PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV ■ Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST torek 2. novembra 1948 Spedizioae in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 255 (1040) PROGLAS CK KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Centralni komitet Komunistične partije Tržaškega ozemlja 3e na svoji seji dne 30. oktobra t. I. razpravljal o političnem Poloiaju v zvezi s predstojelimi administrativnimi volitvami ter Prišel do sklepa, da je v interesu borbe proti imperialistične-lnu vmešavanju v naše notranje razmere ter domači reakciji ^°t agenturi tega imperializma nujno potrebno, da demokratične sile nastopijo enotno na volitvah in da notranji spori, to trenutno vladajo v demokratičnem gibanju, ne smejo biti °vira tej enotnosti. Zato obsoja lSe Poskuse poklicnih razbijačev delavskega gibanja, da se prepreči enoten nastop vseh demokratičnih sil na predstojeiih volitvah, ter poziva trtaško delavstvo ter vse slovansko—italijanske demokratične mnoiice, da se za to enotnost odločno borijo. Pooblašča izvršilni komitet, da v tej smeri zastavi vse svoje sile v interesu celotnega demokratičnega gibanja na Tržaškem ozemlju- Centralni komitet Komunistične partije Tržaškega ozemlja PROCLAMA DEL CC DEL PARTITO COMUNISTA DEL TERR. Dl TRIESTE ll Comitato Centrale del PC TLT nella sua riunione del 30 ottobre c. a. ha discusso sulla situazione politica in riferi-toento alle juture elezioni amministrative, constatando che neH'interesse della lotta contro Vintervento delVimperialismo nei nostri problemi interni e contro la reazione locale quale Centura di guesto imperialismo, e assolutamente necessario cfle le forze democraticlie si presentino unite alle elezioni e che !e Uvergenze interne, che attualmente regnano nel movimento democratico, non devono essere di impedimento a guest’unita. ^er tale ragione condanna tutti i tentativi da parte di disgregatori professionali del mo-vimento operaio, di impedire Vazione unitaria delle forze de-mocratiche alle elezioni, e * inv it a la classe lavoratrice e tutte lemasse democratiche italo-slave di lottare per guesta unith- Da mandato dl Comitato esecutivo di mobilitare tutte le proprie forze in questo senso nelVinteresse delVintero movi mento democratico nel Territorio di Trieste. Comitato Centrale del PC TLT IZIDI OBČIHSKIH VOLITEV V BOBIČI Demokratična fronta Slovencev Blauno jedro demokratičnega pitanja na BoriShem DFS bo imela v občinskem svetu 4 zastopnike GORICA, 1. — Po najnovejših radijskih vesteh so rezultati nedelj, skih občinskih volitev sledeči: DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV . . 2006 glasov, KOMUNISTIČNA PARTIJA ITALIJE .... 1261 glasov, Demokristjanska stranka 10.302 glasov: Saragatovci 2387 glasov; Movimento sociale italiano 1093 glasov: Slovenska demokratska zve-za 1122 glasov: Rinascita goriziana 1036 glasov: Lega democratica re-pubblicana 982 glasov; Santa Go-rizia 427 glasov. Objavljamo nekaj neuradnih rezultatov v čisto slovenskih krajih goriške občine Standrež I. volivcev 621. volilo 450 ali 73%; za DFS 241, KPI 55, DK 49, SDZ 51, Indip. 19, Saragat 4; Standrež II. volivcev 530, volilo 366 ali 69%, za DFS 259, KPI 40, DK 108, SDZ 53, Indip. 12, Saragat 33; Podgora I. volivcev 551, volilo 493 ali zg 90%, za DFS 197, KPI 95, DK 87, SDZ 41, Indip. 9, Saragat 34; Podgora I. volivcev 507, volilo 551 ali 86%, za DFS 64, KPI 110, DK 137, SDZ 4, Indip. 14, Saragat 78; Pevma volivcev 461, volilo 412 ali 90%, za DFS 159, KPI 86. DK 51, SDZ 65, Indip. 6, Saragat 26; Oslavje volivcev 279, volilo 258 ali 92%, za DFS 159, KPI 18, DK 13, SDZ 44, Indip. 2, Saragat 7. — Od volišč v centru mesta je Demo-kratična fronta Slovencev prejela največ glasov na volišču trg Cat-terini 80, ul. Don Bosco 74, Randa-cio 48, Seminario 56, Sv. Križ 65, itd. CK Komsomola BB^GRAD, 1. — Ob priliki 30 , nice Komsomola je poslal Cenilni svet Ljudske mladine Jugo-^vije Centralnemu komiteju Kom-f°ihola v Moskvi naslednjo brzo-Javko: *V imenu mladine Jugoslavije po-•{jamo Komsomolu in vsej bratski ■Radini Sovjetske z veke ob 30 let-lc* borbe in dela Leninovega Kom-:®°*ttole tople čestitke. Želimo na-'"•'inje uspehe na p iti graditve ko-'bbnistične družbe v ZSSR ter na-a*jnje uspehe pri utrjevanju med-barodnega sodelovanja in solidar-tlQsti mladine v borbi proti impe-Balistom za mir in srečno bodoč-0st mladine vseta». žil Bukarešta. — Ob procesu Pr°B skupini vohunov in agentov, 1 so vršili diverzantske akcije in 0 °taže, so delavci po vsej državi ^■Sanizirali zborovanja, na katerih žahtevali, naj sodišče izreče stro-kazni proti obtožencem. ^Bangkok — Neka rečna ladja, j8 kateri je bilo 300 izletnikov, se sn Prevr?la in v valovih je našlo tnj Budi. Doslej so našli 40 Ar £ ti dne reči! Te» ^ redvčerajšnjem je «U Lavora-javil, da je «cricca naziona-iz cone B preganjala in pri-*a jUr ‘•sta,, ačb, nago, člana stavkovnega a. ora 12 dnevne stavke leta 1946, " SP ---------------.. n,...., vi ^«.11 luh. — . je l0rnale di Triestei) pa javlja, da vo]nleS°vemu dopisniku Juiaga do-Pogovor. (Dopisnik lista oQ lQrnale di Trieste« je torej Jura-. iMervjuvai, kakor bi hoteli vi-hal'JeVci, da ie dopisnik lista »Gior-jj, e di Trieste« intervjuval pred pSc{ tudi Babiča in Uršiča). Ju-je temu dopisniku izjavil, da i2 v.c°ni B ni bil nadlegovan in Diltraaevan in da njegov odhod ni začudil ter da ne gre za aakršen beg. abašnji «11 Lavoratore« pa. pi-s°delovanju v zvezi z Juragn Preseli v Trst. Včerajšnji Prebivalci iz Škofij Za resnično svobodne in demokratične volitve Ljudski volivni odbor v Škofijah ugotavlja, da Je ljudstvo vedno zahtevalo izvedbo volitev za normalizacijo življenja, tako da bi imeli naši predstavniki možnost braniti nšae pravice pred peščico reakcionarjev postavljenih od zgoraj proti volji ljudstva. Pozdravlja vsak korak, ki vodi k upravnim volitvam. Odklanja ukaz št. 345 anglo-ameriske vojaške uprave o sestavi volivnih imenikov, ker je ta ukaz proti določbam mirovne pogodbe in statuta Tržaškega ozemlja. Zato ljudski volivni odbor zahteva, da se razveljavi omenjeni ukaz in se izda nov, ki naj prizna volivno pravico vsem državljanom V smislu določb mirovne pogodbe in vsem onim, ki so se morali zaradi fašističnega terorja izseliti. Smrt fašizmu — svoboda narodu! VES MUKDEN V ROKAH OSVOBODILNE VOJSKE Veliki uspehi v Mandžuriji zaskrbljajo ameriške imperialiste Obupen gospodarski položaj v kuomintangim Kitajski - Cangkajškoi/a zvezda na zatonu' - Pomembni komeniarji ameriškega tiska Ustanovni kongres KP Bosne in Hercegovine BEOGRAD, 1. — Danes se je v Sarajevu začela VI. pokrajinska konferenca KP Jugoslavije za Bosno in Hercegovino in se bo po sklepu V. kongresa KPJ spremenila V ustanovni kongres Komunistične partije Bosne in Hercegovine. Kongres avstrijske KP DUNAJ, I. — V soboto se je na Dunaju začel kongres avstrijske komunistične partije. Danes so sklenili, da se pošljejo pozdravne brzojavke kitajski demokratični vojski in vodstvu španske komunistične partije. Solidarnostne brzojavke so poslali tudi ameriški komunistični partiji ob procesu proti njenim voditeljem, ki se je začel danes. NEW YORK, 1. — AFF. poroča, da je kitajska demokratična vojska danes zavzela celo mesto Mukden. Zaradi številnih in vedno hujših vojaških porazov je gospodarski položaj kuomintangove Kitajske obupen, dočim narašča gospodarsko uravnovešenje v osvobojenih pokrajinah. V tem obupu so se kuomintangove oblasti y Tientsinu po-služiie velike sleparije. Ponaredili so za 10 milijard dolarjev z osvobojenih področij in njihovi agenti jih skušajo uporabiti za nabavo živil in drugih potrebščin v osvobojenih krajih. Demokratična vlada je podvzela potrebne ukrepe proti dotoku teh ponarejenih dolarjev. V Washingtonu je uspeh demokratične vojske v Mandžuriji izzval veliko razburjenje. Zaradi predsedniških volitev in zaradi odsotnosti Marshalla ne mara ameriška vlada podvzeti nobenih odločitev glede nove pomoči Cangkaj-šku. Številni ameriški diplomati poudarjajo, da je Cangkajškov prestiž nepopravljivo kompromitiran. Njujorški tisk posveča danes važne komentarje zavzetju Mukdena po kitajski demokratični vojski. «New Yorlc Times« izjavlja, da pomeni izguba Mukdena izgubo Mandžurije, t. j., da je ((Kitajska zgubila veliko industrijsko središče, ki naj bi služilo kot gospodarsko oporišče za njen dvig«. Pisec članka se pritožuje nad »napakami« ameriške politike na Kitajskem in pravi, da «se je treba zavedati nevarnosti za svet, ki bi jo predstavljala rdeča Azija«. »New- York Herald Tribune« nastopa proti tezi, da se Kitajska ne more rešiti brez ZDA, pripominja, da ameriški viri niso neomejeni, in dostavlja, da tudi če bi bili ti viri desetkrat večji, »ne bi vendar zadostovali za rešitev Kitajske, če Kitajska sama ne najde notranjih sil ter ljudi, ki bi jo bili zmožni rešiti«. Ta komentar jasno kaže, da Kitajska v resnici ne inore najti takih sil, kakor bi jih želeli ameriški imperialisti, pač pa je v njej ogromna večina zdravih sil, ki se borijo proti notranjim in zunanjim zatiralcem zavedajoč se, da se borijo za svojo svobodo in neodvisnost ter da jih v njihovem nezadržnem poletu ne bo mogla ustaviti nobena sila. Investicije v gospodarstvu v Bolgariji SOFIJA, 1. (Tanjug) — Investicije kapitala V bolgarskem državnem gospodarstvu v letih 1947-1948 presegajo 72 milijard levov. V industriji so investirali 23 milijard, v poljedelstvu 10 milijard, v transportih 23 milijard. SOFIJA. — Danes popoldne se je pričelo redno zasedanje ljudske skupščine Bolgarije. Najvažnejše točke dnevnega reda so: ustanovitev ministrstva za zunanjo trgovino. trgovinska mornarica in nov zadružni statut. •ti 'a Pol‘cijami cone A in cone B, bn,, a,se je «pokazala» — seveda Qj,_ - j c »puivačciiar/ ae vcuo dokazov, — medtem ko vsak re#°k v‘di in ve, da «11 Lavorato-V Prav tako napada ljudsko oblast VrJ?0tli ® kot glasilo CLN-a «Lu e libera«... £udne reči! Weraišnji '<11 Lavoratore« pa , af°rei: aKt>Va PARIz., 1. — Pristaniški delavci nadaljujejo s solidarnostno stavko, v kolikor gre za raztovarjanje premoga. Uradni krogi pa pravijo, da se raztovarjanje razvija «na zadovoljiv način«. V nekaterih pristaniščih namreč raztovarjajo premog stavkokazi pomešani z vojaki, ponekod pa sami senegalski in drugi kolonialni vojaki, ki jih še celo straži policija. Ob priložnosti komemoracije za žrtvami pokolja v Chateaubriantu, ki so ga izvršili Nemci v oktobru 1. 1941, je generalni tajnik francoske Ki) danes izjavil: ((Vodijo vojno proti delavskemu razredu in KP, da bi pripravili nov pokolj«. Omenjajoč sedanje stavke je podčrtal utemeljenost pravičnih zahtev delavcev- «Kadar delavci, ki so bili jedro borcev za osvobojenje dežele in za obnovo Francije, zahtevajo dostojno mezdo in spoštovanje svo-. jega stanu, tedaj jih imajo za slabe j Francoze«. Dodal je, da proti de- lavcem uporabljajo mitraljeze, minomete, solzilne pline in bombe. Duclos je svoj nagovor zaključil s pozivom na vse delavstvo, ki naj stori vse, da očuva svobodo, ki jo vlada ogroža. Boreč se proti delavcem napeljuje vlada vodo na De Gaullov mlin. Duclos je še pozval delavce na obrambo miru, ki ga ogražajo ameriški vojni hujskači in njihovi ponižni sluge. Glede na govor, ki ga je imel poljedelski minister, v katerem je omenil vladne sklepe glede cen in mezd, piše «Franc Tireur«: «Ker tokrat Queuille kategorično odklanja, da bi mezdam vrnil njihovo veljavo, kaj tedaj misli dati delavcem? Ničesar. Kdo neki naj vzame za resne obljube, ki jih je v njegovem imenu dal Pfimlin? Ne bi več smel norčevati se iz ljudstva«. Andrč Carrel pa piše nedeljski «Humanitč»: «Jutri bodo rudarji pričeli peti teden stavke. Vladne izjave zadnjih 24 ur bodo še bolj utrdile njihovo trdno prepričanje. Na kratko se lahko iz teh izjav dejstva označijo takole: v bližnji bodočnosti povišanje cen za bistve. ne proizvode, varanje z znižanjem cen in predvsem blokiranje mezd. V resnici pa je vlada in edino vlada, ki je odgovorna za nadaljevanje stavke rudarjev kakor tudi za bedo delavcev«. Agencija Tanjug poroča, da so češkoslovaški prometni delavci in nameščenci CSR nabrali 12 milijonov kron za stavkajoče francoske rudarje in njihove družine. Enako vsoto so nabrali delavci češkoslovaških tovarn. Delavci v rudnikih severne Češke so sklenili, da bodo za svoje francoske tovariše nabrali dva milijona kron. Osrednja zveza zadrug pa bo dala 300 milijonov kron. Glede na razdeljenost glasov slovenskih volivcev v glavnem med tri stranke se smatra, da je Demokratična fronta Slovencev v Italiji v teh volitvah, na katerih je prvikrat nastopila samostojno, dosegla precejšnji uspeh, ter je med strankami demokratičnega gibanja na prvem mestu in predstavlja zato značajnejše jedro demokratičnega gibanja v Gorici. Glede na to, da pripada, na vsakih 500 glasov, ki jih je prejela volivna lista, bodo izvoljeni zastopniki Demokratične fronte Slovencev zasedli 4 mesta v občinskem svetu goriške občine. Na listi KPI sta izvoljena 2 zastopnika, od katerih bo glede na dejstvo, da je ta lista prejela prav v slovenskih krajih precejšnje število glasov, prav gotovo eden od teh zastopnikov tudi Slovenec. Tistih nekaj malo glasov, ki jih je pa v slovenskih krajih prejela demokristjanska stranka, pa odpade na volivce, ki niso domačini kot n. pr. orožniki, razni uradniki in drugi doseljenci. Ta stranka bo kot vidimo zasedla polovico sedežev občin, skega sveta, čemur se ob z ogromnimi sredstvi inscenirani predvo-livni kampanji vladine stranke ni čuditi, zlasti če upoštevamo izid parlamentarnih volitev od 18. aprila t. 1. Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Namesto cvetja na grob matere in očeta daruje Tanče Boris iz Bazovice 1.000 lir. Namesto cvetja na grob očeta, padlega v osvobodilni borbi, pokopanega v Tržiču ob Soči, daruje Pabor Mirko 1000 lir. Do sedaj nabrano 202.426 lir. Prispevke je pošiljati na upravo »Primorskega dnevnika« v ul. R. Manna 29. ...toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti... E§?' Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje... (S. Gregorčič) Gospodarske Protesti zaradi procesa proti ameriški UP PRAGA, 1. —■ Glede na proces, ki se je y zvezi z volivno kampanjo pričel danes V ZDA proti 12 voditeljem ameriške komunistične partije, je. češkoslovaška zveza pravnikov objavila protest, v katerem izjavlja, da na tem procesu državljani ne bodo sojeni zaradi svojih konkretnih dejanj proti vladi, temveč zaradi svojega političnega prepričanja, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli demokracije. Napadati ameriške komuniste pomeni napadati istočasno splošno fronto miru. V tem procesu, pravi nadalje protest, bo ves demokratičen svet obsodil reakcionarne sile. ki ob predsedniških volitvah v ZDA želijo uprizoriti noy «poiig rajhs-taga« ter postaviti ameriško KP izven zakona. Danes je bila v Londonu pred poslaništvom ZDA protestna demonstracija zaradi procesa proti voditeljem ameriške KP. Manife-stanti so vzklikali:: Glasujte za Wal-lacea! Prenehajte s to komedijo Ne pozabite Sacca in Vanzettija! Delegacija je izročila na poslaništvu izjavo, ki pravi, da je proces uprizorjen, da bi kaznovali kot kriminalce tiste, ki javno izpovedujejo marksistične ideje. itahiansKo in DritansKo orožji za Arabca v Palestini TEL AV.IV, F Glasnik izraelskega generalnega štaba je sporočil, da so imeli Arabci v bitki na galilejski fronti okrog 100 mrtvih in mnogo ujetnikov, Izraelci pa samo 10 mrtvih. Dodal je tudi, da so v četah arabskega poveljnika Kao-ukdjija tudi nemški nacisti in pa ustaši. Govorilo se je ponovno o prekinitvi ognja na severni fronti med izraelskimi in libanonskimi četami. Morgenthau, bivši ameriški zakladni minister, ki se je vrnil iz Palestine v Pariz,' je dejal, da so Izraelci le slabo oboroženi, medtem ko Arabcem dobavljajo orožje Italijani. Izraelci pa so zajeli tudi britansko orožje z letnico izdelave 1948. Omenjal je tudi grozotne razmere, v katerih se nahaja 12 tisoč ljudi na otoku Cipru. Ob dogodkih v Franci j!\ Francosko gospodarstvo je v težavnem položaju tudi za.radi politike cen, ki jo vodi sedanja vlada. Pariški službeni list za cene in mezde objavlja sedaj poviške, ki jih je bil sklenil ministrski svet, ker da so cene, kakor pravijo, «zaostale». Pri premogu je cena zvišana za 18,9%, pri cementu za 14,5%, za železo in jeklo 21,74%, za superfosfate 14%, za iz sev. Afrike uvožene fosfate 58%. Prav tako se je podražila električna, energija za 19,5%, svetilni plin za 25%. Podražili so se tudi poljedelski stroji, traktorji in avtomobili do 12%. Prav tako optični izdelki, steklo, gnojila in farmacevtski izdelki. Izmed u-slug: tarife za tovorne prevoze po kanalih in rekah, luške pristojbine, pa tudi cene za hotelske J sobe, brivca itd. Kakor poročrfjo, bodo v prihodnjih dneh ta povišanja razširjena tudi na nekatere poljedelske proizvode. V zvezi s tem sicer mislijo predpisati neke omejitve čistega dobička v trgovini in industriji, vendar šele pozneje in ta čas bodo prodajalci izkoristili. Kako vplivajo ta povišanja, se n. pr. opazi celo pri avtobusnem prometu po Parizu, ki je zaradi podvojene tarife za vožnje zelo upadel. Prav tako je pričakovati omejitve in znižanje dohodkov pri drugih javnih službah. Vse to kaže, da je politika cen v Franciji dosegla ono stopnjo, ko povpraševanje po blagu s strani potrošnikov ne dosega več ponudbe tvornic. Množice mestnega prebivalstva se omejujejo na najnujnejše nakupe, ker plače in mezde, ki so nizke, kaj več ne dopuščajo. Objektivni opazovalci, tudi inozemci in zlasti švicarski tisk, so zato mnenja, da bi se mogel položaj popraviti le tako, da pristane vlada na zvišanje plač in mezd in s tem dvigne kupno moč prebivalstva. Mnogo upanja V tako dobro voljo sedanje vlade pa ni več. Zlasti še, ker tudi devalvacija franka ni koristila francoskim množicam, marveč bloku šterlinske valute in Američanom. Položaj škedenjsklh plavžev Te dni je bilo iztovorjenih 7.772 ton železne rude iz Tunizije, ki je prva pošiljka za tržaške topilnice od konca vojne. Kakor se doznava, vodi vse priprave v zvezi z obnovo obrata, ki se vlečejo Že skoraj štiri leta, genovski koncem ILVA, ki je sicer last 1RI. Zaenkrat imajo v načrtu prižgati le eno od treh obstoječih »visokih peči«, ki naj bi dajala 320 ton jekla dnevno. Treba bo popraviti naprave v celoti, mislijo pa zgraditi tudi poseben silos, ki naj bi olajšal delo pri nakladanju. Napovedujejo, da bi v najboljšem primeru, t. j. ako ne bi nastale kake «neprev:dene» ovire, pričela omejena visoka peč delovati'še v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Vodstvu tržaške industrije se nikamor ne mudi! Medtem pa se je število brezposelnih delavcev zvišalo po uradnih podatkih v štirih mesecih tega leta samo v panogi »industrija« zh 3.106 mož. Tako bo tudi naprej, ako ne bodo Tržačani sami vodili svoje industrije, ampak koncerni, ki imajo sedeže na stotine kilometrov daleč. DiplomaisHi odnosi FLRJ z ljudsko republiko Korejo BEOGRAD, 1. (Tanjug) — 10. oktobra t. 1. je zunanji minister Korejske ljudske demokratične republike Pak Hen Nen poslal zunanjemu ministru FLRJ Edvardu Kardelj brzojavko, v kateri mu sporoča ustanovitev korejske vlade in predlaga vzpostavitev diplomatskih in gospodarskih odnosov s FLRJ. 30. oktobra t. 1. je zunanji minister Edvard Kardelj odgovoril ministru Pak Hen Nenu, da je vlada FLRJ sprejela predlog korejske vlade o vzpostavitvi diplomatskih in ekonomskih odnosov med Korejsko ljudsko demokratično republiko in FLR Jugoslavijo. Volitve za ljudsko fronto v IR Hrvatshi ladinska pragu lovec-troji v SOFIJA, 1. (Tanjug). — Izročili so prometu železniško progo Lo-vec-Trojan, dolgo 36 km, ki jo je zgradila bolgarska mladina. Na tej progi je skupno delalo 13 tisoč' mladincev ter številni delavci domačini. Na progi so prevrtali štiri predore v skupni dolžini 800 m. Zgradili so tudi 10 mostov. Šestdeset graditeljev so odlikoyali z ((Redom dela)). u puljskem uhruziu volilu 99.9°/« volicev ZAGREB, 1. — Pri yolitvah odborov osnovnih organizacij ljudske fronte Hrvatske, ki so bile včeraj v vsej LR Hrvatski, je po še nepopolnih podatkih včeraj do 18 volilo 92,7% vpisanih volivcev. V nekaterih krajih je bila udeležba stoodstotna. V Pulju se je volitev udeležilo 99,82% vpisanih volivcev. V Poreču 96.51%, v Rovinju do 16 96.5%. Po še nepopolnih podatkih je v puljskem okrožju volilo do 16 99.90 odstotkov vpisanih volivcev. Predsedniške volitve v ZDA NEW YORK, 1. — V ZDA bodo danes volili novega predsednika. Vendar se volitve v ZDA zelo razlikujejo od ^blitev v drugih državah, kjer voli ljudstvo s tajnim glasovanjem, neposredno. V ZDA pa bodo jutri šele izvolili posebne volivne može, ki bodo nato čez dva meseca izbrali predsednika. Kljub temu bo pa že po teh volitvah jasno, kdo bo novi predsednik ZDA. V predvolivni kampanji, ki sta jo z vso ostrostjo vodili obe glavni stranki, demokratska s svojim kandidatom, sedanjim predsednikom Trumanom, in republikanska s Thomasom Deweyem, guvernerjem države New Vork, je nastopila prvič, toda kot važen faktor, komaj ustanovljena napredna stranka s kandidatom Henr-yjem Wallaceom, bivšim sodelavcem predsednika Roosevelta. Henry Wallace je tako prekinil staro tradicijo sistema dveh strank, ki se v svoji politiki nista razlikovali in se niti ne moreta razlikovati, kajti obe stranki sta zastopali in zastopata interese finančnih monopolov. Vse ameriško gospodarstvo je v rokah 200 monopolov, med katerimi jih 98 kontrolirajo tri družine in pet finančnih skupin. Najmogočnejši od njih sta Chase National Bank in družina Rockefeller, ki sta tudi podpirali Deweyevo kandidaturo; financirali sta vso predvo-livno kampanjo, ki je požrla težke milijone in hočeta spraviti republikansko stranko na oblast. Zato Deweya tudj upravičeno smatrajo za predstavnika interesov Rockefellerjeve grupe. Leta 1944 je glasovalo 57,976.263 volivcev in sicer 25,602.505 za Franklina D. Roosevelta in 22,006.285 za republikanskega kandidata Dcweya. Ostale glasove so dobili drugi kandidati. Jutri ne volijo volivci le predsednika in njegovega namestnika, temveč tudi 32 članov senata (od skupnega števila 96) in 432 od 435 članov predstavniške zbornice, 32 guvernerjev in mnogo drugih visokih državnih ter mestnih uradnikov. Za volitve sta seveda obe stranki svoj program nekoliko pobarvali z raznimi demagoškimi obljubami; tako sta oba glavna kandidata, Truman in Dewey, govorila o obširnih notranjih reformah, o odpravi linčanja m rasne diskriminacije (kako «resno» mislijo o teh reformah, je najbolje pokazala razprava pred OZN), itd., čeprav vsakdo ve, da bo vse ostalo pri starem. Nič čudnega torej ni, če se tudi v zunanji politiki obe stranki strinjata. Glavne točke obeh programov so: omejitev ali celo odprava veta v Varnostnem svetu, »obnovitev« Zapadne Evrope, vključno Nemčijo, in vsa podpora Marshallovemu planu. Za to, kako obe stranki, demokratska in republikanska, popolnoma soglašata v vseh vprašanjih zunanje politike, je značilno dejstvo, da demokratska stranka, ki je pod vodstvom Trumana na vladi, že danes izpolnjuje tudi program republikanske stranke, ki ji napovedujejo zmago pri volitvah. Ustanovila je Zapadno zvezo, prekršila potsdamski sporazum glede Nemčije, ustanavlja separatno Zapadno nemško državo in obnavlja njeno industrijsko kapaciteto. Prepovedala ie demontiranje nemških strojev v zapadnih conah Nemčije, spravila je pod svoje nadzorstvo britansko in francosko okupacijsko cono ter prisilila Veliko Britanijo in Francijo, da sta se odpovedali reparacijam. Politika demokratske in republi. kanske stranke, ali bolje — ameriških finančnih monopolov, je prevzela številne karakteristike hitlerjevske Nemčije. Razni notranji ukrepi ameriške vlade — odbor za raziskovanje antiameriške dejavnosti, protidelavski Taft-Hartleyev zakon, s katerim hoče streti delavske sindikate, itd. — so presenetljivo podobni nacističnim zakonom, s katerimi je Hitler pripravljal novo vojno za svoj »življenjski prostor«. ZDA p^ govorijo o ((ameriškem stoletju«, o »politiki odprtih vrat«, o «enakih možnostih« in «svobodi od strahu«. Kako mislijo ameriški monopolisti, ki danes vladajo, uresničiti te svoje »ideale«, nam najzgovorneje kaže proračun za leto 1948—49. Za vojne izdatke in »pomoč« drugim državam so določili 19 milijard dolarjev, kar je pač dovolj visoka vsota, da vsakomur odpre oči. Ta vsota za štiri milijarde presega vojaške kredite v preteklem proračunskem letu. Posledice take politike pa so inflacija in neprestan porast cen, kar pač mora občutiti na svojih plečih ameriško ljudstvo. Prav ta ameriška notranja in zu-nanja politika drami napredne množice, ki se zbirajo v novi napredni stranki Henryja Wallacea, ki je sprejel v svoj program okrepitev ugleda OZN, odpoklic čet iz okupiranih dežel, prepoved vojno-hujskaške propagande in zastraševanja z atomskim orožjem, odpravo kontrole militaristov nad ameriško zunanjo politiko in zahtevo po sodelovanju z demokratičnimi državami, v prvi vrsti z ZSSR. Ameriška reakcija, ki je v začetku z zasmehom govorila o Wal-laceovi kandidaturi, počasi uvideva, da se je prenaglila. Wallaceovo gibanje, ki zavzema vedno širši obseg, zadaja resne skrbi vladajočim krogom. In prav zaradi tega je postala napredna stranka v predvolivni kampanji predmet divjega preganjanja in napadov tako s strani republikanskih vojnih hujskačev, kot Trumanovih demokratskih pristašev. Vendar pa bo ne glede na to, kakšen bo uspeh Henryja Wallacea na volitvah, morala ameriška reakcija računati z napredno stranko kot dejstvom. Njeni predstavniki bodo prišli v parlament, kjer bodo lahko dvignili svoj glas proti sedanji ekspanzionistični, vojnohuj. skaški politiki ameriških monopolistov. 