • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje m- CALEA m. TRST 90441 Viol« Sonnitto, 24 Stalin ni našel svoje zlate' ure, zato je poklical ravnatelja policije in mu zapovedal: Iztakni v 48 urah krivca, ki mi je ukradel uro in kaznuj ga.« RavnateR policije se vržt urno na delo in aretira ljudi kar na slepo. Toda drugi flan je Stalin svojo uro naše! in telefoniral prejšnjemu: »Izpusti krivca in oprosti ga kazni, ker sem uro že našel*. Ravnatelj policije pa ga zavrne: »Nemogoče, tovariš Stalin, aretiral sem 2J oseh, od katerih jih je devet tatvino že prifnaio.« Odgovorni urednik: Janko Simčil Tiska tiskarna Budin v Gorici