2. novembra 1948 Kdo razbija SHPZ Pobalinstvo V torek 26. oktobra je pričakoval avtomobil predavatelje, openske kulturne delavce, da jih odpelje v Gropado in Trebče na »Koroški večeru. Avto je stal pred Ljudskim domom na Opčinah. Šofer se je oglasil v domu, kjer so mu rekli, da naj počaka, ker predavateljev še ni. Nato je k avtu pristopil možak v sprem-stvu dveh mladincev in se predstavil kot predavatelj SHPZ. Avto jih je odpeljat v Gropado, vendar je šofer med potjo začel sumiti, da stvar ni v redu. Ko jih je iztovoril v Gropadi, se je zanimal pri ljudeh, koga je pripeljal. Ko je zvedel, da je »predavatelj* neki Stopar z Opčin, ki je postal aktiven «demokrat» šele cfo nastanku vidalijevstpa, in je na ta način preprečil prihod resničnega predavatelja, ni šofer čakal, da bi «predavatelja» Stoparja odpeljal nazaj. Vemo, da se «pošteni» borci za vidalijevske »ideje* smejejo temu pobalinstvu; toda prav ta smeh izpričuje tudi njihovo kulturno revščino. Ko bodo dajali odgovor za svoje razdiralno delo preti slovenski kulturi, se zares ne bodo smejali. Tečaji SHPZ Brezplačni tečaji slovenščine, knjigovodstva, stenografije in dragih trgovskih predmetov se bodo čez nekaj dni pričeli pri SHPZ. Prijave sprejema Šolski odsek Prosvetne zveze. Nekaj besed k slovenskim brzojavkam V včerajšnji številki našega dnev-fcifca smo objavili brez komentar-I ktorimer, kako na tržaški pošti R)varijo brzojavke v slovenskem je. Uk u. Med tem se je včeraj v na-fem uredništvu oglasila oseba, ki Vfcrs je zaprosila, da bi še kaj do,-thiU k temu članku, ki dovolj zgo-jjjpmo kaže, kaj je današnja tržaška poita. Znano^ je, da so bili na tržaški glavni poiti pri brzojavnih zvezah % Jugoslavijo domačini Tržačani, ki »o, če vsaj ne pisali, vendar le ra-tuneli slovenščino. Toda glej, ker je pa tržaška pošta nekakšen fevd g. Greca bivšega ravnatelja, po činu sedaj, ko je Trst država zase, fuperintendenta tržaške pošte, so se zadeve v tem oddelku nekam spremenile v času, ko je bila pariška mirova konferenca, ko je tržaško demokratično ljudstvo pošiljalo brzojavke po svetu in je zahtevalo vključitev Trsta kot 7 fede-tialne republike v FLRJ. Tedaj so namreč začele brzojavke zastajati, niso jih hoteli sprejemati in podobno. In glej, v tem so bili osi domačini Tržačani premeščeni na druge oddelke, na ta oddelek pa so prišli ljudje, ki so iz razumljivih vzrokov drugače razpoloženi, po domače sovražni slovenščini in je prav za prav sploh ne poznajo, ker je njihova domovina na stotine km Oddaljena od našega Trsta. Zato ni nič čudnega, če danes sprejmejo v Jugoslaviji tako spaliene s tržaške pošte v slovenščini Odposlane brzojavke. Nič boljše razmere seveda ne vladajo po manj-ših krajevnih poštah še celo po ttaših okoliških vaseh. Zavezniške (Iblasti oziroma major Hayward ne bi storil napak, če bi se za te raz■ fr/jere malce pobrigal in se spomnil, HB so tu Slovenci, ki imajo kot on PlK> pravico, da pošljejo svoje brzojavke v jeziku, ki jim je najbližji in to v materinščini. Zato je edina Itjetetev ta, da postavijo na taka me-Ista slovenske uradnike. TRŽAŠKI D NEV NI K „<*to»podarstvo“ Izšla je 29. številka »Gospodarstva». Zanimiva vsebina ima med drugim komentar k nedavnim Sforzovim izjavam, pripombe k denarni reformi v Franciji, članek »Gospodarske šole odbiten, ki obvešča, da je VU odbila prošnjo Slovenskega gospodarskega združenja, da se odpre dvorazredna trgovska šola in srednja tehnična šola, češ da je zahteva »neizvedljiva». Druga stran govori o uspehu razstave istrskega področja v Kopru z gospo-da.rsko-strokovnega vidika, prinaša zanimive podatke s področja nemškega gospodarstva ter obravnava v gospodarske-geografskem članku naravna bogastva Španije. Na tretji strani se nadaljuje razprava o razvoju tržaškega plovstva in pomorske uprave, ob vestniku Slovenskega gospodarskega združenja. Posebne pozornosti je vreden članek, ki govori o ponovitvi predloga dr. Balinta v listu «11 Soles. v katerem se avtor zavzema za funkcijo Trsta kot posrednika med vzhodno in za-padno trgovino. List zaključuje članek o čevljarski obrti in trgovini s čevlji v Trstu, izčrpen »Tržni pregled» za lokalni in svetovni trg in borzo. «Gospodarstvo» uspešno nadaljuje s svojo funkcijo in pridobiva čedalje večji krog čitateljev. Želeti bi bilo le, da bi se obseg lista razširil in da bi izhajal pogosteje. V današnjih dneh je slovenski gospodarski list v Trstu prepotrebna stvar, ki jo mora naš živelj vsepovsod podpreti. Potrebna je resna preučitev kmečkega vprašanja naše cone Pomoč VU je kmetom deloma olajšala njihovo gospodarsko »tanje, vendar ga ni rešila Povišanje cen osnovnim življenjskim potrebščinam je prizadelo ne-le delavce in uradnike, marveč tudi male kmete, kolone in najemnike. To tembolj, ker niso prejeli za to nobene protidajatve, kakor so jo, čeprav v neznatni meri le 520 lir na mesec, dobili delavci kot dodatek za podraženl kruh. Pomisliti je treba namreč, da je sloj revnih kmetov, to je tistih, ki se ne morejo preživljati z donosom svoje zemlje in ki predstavljajo večino kmečkega prebivalstva naše cone, v glavnem odvisen od racionirane življenjske preskrbe. Mali kmečki človek pa je pri tej podražitvi ostal brez vsakega nadomestila, ker se cene njegovih produktov, kolikor jih ima za prodajo: vino, zelenjava, sadje itd., niso popolnoma nič dvignile, marveč celo padajo zaradi velike konkurence iz Furlanije. Tako je n. pr. moral plačati kmet za semenski krompir spomladi 80 do ©0 lir za kg, dočim se sedaj prodaja ra I debelo v Furlaniji že po 8 lir za kg. Prav tako prodajajo kmetje zelenjavo po zelo nizki ceni preprodajalcem in trgovcem, kateri jo za štiri ali petkratno ceno prodajajo potrošnikom. Tako predaja kmet solato po 20 do 30 lir za kg, dočim se prodaja na trgu po 100 do 120 lir. Podobno je tudi pri vinu in sadju, kateremu niža ceno umetno podpirana konkurenca iz Italije. Krivdo je pri tem treba iskati zlasti pri zvišanem dobičku trgovcev in drobnih prodajalcev. Značilno za malo kmečko posest je predvsem to, da teže občuti podražitev potrebne dodatne hrane (kruh, sladkor, kava itd.), kot pa zvišanje cen produkcijskim sredstvom (kmečko orodje, umetna gnojila, semena itd.). Veliko kmečkih posestev v tržaški okolici ne more preživeti niti svoje družine, kaj šele, da bi mogli posestniki misliti na prodajo svojih proizvodov. Pomoč, ki j.o daje vojaška uprava v obliki 30 odst. popusta za nakup strojev in brezplačne dobave trt in sadnih drevesc ter 50 lir za vsako posajeno trto, je sicer de- 3000 prošenj še nerešenih p J iiano» so včeraj zjuti Komisija za določevanje državnih pokojnin naj nadaljuje s svojim delom v Trstu Enotni sindikati so poslali VU, oziroma generalu Gaitherju, ravnatelju za civilne zadeve, in finančnemu odseku VU pismo, y katerem pozivajo, naj komisija za podeljevanje državnih pokojnin še naprej nadaljuje s svojim delom. To komisijo je VU ukinila z odredbo št. 351 od 2. X. t. L, začela pa je delovati z odredbo št. 63 od 18. I. 1946. Imenovana komisija, ki je bila razdeljena na dve sekciji, je bila ustanovljena, ker je sama VU uvidela potrebo po taki komisiji za določevanje in urejevanje državnih pokojnin. E is mo se opira na sledeča dejstva. Xa komisija sploh še ni končala naloge, zaradi katere je bila tedaj ustanovljena. Dejansko je namreč še 3000 nerešenih prošenj. Skoraj vse te prošnje zadevajo vojne pokojnine, katere bi bilo žreba že enkrat rešiti že iz teh razlogov, ker zadevajo starše, žene in sirote padlih y vojni ali umrlih v koncentracijskih taboriščih ali pri bombnih napadih in podobno. Zadevajo pa tudi vojne in civilne invalide, ki so bili prizadeti med vojno in so danes brez vsakršnega sredstva, da bi se preživljali. Odlašanje z reševanjem teh prošenj ne odreka samo njihove pravične pomoči, temveč jim tudi odreka tisto solidarnost, ki jo maramo čutiti do vseh tistih, ki so posredno ali neposredno največ trpeli y minuli vojni. S tem da so ukinili tukajš- poslati vse še nerešene prošnje osrednji upravi v Rim, bo vseh teh 3.000 prošenj, katere bi čakale v Trstu rešitev recimo nekaj mesecev, v Rimu mnogo več časa, in sicer leta. Saj leži v Rimu na različnih ministrstvih kar 600.000 proženj) Prav zaradi tega položaja smo vsi bolj prepričani, da je prav teh 3.000 nerešenih prošenj zadosten vzrok, da tukajšnja komisija nadaljuje s svojim delom. Na vsak način je delo te komisije potrebno že iz stališča, ker mora vse odločitve te komisije še pregledati osrednja uprava. S tem svojim delom pri reševanju teh prošenj bo komisija še pomagala osrednji upravi pri tehničnem delu in tako še pospešila reševanje prošenj. Prav iz vseh teh razlogov, moralnega, socialnega in tehničnega stališča, pozivajo Enotni sindikati V korist vseh prizadetih, da omenjena komisija za podeljevanje državnih pokojnin nadaljuje s svojim delom posebno pa glede reševanja vojnih pokojnin in to vsaj dokler ne bodo rešene vse prošnje. Zaradi tega naj se obnovi vsaj prvi oddelek omenjene komisije, kateri naj bi zaradi koristnejšega dela stali ob strani dva ali trije izkušeni strokovnjaki in to pri reševanju vojnih pokojnin. Zaradi tega ES čakajo, kaj bo odločila VU, katera bi pač morala doumeti upravičenost tega predloga in to iz socialnega in splošno njo komisijo in da nameravajo od-1 človečanskega stališča. Z vret Zmaga Partizana vSplilu in poraz Ponziane f Beogradu v VIII. kolu jugoslovanskega prvenstva LESTVICA I. LIGE Crvena zvezda 8 5 2 1 Jesenski del državnega nogometnega prvenstva se bliža h koncu. V današnjem VIII. kolu so bila na sporedu samo štiri srečanja iz I. lige, ki so se končala v glavnem z zmagami lavorl-tov V najvažnejši tekmi sta se pomerila v Splitu moštvo Hajduka in Partizan, v kateri so gostje nepričako-vano zmagali in se tako povzpeli na tretje mesto lestvice. Hud poraz je doživela v Beogradu Lokomotiva, ki je morala proti domačemu Metalcu kloniti z visokim rezultatom. (CRVENA ZVEZDA - FONZIANA 3:0 V nedeljski nogometni tekmi proti Ponziani je Crvena zvezda sicer zmagala z rezultatom 3:0 (1:0), toda nikdar doslej še Crvena zvezda ni zamudila toliko priložnosti, kakor v tej tekmi, posebno Tomaševič, a tudi ostali napadalci so Imeli mnogo prilik, da bi dosegli gole. Crvena zvezda je sicer predvedla lepo kombinacijsko igro; obramba je bila dobra, toda pred vrati Je moštvo odpovedalo. Kljub temu je zmaga Crvene zvezde zaslužena. Moštvo Ponziane je igralo zelo požrtvovalno ter se Je uporno branilo In prav to je preprečilo Se hušt poraz. V moštvu Crvene zvezde je bila obramba boljša od napada najboljši pa je bil Djurdjevič. Tekmi je prisostvovalo 15.000 gledalcev'. Sodil je Erlih Iz Ljubljane. NASA KRILLA - SLOGA 3:2 V soboto je bila v Beogradu prven-»tvena nogometna tekma 8. kola I. zvezne lige med moštvoma Naših kril iz Zemuna In Slogo iz Novega Sada. Tekma se je končala z zmago Naših kril, čeprav Je bila Sloga boljše moštvo. Novosadčana! so prišli kmalu v vodstvo po Krstiču in nato po Karan-filoviču povišali rezultat na 2:0. Moštvo Naših kril je znižalo razliko iz 11 metrovke, ki jo je Mrvoš spremenil v uspeh za svoje društvo Takoj zatem je Ptčenčič rezultat izenačil na 2:2. Po odmoru je enajsterica Sloge spet prevladovala na Igrišču, toda njen napad ni znal izkoristiti zrelih priložnosti. Povrh tega je moštvo oSkodoval Še sodnik Marek, ki nt prisodil enajstmetrovke v korist Sloge. Zmagonosni goj za Naša krila je dal Pečenčlč. PARTIZAN - HAJDUK 3:1 (2:1) Po blatnem težkem terenu je bila v flbdeljo odigrana prvenstvena nogo- metna tekma med Partizanom in Hajdukom, ki se je končala z zmago Partizana 3:1 (2-1).Igralci Partizana so se hitreje znašli na neugodnem terenu kakor igralci Hajduka. Čeprav je dal Hajduk eno svojih boljših iger, ni bil dorasel tehnično boljšemu Partizanu, ki je igraj bolj povezano in mnogo bolji borbeno. V moštvu Partizana so šli preko hitrih kril, česar obramba Hajduka ni mogla preprečiti. Vsak prodor Partizana Je bil velika nevarnost za Hajdukova vrata. Zmaga Partizana je povsem zaslužena. V drugem polčasu je bil Partizan boljše, moštvo, medtem ko je bil Hajduk boljši v prvem polčasu do 3,6 minute, ko je prišel Partizan v vodstvo, Nato je zavladala v moštvu Hajduka vidna nervoznost. V moštvu Partizana je bil posebno odličen vratar Šoštarič, odlikovali so se pa prav tako Petrovič, Jovanovič ter v napadu Bobek, Simonov-skl In Atanackovič. V moštvu Hajduka so se odlikovali vratar Beara ter Ko-keza, Radovnikovič in Vukas v napadu. Moštvo Hajduka ni moglo vzdržati ostrega tempa, tako da je v tej tekmi odločila boljša kondicija Partizana. Gole so dali: Bobek, Atanackovič in Strnad za Partizana ter Juričko za Hajduka. METALAC - LOKOMOTIVA 1:2 Po treh zaporednih zmagah Lokomotive v zadnjih kolih I. zvezne lige se v tekmi proti Metalcu ni pričakoval tako visokega poraza Lokomotive. Toda Metalac je dal odlično igro in je zasluženo zmagaj z visokimi rezultatom 8:2 (5:0). Zlasti dober je bil napad Metalca, ki Je izkoristil vsako, na videz še tako nenevarno situacijo. Lokomotiva je razočarala. V tej tekmi ni pokazala nikake borbenosti pred vrati Metalca pa je njen napad docela odpovedal. DINAMO - BUDUCNOST 5:3 Nedeljsko srečanje med Dinamom in Budučnostjo Je bilo dokaj razburljivo, ker se na splošno ni pričakoval pomembnejši odpor gostov. Toda Bu-dučnoat iz Titograda je proti vsemu pričakovanju zabila Dinamu tri gole. Dinamo je dal danes eno svojih boljših Iger v tej sezoni in je bl( terensko v znatni premoči. Kljub temu pa končni rezultat 5:3 (3:1) za Dinamo ni ugoden, Dinamo Partizan Hajduk Metalac Naša krila Lokomotiva Budučnost Ponziana Sloga 16:8 18:12 12:6 16:8 21:15 8:11 15:16 7:16 4:15 6:16 Marta" i gCantiere Giu-zjutraj imeli slo- vesnost. Splovili so 730-tonsko ladjo, ki nosi ime »Marta*. S to ladjo se je tej ladjedelnici število zgrajenih ladij dvignilo na dvanajst, od teh devet lesenih in tri železne. Ladja je 51 metrov dolga in 8.50 metrov široka. Opremljena je z motorji FIAT Z jakostjo 450 konjskih sil, ki dovoljujejo ladji, da lahko doseže 12 morskih milj na uro. Zanimivo je, da se je vsa slo- vesnost izvršila v nekakem intimnem krogu italijanskih nacionalistov. Prisotni so bili predsednik cone dr. Ealutan, predstavnik italijanskega ladijskega registra ing. Rigo, tajnik Delavske zbornice dr, Elio Geppi. Predstavniki raznih italijanskih bank in drugih ustanov. Z uradne strani sta prisostvovala major Mc. Intosh in ing. Karel Doerfles od urada za javna dela. loma olajšala kmetom njihovo gospodarsko stanje, vendar pa ga ni rešila. Zaradi povišanja cen osnovnim življenjskim potrebščinam se je že itak slaba bilanca revnih kmečkih slojev še znatno poslabšala, talio da so v resni nevarnosti, ki jim grozi uničiti njihov obstoj. Poleg tega v današnjem času gospodarskega zastoja in brezposelnosti ni misliti, da bi mogli dobiti zaposlitev v mestu. Zato je nujno, da vojaška uprava resno preuči vprašanje obstoja malih kmetov ter ga reši v najkrajšem času. Treba jim je najti primerne zaposlitve z osnovanjem velikih poljedelskih podjetij v javni režiji, na kateri bi bilo mogoče zaposliti večje število revnih kmetov. Na velikih, doslej še neobdelanih površinah, kot so Sežganka (Mon-tebello), kraške gmajne itd. bi se s primerno melioracijo dale preurediti v travnike in drevesnice ter v druge enotne kulture. Istočasno pa bi bilo treba na mestnem smetišču pri Sv. Ani urediti veliko gnojišče za kompost, kjer bi se s primernim številom delovne moči sortirali vsi primerni odpadki. S tem bi dobilo zaposlitev veliko število delavcev, obenem pa bi se tešilo veliko bogatstvo, ki ga predstavljajo odpadki zelenjave in drugih organskih snovi za tržaško gospodarstvo. Iz tega gnojišča bi mogli dobivati potrebni gnoj za že omenjene poljedelske kulture, zlasti za trsnice in drevesnice, kjer bi se naj gojilo predvsem sadno drevje, kot je pitan oreh in kostanj in s katerim bi lahko pogo-zdili ves Lovec (Boschetto). Niso namreč za naše tržaške gospodarstvo važne drevesnice, ka kršno že imamo v vili «Giulia», kjer se goje olepševalna drevesa, temveč bi bilo potrebno misliti predvsem na donosnost takih podjetij. Kmetijskemu odseku pri vojaški upravi pa priporočamo, da resno preuči celotno kmečko vprašanje naše cone, ter naj v soglasju z vsemi poklicanimi, to je predvsem kmeti, čimprej odpomore temu sloju. Promet bombaža skozi tržaško pristanišče Tranzitni promet bombaža, ki so ga že pred vojno uvažale srednjeevropske države skozi Trst, je pogosto presegal 600.000 stotov. Dovoz po morju je bil najvišji v letih 1924 s 763.410 stoti (to leto je bila zaradi hude zime Laba dolgo neplovna), 1925 s 695.450 stoti, v triletju 1927—29 je bilo povprečje letno nad 630.000 stotov, leta 1934 je bil dovoz 685.930 stotov in 1947 naj večji 878.601 stotov (priprave rezerv zaradi bližajoče se vojne). Eovprečni dovoz je bil tedaj v letih 1923—1938 okrog 570.000 stotov letno. Od kod je prihajalo blago? V teh 16 letih je bil glavni dobavitelj Indija z povprečno 260.000 stotov letno, sledi ji Egipt z 210.000 stoti, nato pa ZDA s 70.000 stoti in manjšimi količinami levantske dežele, Brazilija, Japonska, SSSR in Anglo-egiptski Sudan. Bombaž, ki so ga ladje iztovarjale v Trstu, je bil nato odposlan v Češkoslovaško, Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo, Italijo, Nemčijo, slučajne pošiljke tudi drugam. Te države so uvozile n. pr. v letu 1936 od 58.987 ton, leta 1937 od 87.860 ton in 1. 1938 od 55.710 ton vsega uvoženega bombaža sledeče količine: 1936 1937 1938 Češkoslovaška 24.055 39.367 19.307 Jugoslavija 7.810 11.223 13.101 Madžarska 5.933 9.124 8.528 Avstrija 9.670 15.727 8.992 Italija 3.044 6.883 2.927 Italija 3.044 6.883 2.927 Nemčija 42 1.430 358 Neoškvadrizem, vohunstvo in izdajstvo - glavne Vidaiijeve metode NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Preseneeenia. vendar ne prevelika... Da bi Ponziana pokazala zobe tudi Magdaleni nismo pričakovali, oziroma bolje rečemo verjeli smo, da sta obe enajsterici približno na isti tehnični višini; vendar smo se zmotili. Tovarna strojev je sicer nizko, vendar gotovo odpravila OMMSO, kar je storil tudi Umag z Rojanom. Skedenj je premagal Pristaniščnike v višini izidov preteklih let to je z že tradicionalnim 2:1. Kdor je bil srečen po nedeljskih tekmah so bili brez dvoma igralci Koštalunge, ki so se lahko rečemo pošteno privoščili Sv. Ano, medlem ko so igralci Aurore precej klat vrni odšli z lastnega igrišča zaradi neodločenega izida z požrtvovalno miljko enajsterico. To je enajsterico, ki bo marsikateremu še preprečila tudi najbolj čiste račune. Meduza sledi svoji smolnati poti — sicer nt mogla ničesar boljšega pričakovati s strani Arrigonija, ki hoče doseči, da se vsaj enkrat preseli naslov tržaškega nogometnega prvaka v Istro. In zakaj se mu ne bi posrečilo. Zmožen je, ml pa mu od vsega srca želimo te sreče. To je pač športno. Izidi nedeljskih tekem — PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA — Tovarna strojev - OMMSA 1:8, Ponziana . Magdalena 3:8, Skedenj - Pri-stanlščniki 2:1, Umag . Rojan $:2, Ko-štalunga - Sv. Ana 4:2, Aurora - Milje 0:8, Piran - Dreher 2:0, Arrlgoni - Meduza 3:8. OKROŽNO NOGOMETNO PHVEN. STVO — Col ILVA - Montebello 7:0, Nabrežina - 1NAML 2:1, Trebče - Primorje P.K 1:0, Vesna . Kolonja 8:1. PRVENSTVO I. SKUPINE — Sv. Aloji - Kottalunga B 4:1, Magdalena B . Rojan B 3:8. Bodisr preko svojega potmčmga glasila, bodisi preko svojih ustnih trobentačev hoče prikazati Vidali tako zvano »Babičevo skupino» kakor je on in drugi, kot peščico ljudi, odtrgano od osnovnih ljudskih množic. In vendar, če bi bilo tako, če mu potem tako nasilje proti tej »peščici*, če ne iz bojazni med njeno moralno močjo, s katero razkrinkava Vidalija pred očmi ljudskih množic in jih trga iz njegovega objema. Sproščene zadihajo, začno misliti z lastnimi možgani in neusmiljeno obsojati vidalijevstvo. Ko stoji tako razgaljeno pred njimi, ko odpadejo raz njega vse lepe fraze in je njegov edini ln poslednji smoter prozoren in čist, jih nobena še tako sladka beseda ne privabi več nazaj, in ne zamegli v njih spoznanja, kdo je Vidali in kam držijo njegova pota. Te prebite resnice in te svoje Ahilove pete se Vidali prav dobro zaveda. To dejstvo mu narekuje v njegovi dejavnosti metode neoškva-drizma, vohunstvo in izdajstvo, ki se jih poslužuje za to, da bi ljudske množice ohranil v njihovi nevednosti, ker jih le tako lahko ohranja zase. Toda tudi nevednost ima svoje meje in naše ljudstvo nima ne gluhih ušes ne slepih oči, da bi bilo bi Vidali najrajše videl, da bi bilo obdarjeno s slepoto. Zakrila bi mu resnico o Jugoslaviji in prikrila Vidalijevo goljufijo. Ta njegova želja, pa naj si bo še tako velika in iskrena, je popolnoma zaman. Naše ljudstvo vidi kljub njej oboje, in vidi toliko bolj, kolikor bol) si on prizadeva, da ne bi videlo. V svojih prizadevanjih je moral zoradi vse večje razgledanosti našega ljudstva zdrkniti s svojim aktivom na raven fašističnega banditizma. Formiral je škvadre, ki naj preprečujejo naše sestanke, ki naj napadajo in pretepajo naše ljudi, ki naj se skratka poslužujejo vsakršnega sredstva samo da bi ljudje ne razčistili i> sebi pojmov in da bi mu sledili kot čreda pokornih ovčic. Te škvadre imajo že nekako stalno službo, vedno pripravljene, da stopijo v akcijo. Sestavljajo jih več ali manj eni in isti ljudje. Po naših vaseh in mestu vedo o tem in onem marsikaj povedati. Vse izpovedi imajo isti konec; Za časa borbe je čepel doma. Na tržaških ulicah ga ni bilo vedeti. Sele v zadnjih mesecih se je vključil v narodnoosvobodilno borbo. Mnogo upravičenega prezira, ki je bil prej že pozabljen in zakrivan, se znova poraja, in ni čudno, da je tako. Taki ljudje torej, ki jih je ljudstvo v svoji ogorčenosti zaznamovalo že zdavna, so danes stebri, na katere se opira Vidali jeva politika. Izkazali so se v Lonjerju, pred Do- Odbojka V nedeljo se je nadaljeval turnir za pokal Tiskarjev, ki je dal sledeče izide: Tiskarji - Sv. Marko 2:0 (18:14), 18:14), Greta - Col ILVA 2:1 <2:15, 15:11, 15:13), Dijaško F.D. - DSZ ES 2:1 (14:16, 15:7, 15:11). V sredo 3. t. m, se bo turnir nadaljeval s sledečim sporedom: ob 1.38 Elek tra - Arzenal, ob 8 Tomažič - Tovarna strojev, ob 8.38 Tiskarji i Tomažič, ob • Col ILVA - Sv. Marko, ob 18.38 Arzenal • Greta, ob 11 DSZ ES . Elektra, ob 11.38 Tovarna strojev ; DljaikoF.D, mom pristaniških delavcev, v gostilni »Pavlica*, pri Sv. Jakobu. Po deželi gre njihova slava, kjer se ji pridruži kakšen osamljen vaški vohun in narodni odpadnik. V letih vojne se odpadništvo p naših vaseh skoraj ni očitovalo. Vidalijevstvo je pognojilo tla ali kadar se bo izcedila njegova gnojnica, bo odpadniitva konec, in med vaščani Vidalljevl agentje ne bodo več našli poslušalca. V Lonjerju si torej neoškvadri-sti ne upajo odkrito nastopiti, in tudi na proslavi oktobrske revolucije, ki je ravno zaradi njihove odsotnosti nadvse lepo uspela, jih ni bilo. Hotela pa so zmanjšati njen učinek in postavili tov. Voju pod Lonjerjem zasedo. Pričakovali so ga s kamenjem, da ga vsujejo manj. Ni bilo majhno njihovo razočaranje, ko ga ni bilo, pa so se zato znesli nad nekima drugima tovarišema, ki sta se vračala od proslave. Tov. Vojo se je naslednji dan mudil v Koludrovici. V kmečki hiši so se zbrali na pomenek in razgovor o pridobitvah velikega oktobra. Komaj se je razvezala beseda, prideta dva policista, zahtevata legitimacije, popišeta ljudi. Eden med njima je sam priznal, da se je našel domač človek, ki jima je pokazal, kje je sestanek. Tam kjer je za neoškvadriste predaleč naj opravijo njihovo delo vohuni in izdajalci. Mestni tlak je neoškvadristom vsekakor ljubši in bolj domač. Tu pridejo oni do svojega izraza. Slovenska kulturna prireditev, pa je kot nalašč ustvarjena za njihove podvige. Kako bi pa tudi ne bilo? Mimo vidalovščine povezuje Slovence z njihovo domovino, podira pregrade, ki jih hoče ona umetno ustvarjati, med njimi. Zato ni čuda, da privablja neoškvadriste na reševalno akcijo Vidalijevih omajanih pozicij. Dokler bodo morali te pozicije reševati Nello, Marcello, Egidio in slična Vidali jeva bratovščina, dokler jih bodo reševali z metanjem vinskih steklenic v oči poštenih demokratov kot je tov. Galimberti, dokler bodo reševali s tem, da bodo na cesti delili bunke, kot so jth tovarišu Žerjalu in tovarišici G‘razdani bodo te pozicije vedno bolj omajane. Razvoj dogodkov bo nujno pripeljal do dneva, ko jih ne bo nikjer več. Trg z lesom Znaki oživljenja, ki so bili zaznavni Že preje, so v preteklem tednu privedli do izboljšanja položaja na tržišču. Povpraševanje ino. zemstva po trdem lesu je bilo živahno ter je- pritisnilo cene navzgor. Glavni odjemalci so bili Egipt, Levant. Grčija. Smrekov les je nazadoval v ceni za 15%. Splošne cene za kubični meter blaga v tranzitu, v lirah: smrekove deske 16—18.000, hlodi, obtesani po tržaško 9—10.000, hrastovina 50—52.000, parjena bukovina 35—40.000, bukovina (navadna) 25—28.000, javor 34—38.000, mimm Torek 2. novembra Tobija, Zala Sonce vzhaja ob 6.45, zahaja ob 16.51. Dolžina dneva 10.06. Luna vzhaja ob 8.14, zahaja ob 17.23 Jutri 3. novembra Silva, Vanja V teh treh letih je bil egiptski bombaž na prvem mestu, za drugo in tretje pa sta se borila indijski in severno-ameriški bombaž. Bombaž iz Brazilije, Turčije in zapadne Afrike je prihajal v manjših količinah. Glavni uvoznik je bila Češkoslovaška s svojo odlično razvito tekstilno industrijo, normalno ji je sledila Jugoslavija, ki se je posluževala Trsta, ker leži nje tekstilna industrija v glavnem v bližnjem zaledju našega pristanišča. Tudi Avstrija in Madžarska sta skoraj v celoti uvažali bombaž preko tržaške luke. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo uvoženega preko Trsta 276.238 stotov bombaža ali povprečno 30.693 stotov na mesec. Napoveduje se, da bo celoletni promet. ki bi po tem povprečju znašal 368.316 stotov, narasel zaradi velikih kompenzacijskih pogodb, ki jih je sklenila Češkoslovaška z Egiptom, Pakistanom in Brazilijo, na nad 450.000 stotov za 1. 1948. Do 30.9. t. 1 je na prvem mestu egiptski bombaž z 107.983 stoti, sledi indijski z 86.936 stotov, brazilski z 47.928 stotov. Sledijo ZDA, Turčija, anglo-vzhodna Afrika, Sudan itd. Egipt je torej tudi po vojni obdržal prvo mesto, drugo ka je trdno zavzela Indija, ZDA so padle celo na četrto mesto. V statistiki železniškega odvoza je absolutno na prvem mestu Češkoslovaška z 218.032 stoti. Slede: Avstrija z 36.648 stoti (AUSA in ERP-doba-ve!), Madžarska z 14.805 stotov, Jugoslavija z 4.588 stotov, Italija z 1.511 in Francija z 663 stoti. Največji je bil dovoz v septembru 11., in sicer 59.492 stotov bombaža, ki je bil večji del brazilski in namenjen v Češkoslovaško 41.792 stotov. CSR se torej še- vnaprej poslužuje tržaške luke za tranzit sirovega bombaža ki ga uvaža iz Egipta, Brazilije in bombažne odpadke iz Indije. V Avstrijo je bil namenjen bombaž iz ZDA na račun ERP-kontingentov. Kakor CSR sta tudi Madžarska in Jugoslavija uvažali sirovi egiptski in indijski bombaž. Kolik je pomen tržaškega pristanišča v prometu z bombažem, vidimo po tem, da je bilo dne 30.9. 1.1. V vseh carinskih skladiščih Italije 42.089 bal. bombaža, v carinskih skladiščih Trsta pa 12.995 bal. ali nad 30% vseh zalog v Italiji. SPOMINSKI DNEVI: 1793 je bil rojen Nikolaj 1. Loba-čevski, veliki ruski matematik. 1944 je bil osvobojen Zadar. Trpel je 24 let pod italijanskim jarmom. ----------- Telovadci in telovadke pripravljajmo se za 1. maj! Z cadašnjim dnem začnemo z vadbo prostih vaj za proslavo 1. maja 1949. Vadili bomo v dvorani Doma pristaniških delavcev (Kraljič) vsak dan od 7.38 do 1.30. Vabimo telovadce in telovadke, da začno že v početku posečati te vaje; čimpreje začnemo, tem bolje bo nastop nspel. Ne smemo zaostajati, temveč moramo vsako leto napredovati. ENOTNI SINDIKATI Opozorilo. Opozarjamo vse uslužbence Javnih lokalov, posebno pa kavarn, barov, slaščičarn in podobno, da si preskrbe ((Delovno pogodbo* imenovanih skupin, ki je pravkar izšla v obliki brošure in ki jo prodajajo sindikalne podružnice. Pekovski stroka. Danes ob 17 sestanek upravnega odbora v ul Im-briani 5, Prehrambena stroka. V četrtek seja ob 19 upravnega odbora. Tiskovni referenti naj se javijo danes ob 19 na sedežu v ul. Imbriani 5 zaradi važnih sporočil. Glasbena šola Oddelek Glasbene šole pri Sv. Ivanu sprejme še nekaj gojencev. Zglasite se ob torkih in petkih ob 9 - 12 in 14 - 18 v gostilni Milkovič (pri cerkvi). Zveza pohabljencev z začasnim sedežem na trgu Pnnte-rosso 2-1 vabi imenovane, da se čimpreje zglase v pisarni: Fogar Alojz, Milje-Noghera 88, Pecchiari Erminio, Stramare 26, Pechkari Ivan, Milje-D. Verdi 3, Olio Angel Milje-Pianezzi 473, Cunja Karlo, Sgofije 186, Fontanot Eugenija, Campore 110, Crevatin Ser-gio, Hrevatlni 120, Česana Rachele, Trst-Del Monte 7, Suman Mihael, Ske. denj 85, Duca Jože, Skedenj-Ronchet-to 17, Kavčič Ivan, Pagliarici 63, Cunja Marija, Campanelle 104, Sedmak Ivan, Sv. Križ 221, Sedmak Rudolf, Sv. Križ 63, Stefančič Ivan, Sv. Križ 17, Pipan Rozalija, Prečnik 26, Koho-ravec Alojz, Samatorica 8, Sosič Jože, Doberdob 13, Puntar Marija-Prosek 74, Goje a Josipina-Gropada 78, Kralj Ro-zina-Trebče 4, Sosič Rudolf, Prosek 167, Milhovič Kristina-Bane 50, Koja-nez Stanislav-Nabrežina 77, Pipan Fi-lomena-VižovIje, Barič Marija-Nabre-žina 26, Caharija Marija-Nabrežina 97, Karli Alojz-Silvin 12, Škabar Ivan-VediKi Repen 62, Žužek Adele-Mav-hlnje 35. Noč ima svojo moč. Noč ima svojo moč, pravi pregovor, toda tokrat bi morali ta pregovor povezati z alkoholom, ki je včeraj ponoči močno utrudil nekatere žrtve, katere je policija morala pobirati na tleh in jih pošiljati v bolnico. Erva žrtev, ki je potrebovala policijsko pomoč, je bila 21-letna In-gusci Rosina. To so policijski agenti pobrali med patruljiranjem ob pol ene ponoči v ulici Crosada. Reva je bila tako utrujena od vina, da je ležala nezavestna. Drug podoben tiček je bil 50-letni Earovel Marcello iz ulice Ra-nebianco št. 36. Tega so ob tri Četrt na eno ponoči našli policisti ške-denjske policijske postaje nezavestnega na tleh. S policijskim prevoznim sredstvom so vinskega bratca prepeljali v bolnišnico, ker je mož močno krvavel ob desnem ušesu; poleg tega je imel še rano nad desnimi obrvmi. Earovel, ki je bil močno yinjen, ni mogel pojasniti, kje in kako je bil ranjen. Qb 1.15 še vedno včeraj ponoči, so agenti glavne policijske postaje naleteli v ulici Capitelli na 55-let-no Rožo Sabatel iz ulice Croce-fisso. Sabatelovo so našli nezavestno na tleh. Prepeljali so jo v bolnišnico. postaja 5.59, 0.05; Proga 1) 5.30, 23.31; Verdijev trg 5.59, 23.53-Proga 2 . Boschetto 5.20, 23.32; s* denj 5.48, 23.53. Proga 3 . Sv. Ivan 8.04, 23.33, C?®" po Marzio 8.32, 23.58 ««4- Rol Proga 5 - trg Perugino 6, 23.23, jan 5.59, 23.29. «<0‘ Proga 6 - trg Goldoni 5.34, 23- • Barkovlje 5.50, 23.59. -j Proga 7 - Sv. Ivan 5.55, 23.42, «*l postaja 6.12, 23.59. Proga 8 - Sv. Tereza 6, 23.25: CaW' po Marzio 5.59, 23.24. . n Proga 9 - Sv. Ivan 5.45, 28,38; i»-R. Carli 6.19, 0.11. Proga 11 - trg Revoltella 5.50, 23 trg Verdi 5.59, 23.34. o* Sl; Proga zA» . trg Goldoni 6, Čampo Marzio 6.15, 0.65. Proga 8.24, 10, 11, 11,48, 12.36, 13-24- 15, 15.48, 16.36, 17, 17.24, 17-48, ‘ „ 18.36, 19, 19.24, 19.48, 20.36, 23.15, 2 ' Lovec: 6, 6.48, 7.12, 7.39, «, »3,524, 10.24, 11.24, 12.12, 13, 13.48, 14.35T* 16.12, 17, 17.24, 17. 48, 18.12, 18-"- 19.24, 19.48, 20.12, 22.39, 23,54- „ Ob praznikih: Chiozza 6.45, .m 9.21, 11.09, 12.57, 14.45, 1R-33, - 20.09, 21.57, 23.15; Lovec: 7.0», « 9.45, 11.33, 13.21, 15.09, 16-57. 20.33, 22.21, 23.39. Z motorjem se je zal0*®] Usoda 43-letnega Danteja iz ulice Costalunga je bila očitno povezana z Rdečim Eonoči se j[e vračal a svoji® i. tornim kolesom domov. Tod3 * a nji ni hotel preveč ubogati sv0^jj gospodarja. Slučajno so bili V ^ žini šoferji Rdečega križa, ®l takoj pritekli na pomoč rno°_r| tako da se je Toful po enoUI!L^a popravljanju lahko odpeljal- ^ _ pa mu ni bila mila. V bližini 1®*^ noloma Faccanoni je motor postal neubogljiv. Po nekaj ^ precej nenavadne divje vožnja je Toful z motorjem zalete.* v c se. no ograjo. Motor se je p.ri te®-veda pokvaril, hujše pa je za Tofula, ki je pri tem dobil, kaj ran in se t>o zato moral Z viti deset dni. Ce bo šlo vse v seveda. KMJ18E - BLBD ALlSCt - KDMBERT1 LUHIOuCL RAZSTAVE-FiLMI-KKITIKE-DROBTINE Ednard« De Filippo Filumena Marturano Velik uspeh, ki ga je dosegla ta komedija, v slovenskem pomenu besede prav za prav drama, v gledališču «Verdi», je bil povsem upravičen. Izmed vseh Eduardovih del, ki smo jih videli do sedaj, je Filumena Marturano nedvomno najbolj dramatična in najbolje zgrajena, človeško najbolj prepričevalna in izpoveduje na svoj način neko globoko moralno resnico: otroci so otroci, ne glede, kdo je njih oče. Filumena Marturano bi se mogla imenovati visoka pesem materinstva, ki ji dajeta poseben kolorit in posebno živost napolitanski ambient in narečje. Eduardo je napisal Filumcno tako rekoč svoji sestri, igralki Titini de Filippo, na telo. Filumena ni samo tip, kakršni so pogostoma osebe v drugih Eduardovih komedijah, Filumena je cel karakter iz krvi in mesa. Trideset let živi Filumena v hiši bogataša Domenica Soriana kakor sužnja, imela je tri nezakonske otroke, od katerih eden je Domenl-cov, za katere na skrivaj skrbi. Do-menico je ljubitelj konjskih dirk in konjev, dobro ohranjen petdesetletnik, egoist, ki streže samo svojim strastem in svojemu udobju. Filumena zanj tako rekoč ne eksistira, poročiti se namerava z drugo žensko. Tedaj sproži Filumena, v kateri se prebudi vsa sila materinske odgovornosti, plaz. To je žena iz ljudstva, zapostavljena in prezrta, ki nenadoma zrase ob dveh silovitih izpovedih svojega življenja, ko prizna pred svojimi tremi odraslimi sinovi tudi svoje ubogo pregrešno življenje, v pretresljiv lik matere. Domenicu, ki bi rad vedel, kateri izmed treh sinov je njegov, tega ne izda, ker »otroci so otroci*. Tako sprejme Domenico, v katerem so se prebudila očetovska čustva, vse tri Filumenine sinove za svoje. Titina de Filtpm je igrala Filu- meno s strastjo m dinamiko, z neposrednostjo in prirodnostjo, da je resnično zagrabila in pretresla gledalce. Eduardo in vsi ostali so ustvarili ob njej harmonično in umetniško visoko kvalitetno predstavo. Ob tej življenjski polnosti in umetniški pristnosti, ob tem neposredno iz ljudskih prvin izvirajočem realizmu se je ponovno razgalila votlo bobneča in prazna retorika nekaterih drugih italijanskih skupin in njihovega repertoarja, pri katerem ne moremo izvzeti niti D’Annunzia. # # # V četrtek je skupina de Filippo igrala zaradi obolelosti Titine na mesto pričakovane »Velike magije» Eduardovo komedijo, spet iz napolitanskega življenja, «Ne plačam ti!«. V tej komediji, ki se duhovito vrti okrog loterijskega dobitka in tipično južnoitalijan-ske vraževernosti, nastopajo dobro orisani tipi iz neapelskega ljudstva. Komedija je_ spretno zgrajena, duhovita, umetniško manj zahtevna, a je spet življenjsko pristna v svojem napolitanskem, kolorilu. Prišla je izven napovedanega okvirja, ker se je igralcem nekoliko poznalo. Zabavala je občinstvo in dobila priznanje. Ob koncu naj omenim še to: Eduardo, ki je vodja skupine in tudi sam prvovrsten igralec, piše tudi sam svoj repertoar, sledeč s tem veliki tradiciji «Comedije del Arte». Pozna do potankosti svoje vloge tudi ozirajoč se na svoje igralce. In občutek imam, da je piri tem pravičen in ne prezre zlepa nikogar. Tako harmonično sodelovanje je redko in je v prvi vrsti zasluga Edvardovega talenta, o katerem moramo reči, da sledi tisti človeško pomembni, humanitarni liniji italijanske kulture, ki je dala človeštvu na vseh poljih toliko dobrega in lepega, in s katere so bili D’Annuzio, Marinetti in podobni krenili v napačno, za Italijo in človeštvo pogubno smer. VI. B. III RADIO! III 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja gj** j 7.45. Poročila. 11.30 Repr^ritra glasba. 12.00. Novi svet. 12.10• £ glasba. 12.45. Poročila. 13.00. Sol ^ glasba. 13.30. Orkestralna glasba, s-Poročila. 14.15. Dnevni PreeIed; notf. 17.30. Plesna glasba. 18.30. ni pevci. 19.00. Človek In 19.15. Glasbene slike. 19-45. pot ^ 20.00. Komorni zbor P°d Ubadla Vrabca bo izvajal a skladbe. 20.25 Glasbene m* * ja 20.30. Moja zemlja. 20.45. S^^rLcie! vlolinčelo. 21.00. Slušna 1Zr®:,TTMei jeva tragedija «Antigona». 21- ■ f0e zart: Requiem v d-molu. 22.36. ^3] melodije. 23.15. Pdročlla. pol- vam nudi jutrišnji spored. 23-nočna glasba. KINO HOSSETT. 15: «John Doe prihaja** Co°Per' „nč» EXCELSIOR. 15: cRajska noc Oberon. morja*> FENICE. 16; (.Cospodovalec n' Douglas Fairbanks. nržavl'* FILODH AMMATICO. 16: enotnost*, S. Tracy. .... J. ITALIA. 16: »Podobne post«-' Bennet. v0fi GariSček, sedaj imenovan Ka-! jj^ijev trg, naprej proti Sol-^’lu- Po tej cesti so vozili vsi i Bc^nifci i2 Plavi, iz Kanala, Tol-j jj1"11 itd. Sedanje široke ulice %io Pellico takrat še ni bilo, ^.Ijena je bila šele za časa j "“Onja bohinjske železnice ka-7r dovozna cesta na severno po-I Tamkaj, namreč v. začetku | ^ Silvio Pellico je stala stara Jttba, ^Pri Rajhu» z velikim dvo-Jcem, hlevom, gostilno in s _en°čišči za voznike in druge ^ tuioče ljudi. Taka gostilna ka-] ^ n® Komu je bila tudi razven i malih gostilnic na Gori-I v K,atarinijevi hiši, od ka-. e stoji dandanes le še mali ■ Razume se, da je bilo tu, po-i, n° Pa na Komu vedno zelo C^lno’ sai ie Prihajalo in °d-. Ja‘° dnevno na stotine vozov jrtno do leta 1906, ko je stekla j. !nJska železnica, pa t»di še *"**}*» četudi ne v toliki meri. Sedaj pa je z novo mejo v »e to odpadlo. Korn in Gorišček sta mrtva. Vipavci so se ustavljali največ v gostilni «-Pri Lizi«, kjer se cepi Rabatišče v Kapucinsko ulico in v ulico Vogel, sedaj imenovano Via Baiamonti; bila je to velika gostilna z obširnimi hlevi in s prenočišči. Vipavci z glavne ceste Ajdovščina - Črniče - Sempas-Gorica pa so se ustavljali na Starem trgu «Pri zvezdi», kjer je bilo tudi zelo živahno. Tamkaj se je ustanovil prvi goriški Sokol. Napravili so veliko še danes obstoječo dvorano nad hlevi. Tam so bile veselice, plesi, besede. Pevovodja je bil krojač Bajt. V tej dvorani je deloval tudi prvi tam-buraški zbor pod vodstvom či-talniškega čuvaja Koršiča. Druga slovenska dvorana je bila na Travniku v hiši, kjer je sedaj kino Vittoria, last nekega Stabile-ja. Leta 1882 se je vračal biskup dr. Juraj Strossmaper, veliki hrvatski rodoljub in mecen, iz Rima in se ustavil v Gorici pri tedanjem nadškofu Gol-mayer-ju, zavednem Slovencu. Takrat so priredili v čitalnici na Travniku veliko besedo, katere sta se udeležila tudi oba cerkvena kneza. Takrat so bili Slovenci še edini in složni. V teh letih se je pričela gonja iredentistov prati Slovencem. Izhajal je italijanski politično-satirični list »La jrecciaa, kateri je zasramoval Slovence s sciavo in Cirillo. V Tr- stu ;e vladal cesarski namestnik zloglasni Pretiš, ki je podpiral iredentiste po vseh močeh. Slovenci niso imeli takrat nika-ke opore pri vladi kljub paragrafu 19 avstrijske ustave. Na pritisk iredentistov je odpovedal lastnik hiše na Travniku čitalnici prostore, ki se je preselila v Marzinijevo hišo na vogalu Semeniške ulice in Korza. Slovenci so imeli državnega poslanca dr. Josipa Tonkli-ja, ki si je nabral za Slovence mnogo zaslug; ustanovil je med drugim prvi slovenski otroški vrtec v ul. Sv. Klare. V letu 1886 je bila blagoslovljena prva slovenska zastava slovenskega podpornega društva v prostorih nekdanjega hotela lOgr-ska krona* na Korzu, katerega lastnik je bil zaveden Slovenec Kramaršič. Leta 1882 je bil v Gorici na uradnem obisku cesar Franc Jožef. Pripeljal se je iz Trbiža v kočiji čez Predil; ustavil se je bil v Bovcu in v Kobaridu. Takrat je bil okrajni glavar baron Rechbach, ki je bil kolikor toliko objektiven. Sprejem je bil že V Solkanu, glavni sprejem pa na Travniku; bilo je mnogo vojaštva ;polk št. 49 iz St. Poeltena in en bataljon lovcev. Sprejema se je udeležilo tudi zastopstvo Slovencev, katerim je bil na čelu dr. Josip Tonkli. Navzoče je bilo tudi veteransko društvo, katerega prvi predsednik je bil neki De Catinelli. Prihodnji dan je bila na Rojcah velika slavnost. Anton Hribar, vodja slovenske deške vadnice, je nastopil z zborom 200 slovenskih pevcev. Navzoč je bil tudi nadškof Andrej Golmayer in vsi predstavniki oblasti. Leta 1883 poleti je umrl p Gorici francoski pretendent Charri-borrd Henri Charles Ferdinand Marie Dieudonne de Artois, vojvoda Bordeauiški, z še mnogimi drugimi naslovi, zastopnik starejše linije Bourboncev, ki je bil po odpovedi svojega starega očeta Karla X. in svojega strica vojvode Angoulemškega kot Henrik V. v Bordeaux-ju oklican za kramlja, ki pa je moral istega leta bežati na Angleško. Ob pogrebu je bila vsa Gorica v žalnih zastavah. Pripeljali to ga bili iz F.rohdorfa. Od železniške postaje pa do stolne cerkve so tvorili špalir vojaki. Cerkev je bila vsa preoblečena v črno. Sredi cerkve je sfal 7 m visok katafalk. Za to priliko so K' •" Ut 1 > ii TUDI ONA JE V NEDELJO GLASOVALA ZA DFS. Samo jugoslovanski narodi so se odzvali L 1941 Stalinovemu pozivu v Gorico prišli abbe-ji in molili dan in noč. Prišli so vsi obstoječi legitimisti iz vse francoske visoke aristokracije in visokega klera. Imeli so polno zlatega de- bujtati češkoslovaškega I dvoletnega gospodarskega načrta I ^ zvezi 3 pripravami za objavo k * češkoslovaške petletke, ki fevr na slavnos*en način obtoka na državni praznik 28. °ora, je bilo izdelano uradno ^ o dosedanjih uspehih j letoega gospodarskega načrta. I Poročilo zlasti ugotavlja: J- Rezultati dveletnega gospo-83 načrta so v glavnih šeklih dobri. Ce se življenjska ra-I? v teku dveletke ni dvignila k kakor je načrt predvideval, u o Predvsem zato, ker plan ni v ^Polnjen v važnih sektorjih j^jedestvu in stavbeništvu. To-J.J-onih sektorjih, kjer so imeli Učilno besedo kapitalisti in ^-Proizvodniki. J- Zahvaljujoč izključno dobre-- . izpolnjevanju plana v indu-in prometu ni prizadela ne* lih ^ev plana v ostalih sektor-L teko zelo življenjske ravni, °r Pa bi bilo sicer. 3 Kakov dokazuje razvoj v tjJ01 polletju dveletnega plana, , j* Življenjska raven, kakor jo i j^videva plan, samo tedaj, če ..plan izpolnjen Y vseh važnih ! l°rjih. ju/ Izkušnje dveletnega plana | J!31*ujejo, da je mogoče doseči j blaginjo ljudstva samo z „ ednim planiranjem gospoda-t>jtVn z daljšo odstranitvijo ka-^‘ističnih elementov, u °^uktivnost dela je zopet [ Vi Pred vojno. V teku L so bile pridobljene glo-® razsežne izkušnje v pla-! ki so mnogo večje in te- meljitejše, kot pa so bile na razpolago v času priprave dveletke. S tem je bil dosežen pogoj za obvladanje še težje naloge sestavljanja in izvedbe petletnega plana, kljub temu da bo teoretična in praktična priprava službe v planiranju zahtevala posebno pozornost pri bodočem planiranju Osrednja služba za planiranje je bila poenotena, izgrajeni go bili nižji uradi za planiranje po »tro-kah in oblasteh in vse to bo dovršilo organizacijske temelje petletnega gospodarskega plana. In končno so bili stvorjeni tudi nujni politični pogoji planiranega gospodarstva: prehod politično moči v roke ljudstva in nacionalizacija odločilnega dela proizvajalnih sredstev je bila v osnovi zagotovljena že v prvih mesecih po osvoboditvi države. Februarski dogodki so tudi omogočili mnogi večjo udeležbo najširših ljudskih množic pri uresničevanju plana. Med tem ko je bila pred temi spremembami njihova pozornost v precejšnji, meri naperjena v boj proti reak-cionarskim in protirevolucijskim silam, se lahko sedaj njihov graditeljski polet v mnogo večji meri osredotoči na velike naloge gospodarske izgradnje republike. Sedaj je vse odvisno od češkoslovaškega ljudstva, da bo izpolnjen petletni plan v obliki, kot ga je vlada predložila narodni skupščini, ki ga je soglasno sprejela in kot ga je v glavnih potezah svoječasno predložil predsednik republike Klement Gottwald. »AS MRTVIH ii i JVe čutite-li, bratje v smrti, kako pronica med grobovi, kako med rakvami polzi m da nad trhlimi pokrovi nabira v mlake se človeška kri... Na mrzla lica nam in na oči kaplja še topla, plodna še; v neplodni njivi izgublja klice Sivega srca. Ustavite zato to kri, vi Sivi — ustavite to kri.m narja, s katerim so plačevali prenočišča, izvoščke in vse drugo. Chambordova žena je umrla v Gorici leta 1886 in je bila tudi pokopana na Kostanjevici, kjtr je bil že poprej pokopan francoski kralj Karl X. V. onem času je služil kakor katehet na gimnaziji Andrej Marušič, velik slovenski patriot in nasprotnik škofa Mahniča. Umrl je leta 1898. Gorica 2. 10. 1948. FRAN VIDMAR Pff$!*!ffCW Povesfi Belkina" n Kot 1. zvezek «Male knjižnice*, Jci jo izdaja Slovenski knjižni zavod, so pravkar izšle A. S. Puškina «Povesti pokojnega Ivana Petroviča Belkina« (prevedel D. Ravljen, s spremno besedo V. Kirpotina). «Povesti Belkina», kd-Jcor se knjiga na kratko imenuje, so klasično delo ruske pripovedne proze. Puškin, veliki mojster vezane besede, je pokazal tudi v proznem pripovedovanju odlike svojega iznajdljivega duha in svojo toplo ljubezen do ruskega malega človeka, ki je v teh povestih prikazan tako, kakor dotlej v nobeni pomembnejši ruski prozi: stvarno, pravično, simpatijami. Zbirka obsega povesti «Strel», vMetein «Pogrebnika «Poštar» in ((Gospodična kmetica» — same imenitne podobe iz življenja, orisane s spretno roko velikega pesnika. Knjižica se bo po svoji vsebini prikupila vsakemu, zahtevnemu bralcu, kakor je tudi s svojo nizko ceno dostopna vsakomur. * * $ UKRAJINSKI KNJI2EVNIKI se pripravljajo na kongres. Zadnje zasedanje prezidija Zveze sovjetskih pisateljev Ukrajine je bilo posvečeno pripravam za ta kongres. Referat o dosedanjih pripravah je imel A. Kornejčuk. Sklenilo se je, da bodo v dneh od 1. do 4. novembra sestanki v vseh sekcijah zveze sovjetskih pisateljev Ukrajine, na katerih bodo izvolili delegate za kongres. Objavljamo izvleček iz pisma italijanskega delavca iz Jugoslavije svojemu prijatelju v Trst. Dragi Karlo! Sedaj mi pa nekoliko povej, kako je kaj s politiko pri vas. Ali jih je mnogo v Trstu, ki nas imenujejo z lepim imenom ^izdajalci*? In kaj misliš ti o vsem tem? Dragi Karlo, povej vsem, ki tako mislijo, to-le: Kakor so jugoslovanski komunisti sjiali dokazati v preteklosti, tako dokazujejo sedaj in bodo dokazali v bodoče, da so vredni tega imena komunist in da so vredni biti Hani Le-ninove-Stalinove partije. Veruj mi, Karlo, da je po tolikih Irtvah in po tolikih borbah, ki jih je prestala naSa partija, hudo, ko moraš občutiti teio tolikih klevet. Pravijo, da se nekoliko preveč hvalimo in da devamo v nič junaštvo in zasluge Rdele armade. Toda vedi, da jaz ne le mislim ampak sem uverjen, da v nobeni driavi ni bolj gorečih simpatij za Sovjetsko zvezo kot v Jugoslaviji V vsaki knjigarni boš našel skoraj več knjig v ruščini kot v jugoslovanskih jezikih. Otroci osnovnih šol pojejo ruske pesmi, kot da ne bi bili Jugoslovani. Kamor se obrneš, boš videl ime Lenina im Stalina in zZivela Rdela armadam ln to ne Sele po resoluciji informbiroja, temveč ie ves čas po osvoboditvi. Pravijo tudi, da se hvalimo s svojimi zmagami. Mislim, da to še ne pomeni hvaliti se, če narodom in mladini kaiemo zgodovino jugoslovanske osvobodilne borbe in zasluge KPJ. Ce oni to razlagajo na ta na-iin, da govore, da se mi hvalimo, potem se hvali tudi VKP (boljševikov), ko objavlja svojo zgodovino vsemu svetu. — Pravijo tudi, da nimamo prav nič več zaslug kakor n. pr. Madiari, Romuni, Bolgari, Cehi in Slovaki itd. Ce pa pogledamo, na kak način je v teh deielah prišla na oblast ljudska vlada, potem se nam pokažejo take trditve v vsej svoji absurdnosti- Saj so n. pr. v Romuniji imeli kralja s e pred enim letom in na Madžarskem in v Bolgariji so se morali po koncu vojne še boriti za ljudsko oblast; v CSR so se borili še do nekaj mesecev tega. Marsikje pa s e sploh niso prišli tako dalel. Spomnimo se Stalinovega govora in poziva iz l. 1941, ko so fašistične 'horde napadle Sovjetsko zvezo-Kdo je bil prvi in edini, ki je odgovoril na ta poziv? Samo jugoslovanski narodi pod modrim vodstvom KPJ s tovari Sem Titom in Centralnim komitejem na čelu. Potem ti pa še sekretar madžarske KPJ v nekem svojem govoru rete, da je bila prva katastrofalna na paka naše partije v tem, da smo priteli borbo l. 1941! Po njegovem bi bilo treba čakati na l. 1945, ko je bilo Ze vse osvobojeno, in nato zmagoslavno prikorakati v delelo, tako namreč, kakor je napravil on. Pri tem se samo vprašujem, kakšen komunist je pač to. In po vsem tem se neprestano poziva jugoslovansko ljudstvo na upor proti lastni vladi, proti CK in proti tovarišu Titu, čeprav jugoslovansko ljudstvo dobro ve, kakšne so zasluge enega in drugega. Medtem ko se je namreč on v štirih letih borbe drZal v inozemstvu na varnem pred svinčenkami, je tovariš Tito vodil borbo iz srede fašističnega ognja. Mar naj to jugoslovansko ljudstvo pozabi? Ne! ■Imenujejo nas tudi nacionaliste, pri tem pa pozabljajo na vso moralno in materialno pomoč, katero smo jim dali; pozabljajo na kruh, ki je bil odtrgan od ust jugoslovanskih delavcev, zato da smo ga dali še bolj potrebnemu ljudstvu Romunije, Češkoslovaške, Poljske itd.; pozabljajo na popolno obnovo Albanije, na neprestane borbe naSih diplomatov na kateri koli mednarodni konferenci itd■ Ce ne bi na vse to pozabljali, mar bi poterji Se lahko govorili o nacionalizmu? Vse te klevete so vsuli na nas malo pred kongresom. Kje bi bil sedaj nas CK. le bi bile te klevete resnične? Mar bi glasovalo zanj 2000 navzočih delegatov? Ce bi bila katera koli partija razen boljševiške napadena na tak način, bi s>e razlezla kakor se stopi kosiek ledu na soncu. In kaj se je zgodilo pri nas? Zvodtio se je, da se je partija tako okrepila in da je danes tako strnjena kakor še nikoli ni bila. Naša politika je ostala po vseh teh Žalitvah nespremenjena, to se pravi politika brat* stva in tesnega sodelovanja z demokratičnimi narodi in pred vsem s Sovjetsko zvezo ter nepomirljiva borba proti imperialistom in kapitalističnim izkoriščevalcem delavskega razreda• To je bila naša politi ka v preteklosti, je sedaj in bo v prihodnosti, pa leprav nas nekateri visoki funkcionarji demokratičnih drZav še kar naprej napadajo, žalijo in zasmehujejo ogromne akcije naSih delavcev in junaške mladine. Toda prav s temi velikimi delovnimi zmagami bodo jugoslovanski narodi dokazali vsem komunistom in delavcem po svetu pravilno politiko naše partije, ki se danes bori za tesno zdruHtev vseh delavcev in komunistov, pred vsem pa za veliko zmago: ZA RESNICO! Po vseh klevetah bodo jugoslovanski delavci nadaljevali s svojim delom in še podvojili polet za srečo svoje domovine in za zmago komunizma. SERGEJ Vpeljevanje Iz nedeljski Ste- ,^do*)no ie tud' 2 <td., ker s tem v borbi %0. kompromis nastopajo kot "la. cati ^alijanskega imperializ-***>) h osta!i dosledno na po- ^atir Tefotucionarnega, demo-°a inJ!C°a' Prot i imperialist ične- 'top ^nacionalnega bo ja vseh letari sl* PotI vodstvom pro- ^ se m0rali boriti Icveč-ftrn ,'a f°k kompromis, ki bi bil “OodnejJi za zatirani narod. Ii m nitl v Italiji, niti v Avstriji Idcu 00^c govoriti o slovenskem *« vprašanju kot o ti *nskem problemu, mora bi-*tsi„i"0 vsakomur, ki pojna mar-no opredelitev pojma nacio-ie ^ "lanjJtne. Otto Langbem ^®0raj omenjenem članku deloma ve, kaj je na-manjšina, ko govori o %^džarski in hrvatski na-nv »nanjjini v Avstriji. Ni popolnoma nacionalno homogenih teritorijev. Na vsakem teritoriju žive druge nacionalnosti — o teh govorimo navadno kot o nacionalnih manjšinah. O tem pravi Stalin: aNi dvoma, da niti ena pokrajina ni popolnoma nacionalno homogena, ker so v vsako od njih vtisnjene nacionalne manjšine. Takšne manjšine so Židje na Poljskem. Letonci V Litvi. Rusi na Kavkazu, Poljaki v Ukrajini itd. Obstaja strah, da bo nacionalna večina zatirala nacionalno manjšino. Vendar strah je na mestu samo, dokler dežela ostaja v starem sistemu. Dajte deželi polno demokracijo — in strah bo izgubil vsako osnovo». (Marksizem in nac. kol. vprašanje, str. 60.) Nacionalne manjšine so torej »vtisnjene* v teritorij, ki predstavlja «enotnost teritorija» dane nacije. Koroška in Primorska (vsa Julijska krajina s Trstom) so očitni deli «enofnega teritorija« slovenskega naroda. Saj predstavljajo «strnjeno področje (kot pravi celo Otto Langbein), ki «predstavlja del zaključnega slovenskega jezikovnega področja«. Ti Slovenci torej niso niti v Avstriji niti v Italiji vtisnjeni v enotno avstrijsko ali italijansko nacionalno področje, ampak žive na teritorijih, ki so deli strnjenega slovenskega nacionalnega področja. Italijani in Avstrijci, ki žive na teh teritorijih, predstavljajo torej «vtisnjene nacionalne manjšine« in samo o njih moremo govoriti načelno kot o nacionalnih manjšinah. Vsako drugo gledanje pomeni, da jemljemo imperialistične meje imperialističnih buržoaznih državah kot trdne, pravične m»je, ki določajo jasno začrtane nacionalne teritorije. Versajska meja Italije in Avstrije naj bi bi ta nedotakljiva. Praksa pa je do danes že pokazala, da je demokratičnim silam uspelo zlomiti to «teorijo» v primeru Italije — čeprav *e ni uspelo ustvariti nacionalno doslednih, pravičnih mej. Bistveno O nes BORIS KRAIGHER oglas j ih ob slo ven narodnem vprašanju skem je, da so bile s tem imperialistične meje rapalske in sanžermen-ske mirovne pogodbe omajane in da je zato naloga demokratičnih sil, da jih danes, ko so za to u-stvarjeni potrebni mednarodni pogoji, čim temeljiteje razbijemo in da si priborimo čim pravičnejše in pravilnejše nacionalne meje. Danes torej v slovenskem nacionalnem vprašanju niti ne gre več za pravico do odcepitve, ampak za določitev pravilnih nacionalnih mej. Zato ostane v tej zvezi prazno blebetanje vse, kar govore nekateri avstrijski in italijanski tovariši o pravicah slovenskih narodnih manjšin v Avstriji in Italiji. 2. Možnost, da so se razmere v nacionalnem pogledu v Julijski krajini in na Koroškem od 1. 1934 do danes bistveno spremenite. Iz izjav italijanskih tovarišev o mitaliianstvu Trsta*. Us izjav tov. Fuemberga, da «tudi slovenski komunisti ne morejo trditi, da sta Celovec in Beljak slovenski mesti ter zlasti iz članka «Nekaj teoretičnih pripomb k vprašanju koroških Slovencev, kjer trde avstrijski tovariši med drugim «pri čemer puščamo ob strani, da obsegajo jugoslovanske zahteve poleg tega tudi področja, na katerih ne prebivajo Slovenci», moramo sklepati, da prištevajo vsaj velik del teritorija, ki ga zahteva Jugoslavija, k italijanskemu oziroma avstrijskemu nacionalnemu in ne samo versajskemu teritoriju. Tedaj bi bilo možno dvoje: da so bili ti teritoriji po 1934 italijanizirani oziroma germanizirani, ali pa zahtevamo vet, kot so oni kdaj koli mislili. Ugotoviti moramo, da je v tem pogledu težko diskutirati z italijanskimi in avstrijskimi tovariši, ker lahko samo sklepamo, kaj oni mislijo; kajti tu gre za konkretna vprašanja, konkretno in jasno, opredeljeno, pa nam o teh stvareh do danes niso hoteli nikdar govoriti. Do danes niti nismo mogli ugotoviti, če se je sploh kdo od vodilnih italijanskih oziroma avstrijskih komunistov poglobil v jugoslovansko argumentacijo naših zahtev glede korekture meja in če je sploh iskal resnico v tem vprašanju. Pri vseh imamo vtis, da jim ne gre za resnico, za pravičnost, za določitev nacionalno pravilnih mej, da se jim to ne zdi važno, in da gledajo zato na celotno vprašanje samo s staliiča svoje trenutne »politične oportu-nostU, oportunosti glede na zbiranj? glasov pri bodočih volitvah. Zato je naša dolžnost, da tudi na to vprašanje odgovorimo m ugotovimo, kakšne so nacionalne razmere na teritorijih, ki jih zahteva FLRJ. Resnica je, da je prebivalstvo Celovca in Beljaka po svoji večini avstrijske narodnosti. Res je tudi, da je večina prebivalstva Trsta italijanske narodnosti, dalje, da je velik del Gorice, čeprav ne večina, italijanske narodnosti. Prav tako je res, da je italijanizacija oziroma germanizacija teh mest od l. 1934 zaradi načrtne, brutalne fašistične denacionalizacije slovenskega živijo in načrtnega umetnega doseljevanja tujcev v ta mesta močno napredovala v ikodo slovenskega dela prebivalstva teh mest. Vendar je jasno, da so ta mesta, kot je to sploh mnogo mest na svetu, nacionalno mešana. Dalje je znano, da marksisti pri določanju nacionalnih meja ne upoštevajo toliko mest, temveč kmečko prebivalstvo, ki kompaktno naseljuje o-zemlje, na katerem stoji mesto. O tem piše Stalin: «... Ni mogoče iti proti zgodovini. Četudi še vedno vse do danes v mestih Ukrajine prevladujejo ruski elementi, je jasno, da bodo v najkrajšem času ta mesta neizbežno ukrajinizirana. Pred štiridesetimi leti je bila Riga nemško mesto, toda ker mesta rastejo na račun vasi, ms pa je čuvar nacionalnosti, je Riga danes čisto letonsko mesto. Pred kakimi petdesetimi leti so imela vsa mesta Madžarske nemški značaj, sedaj pa so madžarizirana. Isto bo z Belorusijo, kjer v mestih še vedno prevladujejo nebelorusiv. («11. kongres K P Rusije l. 1921».) Ali: «... Ni dvoma, da se bo sestav ukrajinskega proletariata spremenil v skladu z industrijskim razvojem v Ukrajini, v skladu s prilivom ukrajinskih delavcev iz bližnjih vasi v industrijo. Ni dvoma, da se bo ukrajinski proletariat ukrajiniziral, kakor se je na primer proletariat v Letoniji ali Madžarski, kjer je imel nekoč nemški značaj, začel kasneje le-tonizirati in madžarizirati. Toda ta Proces je dolgotrajen, spontan, priroden. Poskušati, da se ta spontani proces zamenja Z nasilno ukrajinizacijo proletariata od zgoraj — pomeni voditi utopično in škodljivo politiko, ki lahko v neukrajinskih sloji proletariata v Ukrajini povzroči protiukrajin-ski šovinizem)). (Marksizem in nac. kol. vprašanje, str. 232.) V tem pogledu je značilen tudi odstavek, kjer govori Stalin o Zidih: uNemožnost, da bi se 2idje vzdržali kot nacija, razlaga Bauer s tem, ker Židje nimajo zaključene kolonizatorske pokrajine. Ta razlaga je v osnovi pravilna, vendarle ne izraža vse resnice. Stvar je predvsem v tem, da Židje nimajo širokega, stabilnega slo ja, vezanega na zemljo, ki pri-rodno spaja nacijo ne samo kot njena hrbtenica, temveč tudi kot pra-šanje. str. 37.) Kaj nam mora biti po vsem tem jasno? Prvič, mesta niso odločil na pri določanju nacionalnih mej. «Vas pa je čuvar nacionalnosti* pravi Stalin. Drugič, ta mesta so vrinjena ali vtisnjena v nacionalno kompaktne teritorije. Druge nacionalnosti v teh mestih morejo torej predstavljati le nacionalne manjšine. Tretjič, normalni razvoj mora privesti do slovenizacije teh mest. V okviru FLRJ bi šla ta slovenizacija seveda nujno po demokratični poti kot «dolgotrajen, spontan, priroden procesu* kot pravi Stalin. Danes moramo seveda u-rjotoviti, da so se prav ta mesta v času po l. 1934 hitro in močno italijanizirala oziroma germanizirala, seveda ne pod vplivom apri-rodnega procesa*, ampak pod silo umetnih, brutalnih, načrtih imperialističnih akcij italijanskega in nemškega fašizma. Zato ta načrtna deslovenizacija teh mest ne more služiti nobenemu iskrenemu demokratu kot ((razvojni dokaz« neke «prirodne» razvojne poti teh mest. Četrtič, pod normalnimi pogoji se bodo nujno prebivalci drugih narodnosti, razni trgovci, indu-strijalci, svobodni poklici itd., a-simi rali. O pomenu mest v nacionalnem pogledu moremo navesti še nekaj primerov iz naše domače zgodovine. Imperializem skuša načrtno z raznarodovanjem mesta omogočiti zasužnjenje celotnega naroda. Ta slučaj vidimo tako pri Trstu in Gorici, kakor pri Celovcu in Beljaku. Znano je, da so imela pred prvo imperialistično vojno mesta Maribor, Celje, Ptuj zelo nemški značaj. Predstavljala so načrtno ustvarjene izhodiščne baze za raznarodovanje slovenskega naroda kot celote in za ustvaritev (inemškega mostu do Jadrana». I-talijanski imperializem je preko Trsta, Gorice in Reke nasilno o-svojil vso Julijsko krajino in skušal izkoristiti ta mesta in Zader za izhodišče svojega imperialističnega prodiranja na Balkan. Kot je bila po prvi vojni v. Mariboru, Celju in Ptuju onemogočena nadaljnja imperialistična igra s te- mi mesti in so zato ta mesta zelo hitro, brez vsakega nasilja dobila po prirodni poti čisto slovenski Značaj, tako je jasno, da bi zgodovina morala pokazati iste rezultate tudi pri drugih mestih, o kolikor bi bilo priključena s svojo okolico svojemu matičnem* ozemlju. Morda se je treba posebej ozreti še na vprašanje desloveniza-cije nekaterih kmečkih predelov. Tu gre. predvsem za slovensko Benečijo v Italiji in za nekatere kmečke predele okrog Celovca. Poudariti je treba, da stalno živi tudi v vseh teh predelih žilav podzemni slovenski nacionalni pokret. Kljub temu, da je biioi slovensko prebivalstvo teh ozemelj izpostavljeno najbrutalnejšem fašističnemu trebljenju, se je obdržalo do danes; do danes živi nacionalni pokret in se celo vse bolj razvija. Gre torej za očiten primer nasilnega raznarodovanja, proti kateremu je demokratično gibanje v dobi splošne krize imperializma dolžno voditi najodloč-nejši boj z vsemi možnimi sredstvi. Praksa kaže, kako se proti temu danes bore s pomočjo Sovjetske zveze Poljaki, ki so po i novno priključili svoji domovini področja bivše Vzhodne Nemčije, ki jih ji nemški imperializem v preteklosti ponekod že temeljito germaniziral. Taki ukrepi so danes potrebni že tudi iz politično taktičnih ra~logov za uničevanje vseh korenin in baz imperializma. Ker potemtakem vsi marksistični, vsi stvarni argumenti govore proti liniji avstrijskih tovarišev («odločno odbijamo jugoslovanske teritorialne zahteven), so se morali zateči k najnever-jetnejšim argumentacijam. Ker avstrijski značaj po večini prebivalstva v Celovcu in Beljaku ne zadostuje za dokaz upravičenosti odbijanja jugoslovanskih zahtev, so morah odkriti novo gospodarsko, geografsko-politično celoto, «nedeljivo Koroško)). O tem piše Langbein; (Nadaljevanje y prihodnji številki). GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI » SVETOGORSKA ULICA 42 - TIL. 749 Prvi rezultati volitev v Gorici DFS je na tretjem mestu, ker je velika večina Slovencev glasovala za njen program - Nazadovanje demokristjanov - Klavrni uspehi lipove vejice -Volitve so za nami. V mestu, ki je bilo vse prepredeno s kričečimi lepaki najrazličnejših strank, ki še danes spominjajo na oster boj za sedeže v mestnem svetu, so potekle volitve še dokaj mimo. Na splošno je bilo zlasti v dopoldanskih urah V mestu opaziti nekako brezbrižnost in je bila udeležba do 13 ure komaj nekaj nad 40 Cč. Malo bolje je bilo y slovenskih predelih občine, kjer so že dopoldne prekoračili 50%. Popoldne do 17 se je to razmerje dvignilo v mestu na približno 70% in v slovenskih voliv- nih okrajih na 75%. V prvih večernih urah so italijanske stranke organizirale propagando z avtom in zvočnikom, da bi nagnale svoje volivce na volišče. Eri tem jih sprva nihče ni oviral, čeprav je po zakonu prepovedana takina propaganda na dan volitev. Sele ko so ile druge stranke do prefekta in se prito- žile nad takšno pristranostjo, se je ta odločil in izdal ukaz, naj ustavijo propagando. Ponekod $o hodili iskat volivce za italijanske stranke celo na domove. Na. voliščih ni bilo nikjer vrst in čakanja, ker pride le od 500 do 800 volivcev na posamezna volišča in so se vsi lahko naglo zvrstili, posebno še, ker je bil postopek precej nagel. Glede postopanja na posameznih volivnih okrajih, naj omenimo, da je na volišču št. 27 v ul.Orzoni tamkajšnji predsednik Iarvniello E-milio, sodni pisar iz Benetk, prepovedal dostop m fotografiranje na volišču našemu fotoreporterju. Ko mu je ta pokazal dovoljenje gori-šk£ kvesture, se je ta obregnil nanj: «Tukaj sem jaz gospodar, ne pa goriška kvestura.# Zanimiv je tudi primer predsednika na volišču št. 13 na gradu. Tudi ta je sodni pisar iz Benetk, in od zastopnika liste DFS je hotel vedeti, kakšen pomen ima postavljanje posebne slovenske liste v občinskih volitvah v mestu pod Italijo. Vidi se, da je bil možakar skrajno nepoučen o manjšinskem Vprašanju na splošno in o slovenski manjšini y Gorici in zato tudi ni mogel doumeti velikega pomena teh volitev za nas. Mož je pri tem sicer govoril v dobri »eri in gotovo ni mislil nič hudega. V zadnjih urah, od 17 do 22, so prišli volit še zamudniki in dvignili odstotek udeležencev, ki je na splošno presegel 85% ter dosegel in prekoračil v predmestjih 90%. V pojasnilo k rezultatom po slovenskih predelih, naj še omenimo, da je tam volila tudi policija in nekateri vojaki, ki so jih nalašč za to priliko poslali na dopust. Tako na primer je imelo votivno pravi-to okrog 90 članov policijskega oddelka «celere» in tudi vaC vr jakov na dopustu je tam volilo. Zato naj nikogar ne moti, da so tudi po takih krajih dobile po nekaj glasov stranke kot je MSI in njej podobne. Poleg tega pa so imeli tudi člani volivne komisije pravico voliti tam, kjer so bili na delu. Ponekod so pripeljali bolnike na volišče v spremstvu usmiljenih sester, ki so V mnogih primerih volile za bolnike. Nekaj takih primerov smo imeli n. pr. na volišču v ul. Ran-daccio. Po še nepopolnih podatkih, ki smo jih prejeli sinoči, je dobila Demokratična fronta Slovencev preko 2QOO glasov ter je po številu med devetimi strankami tretja in bo dobila štiri mesta */ občinskem svetu. Pred njo je samo demokrščanska stranka, ki pa je c d državno-zborskih volitev precej nazadovala. Na drugem mestu je PSU, ki ima okrog 300 glasov več kakor DFS. Precej daleč za Fronto pride po vrstnem redu SDZ, ki ji z vsemi svojimi yerskimi organizacijami in g pomočjo svojih rimskih prijateljev ni uspelo, da bi odvrnila glavnino Slovencev od njihove Demokratične fronte in je z razbitjem enotnosti samo škodovala interesom slovenskega ljudstva, čeprav se hvali, da ji je pri srcu dobrobit slovenskega naroda. Eno so besede, drugo- so pa dejan ja in šele po teh spoznamo, kdo je pravi prijatelj nažega ljudstva. flazmejilvena komisija v Števerjaiu Zadnje dni preteklega tedna je prišla jugoslovansko-italijanska razmejitvena komisija, ki določa novo državno mejo med obema državama na terenu, pri svojem delu do Steverjana. Med mnogimi našimi ljudmi, ki imajo svoje domove tik ob meji, je vstalo upanje, da se bo morda meja spremenila njim v prid. Toda italijanski člani komisije so se baje izrazili, da pridejo v poštev le neznatni popravki v žirini nekaj metrov. Tudi v Oslavju so .videli prejšnji teden dva italijanska izvedenca pri tej komisiji in med ljudstvom je začel krožiti glas, da se baje vodijo pogajanja glede popravka meje pri St. Mavru, ki bi omogočil boljšo cestno zvezo jugoslovanskih Brd z Novo Gorico. Vsekakor so te in druge podobne novice prenaglene in bo treba počakati še nekaj dni, da bo komisija dokončala svoje delo, ki je posebno na tem odseku zelo težavno, ker predstavlja nova meja višek nesmisla in neupoštevanja potreb krajevnega prebivalstva in njegovih teženj. motorno kolo pridržala, ker je menda ugotovila neke nerednosti glede prenosa njegove lastnine in je stvar v preiskavi. = KINO = VEHDI. 17: «Tarzan», J Weissmuller. V1TTORIA. 17: »Odsev južnih morji4, MODERNO. 17: «Velike n»de», Mills. EDEN. 17: »Vsi pridržani«, B. Crabtoe. Izgubljena listnica V nedeljo se je zglasil na kvesturi 65-letni Gei Franc iz ul. Car-ducci 23 in javil, da je izgubil svojo listnico, v kateri je hranil 4000 lir in osebne dokumente. Tov. ANITA PIPAN in naš kolega tov. FRANC KAVS, ure«r: <8 »egii yffhri ttmm e &i Cortaua atia Štandrež za padle partizane Čeprav je bila pretekla nedelja v znamenju občinskih volitev, žene in dekleta iz Standreža niso pozabile na ta dan okrasiti grobov naših padlih partizanov tako na domačem, kakor na glavnem mestnem pokopališču. Ze zgodaj zjutraj so začele znašati šope rož, ki se jih je nabralo dopoldne več sto. Popoldne so odnesle cvetje na grobove, ki so jih že prej lepo očistili in uredili. Tudi na mestnem pokopališču, kjer letos občina te grobove precej zanemarja, so okin-čale grobove junakov z zadnjim jesenskim cvetjem. PLEMENIT« NAČIN VOLIVNE KAMPANJE ITALIJANSKIH VINISTOV IN NJIHOVA »NAPREDNA« GESLA V nedeljo okrog 23. je šla skupina mladih ljudi obeh spolov po Tržaški cesti proti predmestju. Bilo jih je okrog 15. Vedli so se dokaj razposajeno in vsa ulica, ki je bila ob tej pozni uri na srečo prazna, je bila njihova. V bližini ul. Ran-daccio je nekdo iz družbe začel prepevati «Giovinezzo», in kmalu so za njim povzeli še vsi ostali, da je odmevalo v nočni tišini daleč naokoli. Pri tem njihovem početju jih nihče ni motil, čeprav orožniki in policija niso daleč od tistega kraja. Za agitatorji, ki pozdravljajo na voliv.nih shodih s fašističnm pozdravom, kakor poslanec Mieville, smo sedaj prišli do tega, da neovirano prepevajo nekateri elementi po ulicah fašistične pesmi. Tudi Slovenci bodo v mestni upravi Maš program temelji na sebojni enakopravnosti Pod tem naslovom prinaša včerajšnji «Zi Lunedirt članek, v katerem tolaži svoje čitatelje in somišljenike pred «nezaslišanim» dejstvom, da bodo morali sedeti v novem občinskem svetu njihovi svetniki v, družbi novoizvoljenih slovenskih zastopnikov: 8' Vuk Antonija, delavka iz guii# I Kulin Franc, oficir J.A. j Stana, hišna iz Lazovec, g? | Livio, kmet iz Savudrije- 1 — — —. ren Milka, delavka iz Gažon3’^; i pelj Anton, učitelj iz Trsta i-Antonija, dijakinja iz Trs*a’e) ic cjančič Pavel, kmet iz J" Bobin Kristina, hišna iz Judek Alojzij, delavec iz ^(je. in Grižonič Zofija, hišna i* ^ da, Maršič Marij iz Trsta ^cj, kežič Albina, hišna iz .Grctri»#' Valente Mariano, kmet iz g if na in Poropat Silvana, bi Strela je ubila dve kravi V noči od 26. na 27. oktobra je dirjala po vsej coni B, zlasti v Bujščini velika nevihta, združena z neprestanim bliskanjem in udarjanjem strele. Kmet Pucer Viktor iz Msfrtinčičev je na domačem dvorišču ravno zganjal živino v hlev, ko je treščilo v njegovi dve kravi, ki sta na mestu poginili. Glede na pomanjkanje in visoko ceno krav je Pucer gospodarsko težko prizadet. Ali ne bi bilo umestno, da bi kmetje ustanovili med seboj vzajemne zavarovalnice zoper nezgode živine? Na ta način bi vsak član prispeval prizadetemu s svojim prispevkom za podobne nezgode in prizadeti bi dobil saj deloma povrnjeno škodo! * ! Portoroža, Frani Jožef, ^0niitSl Strunjana in Sognanl hišna iz Trsta, Perosa f’ete.r’ , if iz Sv. Lucije in Kovrečič ^ J lavka iz Izole, Giassi Anton. j iz Pirana in Damiani Aim8-iz Pirana. jt Smrti: Od 1. do 14. okt°b,f >P' umrli štirje: 52-letna Bu*d0ng){ef tonija iz Portoroža, gat Anton iz Skergatov, Glavina Ivan iz Šmarij Vinko iz Babičev, star 2 le 1 Ciin tel jem Začenši s tem tednom W , A/> dnevnik izhajal petkrat sko na štirih straneh Zaključila se je ta edinstvena in za cono B pomembna gospo-darska-kulturna prireditev. Imenujem jo kulturna, ker je poleg razvoja gospodarske moči dela tržaške Istre, posredovala obiskovalcem tudi vse one kulturne odtenke, ki jih je zbor prirediteljev skušal vnesti v okolje najpreprostejših razstavnih predmetov. Zavedati se moramo namreč, da bi brez činitelja «kultura» razstava izgledala in bila čisto enostaven sejm. . Drzna misel, prirediti razstavo takega obsega, kot smo jo videli v tako kratkem času in to v nedograjenem pustem poslopju malega mesteca z izključno domačimi močmi in sredstvi, se je začetkoma dozdevala skoro neizvedljiva naloga. V Trstu to ne bi bil nikak problem, kajti namesto 100 delavcev bi se pač zaposlilo recimo 500. Toda v Kopru je bilo treba računati na pravočasno in pravilno uporabo vsake zmožne roke. Zato pa izpričuje točna otvoritev na napovedani datum organizacijsko načrtnost in dejstvo, da nam ne manjka zmožnih ir> požrtvovalnih moči, ki so bile v stanju izpolniti zadano jim kvalitetno nalogo. Pretežko nalogo, dati primerno lice neometani zgradbi, katere prazne okenske odprtine so bile nadvse porazno vidne daleč naokoli, sta odlično rešila arhitekta Kosovel in Vasič, Z leseno oboj-ko optično točno preračunane višine, vodoravno predeljeno v pravem sorazmerju bazične črte, sta nadvse srečno uspela iz bližine odstraniti neprijetni čelni vid zgradbe in obtnem dosegla, da je razstavno poslopje delovalo tudi v višino, ako gledano iz daljave oziroma z morja, s tem, da se je njega vrhnje nadstropje v barvi in liniji ujemalo v prijetno so.vočje z istimi elementi oboj-ke. Toda lice lesenega pročelja se je šele tedaj nasmehnilo, ko je predenj stopil umetnik kot je Černigoj. Z rjavimi, nalik z ognjem vžganimi črtami, ]e vzplamtela na sicer mrtvi površini junaška pesem dela. Veriga delovnih ljudi v njih lastnem tvornem delovanju, ki se kot jekleni členi izpolnjujejo v trdno koristno celoto. Posrečen je bil tudi vhod z idejo položno vzpenjajočega se pragai ki ti vzbuja občutek. da vstopaš v neki boljši, višji svet. Mnogi se varajo, ako menijo, da je grobi omet zidov razstavnih prostorov narekovalo pomanjkanje časa. Narekovala ga je le nujnost doseči čim ugodnejši kontrast med izdelanimi razstavnimi predmeti in prostorom, doseči kontrast z lesonitom pre- Umetnik na KoprsKi gospodarski razstavi krite stene z ostalimi ploskvami. Modro prepleskana stena v pomorski dvorani, bi gladko prebarvana nikdar ne mogla ustvariti onega prozračnega dojma, ki ga pričarajo vse one drobne senčice hrapavosti ometa. Z uporabo grobega ometa, ki ugodno razpršuje svetlobo, tako da se stena umika očem, prostor ni več škatla, temveč nekaj mehko-plastičnega, ki te prijetno obdaja. Zal da ni mogoče tu navesti vse one profinje-ne tenkočutnosti naših arhitektov in slikarjev, ki so jo uporabili z namenom, dati razstavi oni čar, za katerega sicer zaman iščeš razlage, čar, ki je osupnil in presenetil vse one, ki so si želeli baš nasprotnega. Vzemimo na primer duhoviti zamislek slikarja Sakside, ki je tapeciral nagnjeno dno zaokroženega prizidka s pravo pahljačo vinskih steklenic, ki beže navzven v pestrih sredobež- nih črtah. Mislim, da ne bi mogel doseči boljšega optičnega občutka vinske opojnosti z nobenim drugim izraznim sredstvom. Ravno tako neposredno in silno delujejo njegovi krasno - pošastno povečani sadni škodljivci. Sele potem, ko si se vanje zazrl, se jasno zaveš njih škodljivega delovanja, ki ga sicer ne bi mogel tako močno občutiti s samim opazovanjem drobne golazni razstavljene v steklenih omaricah. Brez sličnih domislekov, ki delujejo na našo domišljijo kot kvas v krušnem testu, obiskovalec razstave ne bi imel one koristi kot siqer. Brez njih bi bila zanj razstava kup raznoličnega blaga, od katerega bi se pozneje spominjal le onega, ki ga je slučajno osebno zanimalo. Namen te razstave Pa je bil zainteresirati vsakogar za vse. Zato je slikar Černigoj dal silen poudarek važnosti, ki jo ima za ozemlje ribolov, s tem da je preslikal z opisno dekoracijo eno celo steno. Sele veličina u-metnikovega dela ti dovoli spoznati prevažni gospodarski pomen, ki ga imajo vse one škatlice v lično nanizanih skupinah. Samo umetnik ti lahko jasno in takoj posreduje ono globlje spoznanje, da ni v onih škatlicah samo konservirana riba, ampak tudi tvoje lastno življenje. Tempesti-Vihar je spreten- slikar, saj je izdelal premnoge filmske lepake s kino lepoticami. Tu je pa smatral za umestno podati v nekak«; tehnične diagrame razčlenjenega delovnega človeka; ponazoriti izvor sile, ki gnana od duha ustvarja koristne obrtniške izdelke, ki gradi in kuje boljšo bodočnost. Roka trdno tišči orodje, kot rezilo v stružnici in v.nie mesu lahko zasleduješ smer silnic, njih prijemališče ter vrtil- ne momente dela. Povsod v njegovih postavah kot v strojih so razmeščeni enostavni strojni elementi; vzvod, klin, poševna ravnina. Črte njegove dekoracije so težke kot je» težko orodje dela in delo samo. So pa tudi jasne in določene kot produkti tega dela, ki so razstavljeni v dvorani. Paviljon rastlinskih konserv je Hlavaty odlično rešil na kaj enostaven način: s kvišku stremečimi, kot bele ceste vzpenjajočimi se drogovi, na katerih se dvigajo okvirji z izdelki, je mojstrsko naznačil zahtevano gospodarsko smernico, to je dvig, povečanje predelave vsakovrstne zelenjave in sadia. Težko preikušnjo pa je moral prestati njegov večni optimizem, ko je urejeval paviljon razvoja zadružništva. Ozek. ne baš primeren prostor, ki se nikakor ni hotel osučiti, je ustvarjal dojem jaška kake kraške ja- me. A v njem je Hlavaty čepe visoko pod stropom, z mirnostjo planinskega plezalca skušal s sliko vdahniti dušo tiskanim črkam diagramov. Uspel je v celoti, toda obilica gradiva ga je prisilila naslikati glavni motiv močne čustvene emocije baš na malo vidno mesto, kjer pa vseeno učinkuje s svojo simboliko: sklenjen krog kmečkih hišic, iz katerih rase zadružni dom, ki nas avtomatično spomni na stari rek, da je samo v slogi moč. Veliki relief mladega kiparja Cerneja, kljub hitri izdelavi primerno učinkuje in podpira misel zadružništva s tremi postavami, ki naj bi bile Vie tri narodnosti združene v gospodarski in državni sklop STO-ja. Spacal je zopet pokazal z njegovo bistveno spretnostjo lastne vrline na svojem tradicionalnem polju močne dekorativnosti. Ko si vstopil v paviljon turizma, si spoznal, da je Istra res Istra, lepa v svoji sinjini morja, zelenju bregov in kršnosti krasa. Biez izkušenega umetnikovega ;-česa, ki izbira kot mikrotehtnica prave vrednote, bi ta paviljon bil kvečjemu album amaterskega fotografa. Videl bi lahko 1.000 slik. Urea toda ne bi videl lepote. 0ije' 70-m dolgi izbočeni hodmk ^ ^ delskega oddelka, je bila P eI>i sile nehvaležna naloga. ^ strani kamoniti zid, nasP rIj0W praznina stebričevja. l? da ni s teaa nastal dolgo lenjavni trg, je preprečila je ljivost slikarja Bambiča, s dolžino na videzno s^raA-laH1'1 15 pokončnimi barvitimi s j* na katerih so monumenta delane postave s silnim zar" kmečkega dela siinboliinp^^ mele od leve in dejne Pr< (|K.arna' njemu geslu: poljedeljska ~sVr-)c svojitev STO-ja. Po bistvi’ p(j, tehnike se je morda nrJ ^ bližal dojemanju veka, ki je videl ta:n UP‘'. nega .'.amega sebe v uspC’"1.^.'0 in zmagi. P.dkiepil je " stanovsko zavest, da m V5 pio^ no razstavljeno blago sam ^ naše zemlje, temveč tu ;t govega načrtnega dela. * j0i* ravno izraža posredujoča umetnosti na sličnih Prll^nValC'1 da zamore ustvariti v obis ono višje duševno 'ias ki mu dovoljuje pravim meti in oceniti vrednot najpriprostejšega predmeta ali pa smisel ^ciljajoče industrije, kakor ralno vrednost cele razs ■ iuimNl4TVO- m IPA MONTECCH1 št. 6, 111. (U0. - Telefon št «3-808. - UPHAVA: ULICA It. MANNA St. ^9 - Telefon 27-847 In 27-947. | NAROČNINA: Cona A; mesečna 260. četrtletna 750. polletna 1400, celoletna ,o,. a Vili in ort 15-18 tel 27-847. C. ZAL02NISTV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLKJ: 55, 165, ll-r“74; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana