9fc.fr O*?
rM
Največji v
Volje za T»e lato • • Za pol leta » - • • Za N«w York celo leto
S:
UUsjUM.U/I
Listslovenskih delavcev t Ameriki*
The largest' Slovenian Dafly in
Iwird every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEUTON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Poet
No. 260. — Stev. 260.
OijHoe
p
At Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 6, f1936 —PETEK, 6. NOVEMBRA 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV«
PREDSEDNIK ROOSEVELT BO NAJBRŽ OBNOVIL NRA
NAJVIŠJE SODIŠČE PREDSTAVLJA NAJVEČJO OVIRO ZA VRESNIČITEV
PREDSEDNIKOVIH NAČRTOV
/ -—
Z večino, ki jo je dobil predsednik pri volitvah, je ameriški narod odobril njegovo politiko. — Delovne ure bodo najbrž skrčene. — Kabinet bo temeljito preosnovan. — Delavstvo stavlja svoje zahteve.
WASHINGTON, D. C., 5. novembra. — Iz najnovejših poročil je razvidno, da znaša večina glasov, ki jih je dobil predsednik Roosevelt pri volitvah v torek, nad deset milijonov. Take zaupnice ni dobil doslej še noben predsednik Združenih držav.
Iz precej zanesljivih virov se sliši, da se bo vlada zopet z vso vnemo posvetila problemu nezaposlenih In da bo najbrže v tej ali oni obliki obnovljena tudi NRA, ki jo je najvišje sodišče ovrglo.
Cilj predsednikove administracije bo, skrajšati delovni čas in povišati plače delavcem.
Vse to je NRA precej uspešno dosegla, toda njene slave je bilo kmalu konec.
Najvišje sodišče je prekrižalo administraciji načrte. Ker preti nevarnost, da bi jo v slučaju obnovitve zadela ista usoda, bo morala administracija pač nekaj drugega ukreniti.
Kongres ima pravico nalagati davke. Kongres lahko uveljavi postavo, ki bo določala, da bo moral vsak delodajalec, ki bo silil svoje delavce več delati kakor sedem ali osem ur na dan, plačati gotov davek. V tem slučaju se bo skoro vsak delodajalec premislil in bo raje skrajšal delovni čas.
Predsednik se bo jutri vrnil v Washington. Vladni uradniki nočejo javno razpravljati o predsednikovih namenih, izvedelo se je pa, da so pripravili ves materijal, s pomočjo katerega bo predsednik sestavil poslanice, ki jih bo od časa do časa pošiljal kongresu.
V	svoji volilni kampanji je predsednik pohovno namignil, da j^, njegov cilj skrajšanje delovnega časa in povišanje plač.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije in drugi drugi delavski voditelji so mu namreč neizpodbitno dokazali, da je mogoče armadi nezapo^ slenih zopet preskrbeti delo le pod pogojem, če bo delovni čas znatno skrajšan. Delavski voditelji predlagajo trideseturi delovni teden.
Zastopniki Ameriške Delavske Federacije pravijo, da bo na konvenciji, ki se bo vršila v Tampi, Fla., sklenjeno, naj se vse stroške za starostno zavarovanje naprti delodajalcem. Sedanja postav? dploča, da bi prispevali polovico delavci, polovico pa delodajalci. Delodajalci tako ali tako ne bodo nič prizadeti, ker bodo povišali cene svojim izdelkom.
Glavno orožje, ki so se ga v volilni kampanji posluževali republikanci proti delodajalcem, je bilo, da bo Roosevelt naložil delavcem davek.
— Ce je republikancem blagostanje delavcev tako pri srcu, — pravijo delavski voditelji, — naj pa delodajalci plačajo vse prispevke za starostno pokojnino.
V	Washingtonu se splošno govori, da bo Roosevelt popolnoma preosnoval svoj kabinet. Ze dolgo pred volitvami je namignil, da nekaterih članov svojega kabineta ne bo ponovno imenoval.
Nove načelnike bodo najbrž dobili mornariški, trgovinski, vojni in postni department. Generalni poštar Farley bo odstopil, toda načelnik demokratskega narodnega odbora bo ostal še vbodoče. Vojni tajnik Wood* ing je bil imenovan le začasno. — Mornariški tajnik Swanson je že več mesecev bolan. Trgovinskega tajnika Roperja so večkrat o-stro kritizirali.
Fašistična
ija obstreljuje Madrid
MORNARIŠKA STAVKA V N.Y.
Na vzhodni obali stavka okoli 15,000 mornarjev. — Postavna mornariška .unija oskrbuje parnilte z moštvom.
V namenu, da zlomi mornariško .stavko v New Yorku, o-s-krbuje Internat T1 Seamen's Union parnike s stavkokazi. Tako je mogel parni k "Ameri can Trader" odpluti v Evropo.
Medtem ko 'voditelj stavke v pristanišču New York Joseph Curran, ki je predsednik Defense Committee, trdi, da so veČino tujci nameščeni kot stavkokazi, zagotavlja International Seamen's Union, da preskrbuje samo Ainerikauee in člane mornariške unije.
Predsednik United States Liiuif. John M. Franklin, je naprosil posebnega državnega pravdnika Deweya, da uvede preiskavo "racketa", ki ga vodi Curran. kajti po njegovem zatrdilu je Seamen's I)en fen se Coimmitte "racket". Curran je prisilil 75 odstotkov nekomunističnih mornarjev, da stavkajo in plačajo za svojo zaščito.
Število ladji, ki počivajo na zapadni, južni in vzhodni obali, cenijo na 300. Na zapadni obali stavka okoli 37,000 mornarjev, na »'^liodni pa okoli 15,000.
Curran je odpoklical stav-karje s parnika "Cristobal", ker ga je vojni department obvestil, da ga. obratuje zvezna vlada.
Zaradi pomanjkanja surovin je več tovarn na zapadu zapr lo svoja-vrata, vsied česar se je število brezposednih povečalo za 75,000. Da se prepreči na kopičenje tovora na zapadni obali, so železnice večinoma odklonile vsak prevoz blaga na zapadno obal.
Pogajanja za pora v n a v o stavke na zapadu do sedaj niso imela nikakega uspeha. Ker so se mornarjev stavki pridružili tudi delavci v skladiščih, je nevarnost, da bo pričelo primanjkovati živeža, zlasti v San Francisco in okolici.
Z NOSOM PEHAL LEŠNIK
Hodeč po rokah in nogah, je včeraj okrajni uradnik Wallace Beardsley v Mineola, L. I, pred sodnijskim poslopjem z nosom pehal lešnik (peanut) 425 čevljev daleč, ker je izgubil stavo pri governerskih volitvah. W. Beardsley se je zavezal, da bo pehal lešnik, ako bo governer Lehman zopet izvoljen.
Ž njim je stavil njegov tovariš v istem uradu William Zim-mer. Beardsley bi imel sicer pehati lešnik na razdaljo 850 čevljev, toda Zimmer se je zadovoljil z razdaljo 425 čevljev. Te-mn prizoru je bila priča okoli 400 ljudi, ki so se zelo zabavali.
FRANCIJA BO . UTRDILA MEJO PROTI ŠVICI
Nemčija bi ntogla napasti Francijo ikozi Švico. Daladier zahteva 500
miljonov meje.
utrditev
PARIZ, Francija, 5. nov.— Obrambni minister Edouard Daladier je v svojem govoru pred vojaškim odborom poslanskega zbornice zahteval, da je treba mejo ob Belgiji in Švici takoj utrditi, ker je nevarnost, da bi Nemčija m padla Francijo od teh dveh strani. Zahteval je tudi naglo izdelovanje vojnega materjala. Za te utrdbe zahteva Daladier 500 milijonov frankov ali $23,250,000.
Obrambni minister je posebno povdarjal, da je potrebno utrditi mejo proti Švici, ker so po njegovem mnenju Nemčija ne bo zmenila za švicarsko nevtralnost. Ta meja bo utrjena po načinu Maginot utrdb ob nemško-francoski rp#ji.
Daladier je rekel, da je mogoče napad skozi Švico pričakovati prihodnje leto. ko bo Nemčija izvežbala dovolj častnikov. ki bodo poveljevali milj onskim armadam. Ker je pred kratkim belgijski kralj Leopold razglasil belgijsko nevtralnost. je zato tudi treba u-trditi mejo proti Belgiji.
BLUM NE PRIZNAVA
CESARJA
NEMČIJA JE ODGOVORILA NA RUSKE OČITKE
Španski nevmeševal n i odbor zopet zboruje brez vsakega ujbpeha. Sovjeti tajijo pomoč španskim republik a n-cem.
LONDON, Anglija, 5. nov. — španski nevmeševal ni odbor je imel včeraj 8 ur sejo, na kateri, kot pravi ruski poslanik Maiskv, ni bila razbita nobena šipa.
Seja je večinoma razpravljala o odgovoru Nemčije na obdoHhbe sovjetske Rusije, da je Nemčija zalagala španske fašiste z orožjem. Proti koncu se je je nemški delegat izjavil, da mora iz Berlina dobiti nova navodila, predno niore razprti v-ljati dalje. -
Nemčija in posebno še Italija ste zopet obdolžili Rusijo, da podpira madridsko vlado, nakar je ruski delegat rekel, da bo njegova vlada odgovorila na vse obdolžbe, ne da bi metala bomb.
Italijanski poslanik D i n o Grandi je spomnil ruskega delegata na to, da so ruske ladje po njegovem zatrdilu pripeljale na Špansko samo 3000 ton živil. Parniki pa imajo, kot je razvidno iz Llovdovega registra, 5000 ton prostornine, zato je treba vprašati, ako ostale prostornine 2000 ton niso porabili za orožje in municijo.
STOJADINOVIČ PRI BORISU
Blum je omejil naslov Emanuela samo na kralja. — Novi francoski poslanik je izročil pove-rilne listine samo kralju.
PARIZ, Francija, 5. nov. — Ker francoska vlada italijanskemu kralju Viktorju Eman-nuelu ne tpriznava naslova abe-sinskega cesarja, so se odno^a-ji med o»beina državama zopet poostrili.
Dobro poučeni krogi pravijo, da so se odnosa j i med Francijo in Italijo, ki so že bili napeti vsled prejšnjih dogodkov, še bolj poostrili, ker francoski ministrski predsednik Leon Blum novemu poslaniku Rene de St. Quentin ni vročil poverilnih listin na Viktorja Emanuela kot kralja Italije in cesarja Abesi-nije.
Za to sta naprosila Bluma i-talijanski vnaoiji minister grof G^leazzo Ciano in poslanik Vit-torio CeruJfcti. Ta prošnja je bila vročena francoskemu vna-njemu ministru Yvonu Delbo-su, ki pa je prošnjo kratko zavrnil ter se je pri tem skliceval na ameriškega poslanika
SOFIJA, Bolgarska, 4. nov. — Kralj Boris je sprejel jugoslovanskega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča, ki se je pozneje vrnil v Beograd. Razpravljala sta o pro-bleanih obeh dežel.
Stojadinovič je.pozneje izja vil, da je kralj Boris rekel, da je treba na Balkanu vizdržati mir. Rekel je tudi, da bo mogoče prišel čas, ko se bo tudi Bolgarska .pridružila balkanski antanti, v kateri so Jugoslavija, Romunska, Grška in Turška.
Williama Phillipsa, ki je tudi vročil svoje poverilne listine naslovljene samo na Viktorja Emanuela kot italijanskega kralja, ne pa tudi kot abesin-skega cesarja.	t
Odnoša j i med Francijo in Italijo so se pred nekaj dnevi poslabšali vsled naslednjih dveh dogodkov: v Metzu je bil umorjen nek italijanski podanik, v Chamlbrey pa so francoski komunisti napadli pet italijanskih fašistov, med katerimi je bil tudi italijanski konzul.
ŠPANSKI FASISTI SO ZAVZELI VAŽNO VLADNO POSTOJANKO
MADRID, Španska, 5. novembra. ,— Fašisti so pričeli s svojo težko artilerijo streljati na Madrid, njihova infanterija pa je dospela skoro do vrat glavnega mesta. Pri napadu so pomagali tudi tanki in aeroplani. Fašistično poveljstvo se je slednjič odločilo, da izvede splošen napad na glavno mesto.
Artilerija je pričela streljati ob 9.20 zvečer. Velika zmešnjava je zavladala med prebivalstvom, čegar živci so vsled neprestanega bombardiranja iz zraka že skrajno napeti.
Predno so fašisti pričeli streljati na Madrid, so zavzeli Ge-tafe in Leganes.
Že več dni so bili fašisti v strelni razdalji od Madrida, toda so obstreljevanje odložili, tipali so, da- bo bombardiranje iz zraka napotilo republikansko vlado, da brez boja preda mesto.
—(H3TAFR, Španska, 5. nov.
—	V Getafe sta vkorakala dva fašistična oddelka med vročini artilerijskim bojem in med pokanjem strojnic umikajočih se vladnih čet.
Republikanski vojaki so izza hišnih voglov streljali na prihajajoče upornike in s tem krili umikanje glavne armade, slednjič pa so se tudi sami u-maknili.
Tank za bencin na letališču pri Getafe se je vnel in proti nebu je švignil velik oblak dima.
Vladni ujetniki so izpoveda li, jdai-so v nedeljo, ko so bili poslani iz Madrida v Getafe, dobili samo en kos klobase.
HEN D AYE, Francija, 5. r»ov. — Fašistične ladje so ujele dve vladni ladji z živežem, premogom, orožjem in strelji-vom.
Uporniške la-dje so zasledovale in zajele vladni ladji na odprtem morju, kjer so straži-le obrežje ter pazijo, da nobena vladna ladja s kakimi zaloga mi ne prodre skozi njihovo blokado.
LONDON, Anglija. 5. nov.— Poročevalec londonskega lista "Daily Telegraph", sir Perci-val Phillips, ki se nahaja kot poročevalec pri fašistični ar madi, je iz Alcoreona, sedem milj južnozapadno od Madrida, brzojavno sporočil, da je središče glavnega mesta v plamenih.
Phillips poroča, da je videl dim tudi na drugih krajih mesta, da pa je plamene videl samo v središča.
MADRID, Španska. 5. nov.
—	Delavske organizacije so izdale povelje na svoje člane, da se takoj mobilizirajo. Resnost položaja v Madridu podaja so-cijalisticni list Claridad, ki piše :
11 Nevarnost* ki preti republiki, še ni izginila. Ravno nasprotno : uporniki si na vse sile prizadevajo, da to nevarnost še povečajo.
"Ta trenutek poročajo o močnem napadu upornikov
pred mestnimi vrati. Glavne mesto republike mora biti natančno poučeno o resničnem položaju, in še enkrat ponav 1 jamo : nevarnost je velika.*1
LIZBONA, Portugalska, :». novembra. — General J ose Vi-rela, čegar armada je včera j zavzela Getafe, je pozneje re kel, da bo Madrid padel še ta teden.
Nekateri krogi kritizirajo fašistične poveljnike, da zavla čujejo zavzetje Madrida, toda stalna politika vrhovnega poveljnika generala Francisco Franca je bila, da mu je že na prej zagotovljeno stališče in cer tako, da vladne čete ne morejo nikdar uspešno vda riti na njegovo armado.
SCHUSCHNIGG PRE0BRAZUJE SVOJ KABINET
Iz vlade je bil odstran jen zadnji vpliv heimwehra. Fleldmarsal Haelger t h novi podkancler.
DUNAJ, Avstrija, 4. nov.^ Zvezni kancler dr. K. Schusch-nigg je snoči izvedel preosnov-. avstrijskega kabineta in je iz ministrstva odstranil zadnji vpliv heimwehra.
Trije voditelji heimwehra, med njimi podkancler Edvard Baar-Barrenfels, minister za javno varnost in notranje zad"-ve, so /bili izpuščeni iz nove vlade, kot naznanja vnanji urad.
Dva druga heimwelirovea, ki j. sta izšla iz vlade, sta finančni minister dr. Ludvig Draxler in trgovski minister Fritz Stock inger. Poleg tega pa je še izstopil iz kabineta justični minister Hans Hammerstein-Ecpi-ord.
Mesto njih pa je bilo imenovanih naslednih pet ministrov:
Feldmaršal Ludwig H a e l-gerth kot podkancler, Rudolf Neumaier, finančni minister, dr. Wilhelm Taueher, trgovski minister, Udo Neustaedter -Sfcuermer. za javno varnost in dr. Atols Pilz, justični minister.
Razun tega je minister brez portfeja v starem kabinetu dr. Edward Glaise-Horstenau prevzel notranje zadeve.
Kancler Schuschnigg je predsedniku Wilhehnu Mik l a su predložil odstop celega kabineta in mu je bila takoj poverjena naloga za sestavo novega kabineta. Še isti večer je predse« In ik Miklas potrdil novi kabinet.
«WLsrs wznuva*
New York, Friday, November 6, 1936
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3&*
'Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and PnbLUhed by ILOVENIO PUBLISHING COMPANY

Frank Sakaer, 1Jresident
L. Bmedik, Tnu
Place of tlfl West lSti»
oC the corporation and addreana of above otttcen: Beneyk ef MintiNn, New Xccfc Qty, N. I.
"GLAS NABODA (Teiee ef the PeCple)
Ererjr Day Except Sunday« and Holidays
Ea celo leto velja Kanado ........
Ea pol leta .......
Ea Setrt leta.....
Ameriko in
..........$6.00
..........«3.00
• eeeeeeeee ^<50
Za New York ea celo Ipto......$7.00
Za pol leta.................... $3.50
Za inozemstvo as celo leto......|7.00
Za pol leta.....................«3.S0
Subscription Yearly $0.00
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi prejfinje bivališče naananl. da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
**Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemBl nedelj in premikov
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New ¥ark. N.
Telephone: CHelsea 3—1242
LASKE SKRBI
Zadrski dnevnik "Kan Marco" objavlja članek, v katerem se bavi z odnosaji med Italijo in Jugoslavijo.
.Med družini piše, da potovanje angleškega kralja po Dalmaciji ni služilo zgolj oddihu angleškega vladarja, marveč da je imelo važno politično ozadje.
Do italijansko-ahesinske vojne se je smatralo, da ima Anglija kaj malo zanimanja za Jugoslavijo m da je zaradi lega tndi ne briga mnogo razvoj jugoslovenske notranje po Jitike.
To je bil tudi razlog, da oni krogi v Jugoslaviji, ki so ne razpoložen i napram Italiji, niso mogli polagati nobenega upanja na Anglijo.
Vojna v Abesiniji se je medtem končala tako, kakor je hotela Italija. S tem pa je bil znatno oslabljen angleški prestiž. Zaradi tega so Angleži pohiteli, da vsaj navidezno popravijo snxjj ugled v Jugoslaviji.
Potovanje angleškega kralja v Jugoslavijo naj bi potrdilo, da Anglija ne bo ostala prekrižanih rok, če bi Italija napadla Jugoslavijo.
Med drugim se tudi trdi, da je knez namestnik Pavle v razgovoru tudi omenil angleškemu kralju obveznost, ki jo jo pred 22 leti ruski car Nikolaj II, previzel napram kralju Petru I., to je, da bo do skrajne meje branil takratno Srbijo.
Vlogo nekdanjega ruskega carja napram Srbiii naj bi sedaj prevzel angleški kralj napram Jugoslaviji.
Angleži pa polagajo veliko važnost na prijateljstvo in zavezništvo Jugoslavije tudi še zaradi tega, ker bi dalmatinska obala mogla uspešno služiti za oporišče veliki angleški mornarici, ki bi na ta način lahko ogrožala Italijo.
List omenja v zvezi s tem tudi nedavno potovanje Sea-tona Watsona po Jugoslaviji in trdi, da to potovanje ni bilo zasebnega značaja, marveč, da je imel ,Seaton Watson važno misijo, ki mu jo je poverilo angleško zunanje ministrstvo.
List zaključuje svoja izvajanja^ z ugotovitvijo, da odno-saji med Italijo in Jugoslavijo še niso dokončno urejeni, da pa bodo urejeni po medsebojnem sporazumu na načelu recipročnosti, ne pa po željah drugih.
V Rimu s,e dobro zavedajo, da skuša angleška zapletena diplomacija mešati vodo v Jadranu, toda v Londonu ne smejo pohabiti, da v tem morju olbstojajo poleg jugoslovenskih tudi italijanski in albanski interesi ter da pot britanska imperija v Indijo ne vodi preko Jadrana.
New York, N. Y.
V soboto zvečer (7. nov.) bo prijetna zabava v Slovenski dvorani na osmi cesti v mestu New York. Priredilo jo bo Prosvetno društvo "Bled", ki je namenilo čisti dobiček Slovenski cerkvi.
Ker se mladina pritožuje, da ji je nerodno plesati ob zvokih harmonike, je "Bled" za to priliko preskrbel moderno a-meriško godbo, ki bo igrala a-meriške komade in seveda tu di nekaj domačih, da se bodo mogli tudi stari zavrteti. Na programu bo vsakovrstna zabava, predvsem pa petje. Da bo za lačne in žejne dobro pre-skrbljeno. mi skoro ni treba posebej omenjati.
Zimska sezona se je pričela. Slovenske veselice na Osmi cesti so bile še 'vselej najbolj obiskane, kajti v dvorani na Osmi je vedno največ zabave. Ce se hočete sestati s svojimi starimi znanci, pridite v soboto zvečer na Osmo. — Pričetek kmalu po sedmi uri zvečer.
Indianapolis, hid.
Ra4 bi poročal kaj veselih novic iz naše naselbine, pa moram žalibog najprej sporočiti žalostno vest, da nas je dne 6. oktobra zjutraj zavedno zapustil rojak Frank Drmaž. "Zadela ga je srčna. kap. Ob eni uri zjutraj je še zaprl svoj salon, potem je .pa potožil svoji soprogi, da se slabo počuti. Ob štirih zjutraj je vstal iz postelje, napravil par korakov, pa del in izdihnil svojo dušo.
Pokojni Frank je bil doma iz Šentjernejske fare, vas Oreho-vica.Star je bil 55 let ter je bival tukaj 36 let. Največ se je
z gostilniško obrtjo. V času prohibicije si je sezidal pole^ svojega doma lepo gledališče, po prohibiciji je pa po stavil moderen salon. Komaj je začel udobno živeti, ga je napadla sladkorna bolezen. Bil je tudi parkrat operiran. Bole hal je nad leto dni in bolezen ga je veljala nad tri tisoč dolarjev.
DENARNE POS1LJATYE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 ........................................Din. 100
% 5.00 .........................Din. 200
$ 7.20 ........................................Dhi. 300
$li:70 ........................................Din. 500
$23.00 _________________________Din. 1000
$45.00 ........................................Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 .................... Lir 100
$ 12.25 .................... Lir 200
$ 30.00 .................... lir 500
$ 57.00 .................... lir 1000
$112.50 .................... Lir 2000
$167 JO __________________ Lir 3000
XII SE CENE SEVAJ BlTfiO MENJAJO SONArEVEfE CENE fOVVHŽEKE SPREMEMBI GOE1 ALI VOLI
Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih aH Prah dovoljujemo še boljie pogoje.
IZPLAČILA V AMKBlftKIH DOLARJIH
Za Izplačilo * 5— $10.— $15*— $20.—
podati_____________9 5.75
..............$10
Poročevalec.
Coudersport, Pa.
V	torek zvečer, dne 27. okt. je našel Tony Modie svojega partnerja Johna BanČana mrtvega v gozdu, kjer sta pripravljala les za kemično tovarno. 26. oktobra opoldne sta bila še skupaj. Ko se je Toni zvečer odpravljal z dela, ga je klical, pa se mu ni nič oglasil.
Naslednjega dne ga je šel iskat. Našel ga je pod porušenim drevesom mrtvega. Kom-panija, pri kateri je bil šest let zaposlen, mu je priredila lep pogreb. Njegove listine, ki so pri nas, kakor tudi odškodnino. bo dobila njegova mati.
Pokojnik je bil doma iz Go renje vasi pri Cerknici Štv. 13. Doma zapušča mater, dve sestri in enega brata, tukaj v Ameriki pa tudi enega brata in več sorodnikov. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Iskreno sožalje njegovim sorodnikom in znancem.
Ana Renko. R. F. D. 2, Coudersport, Pa.
i
Ely, Minn.
V	Brunswick, Micli., je dne 27. oktobra umrl rojak Frank Debelak, ,po domače Ulčar. Nad leto dni je trpel vsled raka v želodcu. Bil je star 73 let. Pokojnik je bil eden prvih naseljencev v Ely, ter je ibil svojeeasno preddelavec v rudniku. V Walton, Mich., zapušča družino in veliko posestvo.
J. Peshel.
PRKVZČft SMO PRFOSIALE4 LETNIKE
"ČASA"
ki je izdajal in piral
Frank Kgržc
VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik ibtf&A S SKORO 500 STRANMI
Čitali boste lepe povesti, razpra ve. nasvete za dom In zdravje iu stotero drugega.
Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker ni dosti zvezkov na razpolago.
Cena vsakega letnika je $2.— za naroinike, ' za drtige pa $3. —
Imamo letnike od 1919 do 1927— r a zven letnika 1021, ki je razprodan.
KNJIGARNA "GLAS NARODA*
.216 WEST 18TH STREET
New York

Peter Zgaga
OTROCI
ni za kruh, življenje in bodočnost.
Otrok vse po svoje <prevdari in ustvari o<jlgovor na vsako zagonetko. Če si ga sam ne mo-Kdo bi premotril otrokovo ^ ustvariti, mu noben modri-dušo, kdo bi se dovolj globoko I i?" ne bo zadovoljivo odgovo poglobil v njo? Kaj se zbira in
kaj se snuje v nji?
Vsi smo nekoč isto doživljali, kar doživlja otrok, toda izza tistih dni je že dolgo, dolgo. Opomin je obledel. Brezskrb-nps.t se je morala umakniti skrtoem in vsakdanjostim. Mladostni nazori so morali napraviti prostor kruti miselni bor-
-*KLM
dobi t
kraju izplaSOo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
* "Glas Naroda"
NEW TOK. N. X.
fih"1" -....... ' 11-
y
SLOVENSKI MLADENIČ IŠČE STA NOV AN JE pri slovenski družini v New Vorku. Pišite na sedanji naslov: JOHN CORETTO, 52 E. 7tb St., New York, N. Y.	(3x)
Ko sem šel decembra mese-ea k njemu po naročnino, mi je potožil, da se ne počuti pra\ zdravega. Velika nesreča ga je zadela zadnjo zimo, ko je izbruhnil ogenj v njegovem domu. Bil je tak mraz, da ognje-gasci niso mogli skoro nič pomagati. Ogenj mu je napravil do deset tisoč dolarjev škode.
Nato je prenovil svoj dom po svojem okusu, da je bil sli-čen krasni vili. Bil je uzoren zakonski mož. Njegova dobra soproga mu je bila v »bolezni najboljša .pomočnica.
Pokojnik je bil nad triintrideset let naroeiiik Glasa Naroda ter clan raznih društev. Bil je krstni in birmanski boter več sto otrokom. Kako zelo je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb. Toliko avtomobilov in vencev nisem še videl pri no benein pogrebu. JPokojiKik jo bil moj sošolec in sosed v starem kraju. Ob sklepu izrekam iskreno sožalje njegovi soprogi in njegovemu bratu Jožefu v Pittsburghu. Pokojniku želim večni mir in pokoj.
Frank Zupančič.
S an Francisco, Cal
Priloženo vam .pošiljam denar za polletno naročnino. Zahvalim se 'vam, ker me niste o pomnili, ker tako nerad dobim terjatev. Iz raznih krajev imam dobiti denar, toda v težkih časih se nihče ne spomni človeka.
Pred tednom dni sem. bil v Oakland pri mojem prijatelju; in naročniku Glasa Naroda, George Kostevniku, bil pa je preveč zaposlen s prodajo ča sopLsov, tako da nisva mogla mnogo govoriti.
Od nekega naročnika vašega lista v Kio Vista sem dobil več pisem in ga bom o priliki ob-
ril.

iskal, bom že vsaj videl, kako se ima v "drvar ski" ulici.
Rad bi poročal ka»j Mfvic o naših Slovencih, pa naflfje pre malo tukaj, da bi prišli vpo-štev.
Z delom je čedalje slabše, kajti WPA bo kmalu končan.
Upam, da vas bom prihodnje leto obiskal. Rad bi se seznanil z našimi slamnikaricami v New Yorku, ki so odtam do: ma kakor jaz. Težko, da bi katero poznal, ker sem že 31 let v Ameriki.
Pozdrav vsem skupaj, posebno pa Petru Zgagi.
Frank Zaje.
ZLATA POROKA
V Brezovici pri Kočevju bosta obhajala dne 9. novembra zlato poroko mnogim ameriškim rojakom dobro znana go spod in gočfpa Marko in Marija Kure. Njuna gostilna je v Času "furmanov" slovela daleč naokrog. Vzgojila sta osem otrok, od katerih je pet še živih : štiri hčere in sin Mr. Fred Kure, tekstilni inžinjer in rezervni armadini stotnik, ki ima moderno tovarno za tekstilne izdelke v Union Citv, N. J. — Jubilantoma želimo, da bi ju usoda ohranila do skrajnih-nfe-ja človeškega življenja.
V Sheboyganu je za tuberkulozo umrl rojak Jos. Žagar, star 57 let. V Ameriki je bil 37 let in zapušča ženo, tri sinove in tri hčere.
%
Nevarno je obolel v Cleve-landu Jos. Zalar, pionir ameriških Slovencev, ki je star 93 let. V nedeljo je prihitel k bolnemu očetu njegov sin Joseph Za 1 ar, gl. tajnik KSKJ in njegova hčerka Marion.
* .
Iz Milwaukee, poročajo: — Neznani bandit je pred nekaj dnevi ob sedmih zvečer razbil šipo izložbenega okna prodajal-nice z urami in zlatnino, katere lastnik je rojak Jos. Grandlič. Odnesel je dva prstana v skupni vrednosti $70, toda enega je izgubil med begom po aleji. .Ropar je n^el. — Ferdinand Koren leži resno bolan v bolnišnici, medtem je pa njegova ^ žena Katarina porodila hčerko. — Poročili so se Jos. Breznik in June Dunn, N. A. Koreja in Angela Praznik ter Ray Mil-bauer in Anna Podlogar.
Otrok rešuje z največjo enostavnostjo najtežavnejše probleme. Kaj ga briga jutrišnji dan / Ali bo jutri na mizi kos kruha 3 Seveda bo. In poleg** kruha bo še čaša kave in naj-brže rdeče jabolko. Kdo bo vsa to preskrbelf — Mati, — se glasi odgovor. V tem odgovoru je toliko vere in toliko neomaj nega prepričanja, da je naslednjega jutra res vse to na mizi.
Odkod? Mati je pričarala. Mati, največja čudodelnica v resnici, ne samo v otrokovih očeh. Mati — največja in najbolj temeljita poznavalka otrokove duše.
*
Poleg nje so p?i še druge poznavalke in poznavalci.
V kraju, kjer žrvim^sem pred leti spoznal sivolaso majlino ženico, po stari modi oblečeno. Navzlic njenim šestdesetim letom je nekaj otroškega v njenem obnašanju, govorici in o-čeh. V pogovoru z odraslim človekom je vedno v zadregi. Pogled poveša in ne more spraviti pr^ve besede iz ust.
Toda videti bi jo morali med šolarji. Med najmlajšimi, šest ali sedem let starimi. Kakor igračka je, pa vsi jo ubogajo in jo imajo radi. Sicer jim pa nič ne ukazuje, da bi jo morali u-bogati. Z njimi je—otrok med otroci.
Ženica je učiteljica. Že nad štirideset let ipoučuje v ljtfdski šoli šola roke prvega razreda.
SVOJI K SVOJIM!
254 Fii$t Avenue, cor. 15th St., New York City
(SLOVENSKO XftPJETJ£)
VSE ZA VAS DQM
EyERYHTlNG FOE YOUR HOME POm&TVA, POS-I-ELJNWE, PBCl, ZAVES IN PREPROG
•Vas clom je glavna stvar.
SEDAJ JE NAJBOLJŠI C AS ZA NAKUP PO ZNIŽA- : NIH CENAH. — PREPRIČAJTE SE
CASH or CREDIT
Trgovina je odprta vsak dan do 9. ure zvečer. Ob sobotah do 10. xre£er.
Tisočeri' rso ' dobili pomoč pri bolestni ali bolečinah vnetih mišic —r- s par vdrgnenji.
PA1N-EXPELLER
| z varstveno znamko Sidro; t rabi 70 let.
LINIMEn i
POZDRAV! ,
Pred odhodom na parnikii "Queen Mary" pozdravljam vse prijatelje in znance v Ouray, Leadville, Cannon City in Pueblo, ,Colo.
Zahvaljujem se vsem za postrežbo in za spremstvo na ko-lod^or.
Potujem s posredovanjem Slovenic Publishing Co., katero tvrdko vsem toplo priporočam, ker gre potnikom lepo na. roke.
ri<:Zdfavi vsi skupaj!
Anton Hren.
V Clevelandu sem občudoval pevovodjo Šemeta. Petsto o trok, pomislite, pet9to "Škr-jančkov", "Slavekov", 14Čričkov", **Kanarčkov". Ko sto pi med nje, se spenjajo po njem, žvrgole in čivkajo, in st zdi človeku, da bi jih najstrožji nemški general ne mogel pomiriti. Seme pa ploskne z rokama, enkrat, dvakrat, trikrat ploskne, pa jih ima z nasmehom pod svojo komando.
Kako mu to uspe? Meni je zaupal skrivnost: vživeti se moraš v njihove mlade du.še. V petsto mladih duš.
Čestitam mojstru, ker je tega zmožen. ,
Slovenec, srednjih let se želi v'
svrho ženitve seznaniti s SJl«*«, j,.,	rw	»
, ^	a	hddil ljubljanski šfcof po Ame
venko. Resne ponudbe s mik©,. ...	a^
. ,	.	u.wfi mfa, sem'zašfci v aom primor
katero 'vrnem, naj se pošiljajo« '	- — —
na spodnji naslov. Tajnost ea-
jameena.
ŽENIN
Ja« pa,	ne'poznam in
ne razumeta otrok." En sapi prim^T. Takrat ko je
c. ofr
4 4 Glas Naroda, 216 w igtb St., New York City.
i danli.
Ker nastajajo zaradi nestalnoati na de-narnean trgu včaai precejšnje zamude pri dostavljen ju denarnih pc&iljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila. namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo r pošiljat ve oravočasnD dospele.
Slovenic
,( Travel 9uri*u)
216 WEST 18th STREET	N£W	N. Y.
PU$LPUN0 C
skega rojaka GriMa v Down-townn. Pavedali so mi, da bo njihov sinček John škofa pozdravil. Sam ne vem, kateri gospod mu je zložil pesmico v ta namen.
Prosili so me, naj ga preizkusim, če zna deklamirati ali ne. Sama sva bi?la v sobi. Jaz ga silim, otrok pa ne bev in ne mev. Prosim -ga, prigovarjali nra, naj pove, kaj se je naučil
—	pa nič in nič. Najmanj pol ure sem ga drvil — pa kakor bi kamnu govoril. Malo nerodno mi je bilo »povedati starišem, da ne bo nič ž njim, pa sem vseeno povedal in Šel.
Komaj sem pa zaprl vr^ta za seboj, je John zdrdral de -klamaoijo, da je bilo veselje.
—	Zakaj pa prej nisi hotel?
—	bi rfLdi vedeli. — JPrej ko Je bil Zgaga tukaj. Čemu pa nis: Zgagi povedali
—	Zato ne, — je odvrnil mali John možato in važno, — zato nisem hotel povedati, ker Zgaga ni skof. ..
In tako sem bil sopet — topot od nedolžnega otroka — za visoko šaržo degradiran.

New York, Friday, November 6, 1936
TEE Z2RWB8T SWVBNE DULY IN VJSSi
JORDAN JOVKOV:
ALBINA
vodnjaku ali v mlin, kjer je delal Kucar, njeu mož.
Oe ibi umorjenec ne bil vprav ta Kucar, saj ga niti nihče o-menil ne bi. A Kucar je bil preprost, rtibat, prece-j zabit človek, ki je zmeraj delal in molčal. Neumorno ko stroj in ves močnat je prenašal težke vreče in čeprav so ga videvali vsak dan in vsako uro, vendar] so hodili mipio njčga, ko da bi ne bil živ človek, marveč kaka mrtva reč. 'Spočetka so pač govorili o njem, a le da so se "udili, kako je moglo tako strašilo dobiti za ženo tako le->o žensko, kakršna je bila Albena. "Tudi najlepše jal>olko požre svinja," so dejali, a na-o so nehali govoriti o tem in se ni nihče več zmenil zanj. Tudi v vasi so že skoraj pozabili Kucarja. Zdaj so se nekateri spominjali, da je bil ta enolični in potrpežljivi človek iadnje dni ježav in čemeren. £nega samega gospoda je pri-'->oznal nad seboj, to je bil Nia-ijul, mojster mlinskih kamnov. Mjemu je bil Kucar podložen to suženj. A nekaj dni prej, preden se je izvršil umor, se je
nihče zmenil ^anje ali ki bi jihl ^uca,"vf3n<) z^nil; *im ™ ----l-t?	i •	• . -fNiairuI kaj zaklical: tedaj je
Na cesti med krčmo in mlinom je stal voz, ki je bil že pripravljen za odhod. Z njim naj bi dva orožnika odpeljala Al-beno v mesto. Po cestah in dvoriščih so tekale ženske sem in tja, da bi vse bolje videle. Ker so pravkar prihitele z dela, so si spotoma bolj trdno privezovale ruto na glavo ali si spuščale privihane rokave nizdol. K vozu so hiteli tudi vsi tisti, ki so bili v mlinu, a ondi ni bilo še nikoli toliko ljudi, ko zdaj pred veliko nočjo. Zgoraj na rebri je bilo videti Albenino hišo, ki jo bodo iz nje prignali. Dozdevalo se je, ko da bi bil strahotni umor, ki se ;}e bil ondi zgodil, spremenil tudi zunanje lice hiše; medteip ko so bjle -druge liise pobeljene in so se kar svetile od snage in so se njih bele stene in modre proge Jesketale, pa je bile Albenina hiša zanemarjena, vsa zaipušeena in lčot bi bilo treščilo vanjo. Dva orožnika sta stala pri njej, ta pred vrati, oni ob oknu, a znotraj je bi-i la Albena.
Mnogo stvari, veliko majh nlh dogodkov, ki se sicer ni
pozabili, so zdaj omenjali in sii^'f^1	, , .	, .
jih spet in spet pripovedovali, nekaj zabrundal in ga postrani
Vsakdo je hotel vse vedeti že Predal. Zdelo^ se je, da ga
je ze razjezilo, ee je Niagula le zagledal, če je le zaslišal nje-
vnaprej, vsak je d^jal, da se mu je zdelo, da bo tako. Bili
so kmetje, ki so že nekaj dnij^ov	t
čakali v mlinu in so čakali, da' V sredo pred veliko nočjo
pridejo na vrsto, pa so dejali, da so bili vsemu neposredno za pričo. Nekateri so na dolgo in široko pripovedovali, kje in kako so nekega dne sedeli; kako so najprej začeli govoriti o tem, da so štorklje prišle tako zgodaj, da je bilo žito pred toliko in toliko leti prav tako zeleno in gosto in polno, da so morali kar živino pognati na njive, da ga je malo pomand-rala. Šele nato, so pripovedovali dalje, da so videli, kako so ženske tam delale in se trudile, da lepo očedijo svoje hiše za veliko noč. Da so tudi videli, kako je Albena hodila po dvorišču, sem in tja. Ze od daleč je bilo moči spoznati po njeni vitki, ravni postavi, ka ko da je lepa. A nifci tega ne drugega dr.e ni bilo Albene k
pa se je razvedelo, da je Kucar umrl. A ko so še govorili, kako in kaj, se je raznesla vet t, da je bil umorjen. Njegov o-trok, bilo mu je komaj dve leti — prav v tem je bilo spoznati prst božji — je povedal, da je mati ponoči vrgla predpasnik očetu, čez obraz in da je prišel neki mož, ki se je začel z očetom ruvati. Ta mož je imel jopič s krznom za vratom. To je otrok povedal in več tudi ni bilo treba. Albena je vtse priznala. Kdo pa je bil dotični mož, tega ni povedala, navzlic vsemu prigovarjanju in vsem grožnjam.
Od te točke dalje je bil oče Vlasju glavna priča v tej za-deviu Vlasju je bil živahen, klep^tav dwjee, ki navadno ni ničesar delal in je vsak dan o-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtih src naznanjamo žalostno vest, <la je nagloma preminuli) ljubljena soproga in mati,
Frančiška Troha
Pokojniea je bila doma iz Rovt na Planinah, rojena Dolenc. V Ameriki je bila :*J let. Vmcla je 18. oktobra. Toraj je bila ob Času smrti stara 54 let. Pogwb ae je vrSil lU. oktobra s *v. mašo zadušnico. Pokojniea Je »padala k druStvu S. N. P. J. St. 88. k društvu J. S. K. J. St. 99 in k ženskemu gosjxxiinjskemu klubu. Teinpotom se izkreno zahvaljujemo vsem. ki ko nam pomagali in nas tolažili v tem času naše velike žalosti.
Hvala lepa vseui, ki ho dali za pogreb potrebne avtomobile brez plaČno na rnai>ola«o. Hvala vsem. ki so se od blizu in daleč udeležili Itogrebo in i»okojnieo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala lepu Mrs. Uršuli Korenfan, Mr*. in >Ir. Frank Gantar. In Mrs. in Mr. Jereb iz Clevelanda za darovane maše zadušnice. Hvala druStvu S. N. P. J- št. 88, društvu 3. S. K. J. št 99, Gospodinjskemu klubu, Mocm, Run, Gospodinjskemu klubu. Cliff Mlin*, MoKeea Rooks. Mann-orebor Club, prijateljem iz Saygna. Employees fof Cliartlers Hight CJC, Mrs. in Mr. Steve Dolenc, Mrs. in Mr. Jakob Mesee. Mrs. in Mr. Tomaž Troha : val v Waukegan, 111.
Hvala tudi družini Frank Troha, dražinl Luka Butja. družini Frank Maček, družini Jožef Matljas, družini Anton Petiovčič. druži nI Frank Škerl. Mrs. in Mr. Matija Skvarča, Mrs. in Mr. Fr. Skvar-ča, Mrs. In Mr. Jofcan Skvarča, Mrs. in Mr. Frank t'lager in Mrs. Frančiška Baloh. Hvala lepa vnem za krasne *ence jn cvetlice. In vsem, ki so nam na en način ali drug izkazali sožalje tolažbo In i>o-moč.
Tf pa, ljubljena soproga iu mati. spavej,mimo v ameriški zemlji. Vse je tako tiho iu prazno, ko tebe več ne vidimo in slišimo. Toda ohranili Te bomo v lepem in ljubečem spominu, dokler ne pridemo za Tebotf tja, kjer nI več ločitve, trpljenja in solz.
Žalujoči ostali: JOŽEF TROHA, soprog;
JOŽEF IN RUDOLF, sinova; FRANČIŠKA ULAGA, h«.
V An^rlkl pfiajX* MrifrrMt*, ^ Jfraju J*
Moon Bup, Pa., 30. oktobr* *936.	\ i> v
sestro.
prezoval med kremo in mlinom, ko psi krog mesarja. Če se je bila kaka družba za del j časa zasedela v krčmi, je počasi pri-krevsal Vlasju, se smejal, katero zapel in kar koj je imel svoj kozarček pred seboj. Tu v kremi je bil naletel na nekega moža v kratkem jo-piču s krznenim ovratnikom. Bil je plavih lais, lep; kučma mu je korajžno čepela na zatilniku, lasje so mu kuštravo štrleli izpod nje. Precej so vsi vedeli, zakaj je ostal v krčmi; drugi so klepetali, peli, razsajali krog njega, on je pa stal med njimi ko slep za vse, le Albeno je gledal, ki je hodila po dvorišču in je le"*fyo"njej izpraseval. Dva dni je ostal, nato je izginil. Prihodnje jutro pa je že šel glas: Kucar je umorjen! Vendar fant je bil dobrega srr ea. Ore Vlasju je ž njim popival in jedel, vendar je moral navzoč temu izpovedati resnico. Iz starčevih besed so zvedeli, k<lo je bil ta človek in odkod je bil prišel. Prijeli so ga. Preiskovalni sodnik ga je bil že zaslišal, a mož je vse tajil in izjavljal, da ničesar ne ve. Mogoče. Kmalu bo pa priznal resnico, kakor jo je re Albena.
*'Že gredo!" je nekdo za-vpil. "Albeno ženejo!*'
Množica krog voza je vzdrh-tela. Po bregu nizdol je prihajala Albena in za njo sta stopala orožnika. Vsi so vedeli, da si je kot poslednjo milost izprosila, da se sme tako obleči, kakor bo njej všeč. Zato se je pa tudi tako zakasnila. In zdaj je prihajala, vsa načič-kana, kakršna je bila malokdaj. — Le po čemu se je tako naše-marila? — je dejala neka ženska — ,saj gre k vislicam in ne k poroki!
Tudi na vislicah bi bila rada lepa!
Ah, ta lepota! Ta jo je tako daleč spravila!
Stari Vlasju, ki je bil tudi navzoč, je zdaj pa zdaj dvignil palico.
— No, očka, se je neka mlada ženska zasmejala, — ali se s peklenščki pretepaš? Zakaj pa vihtiš galico krog sebe?
Pušti Tnel Bom vTdel, aR jo
lili, da me bo^^p^njala!
Kaj tukajle naj 'jo sodili
tako . .. : iT ... . • / : • . . •
Allbena je bila že blizu.- Prva je stopala, za njo pa orožnika. Saj (so jo vsi dobro poznali, a ko je bila blizu njih, se kar niso upali dihati. Albena je bila taka ko zmeraj, le smejala sc ni, njene oči se ji niso bliskale ko vedno; po-vešala jih je in upirala v tla, Oblečena je bila v modro* volneno obleko in v kratko, s krznom obšito jopico Roke je ponižno sklepala, ko da bi šla v cerkev. Ko je bila med obema zidovoma samih ljudi in je dvignila oči, je bil njen pogled, ki ga je vsakdo poznal, še lepši, ker je bilo trpljenje v njem. Z njenih krasnih obrvi, z belega obraza, z vse njene postave je sevala neka čarobnost, ki je vse ukrotila in jili priklenila nase. Ta ženska je bila pregrešna, a bila je tudi lepa. Ženske, ki so jo hotele zmerjati, so molčale in palica staresra Vlasjuja se ni zganila.
In v tej tišini, v teh nekaj minutah, se je zgodil čudež: naijtrša srca so se otajala, sočutje in dobrota sta se zrcalili v očeh vseh ljudi.
"Oh, Albena, hčerka moja!" je na ves glas zajokala neka žena, "kaj si storila, Albena "Ah, Albena, Albena!" se je
DENAR NE PRINESE SREČE
Pred pariškim sodiščem se je zagovarjal te dni zaradi ponarejanja poštnih znamk Hubert Dufour, ki ima za seboj zelo Jburno preteklost. Bil je nižji uradnik in živel je zadovoljno s svojo družino v pariškem predmestju. Naenkrat se mu je nasmehnila sreča: lani v de cembru je zadel v narodni loteriji 100,000 frankov. Mnogi ljudje bi našli v nepričakova nem bogastvu temelj za lažje življenje, še več je pa na svetu takih, ki jih denar zapelje na kriva pota. In med take spada tudi Dufour. f'im je dobil denar, je začel veseljačiti, zanemarjal je družino in čez nekaj mesecev je bil zopet brez denarja. Obenem je pa ostal tudi brez službe.
L. Ganghofer
Grad Hubertus
R
o m a n
Takrat se je seznanil v Parizu z dvema brezposelnima ti-pografoma in na njun nasvet se je jel pripravljati na ponarejanje poštnih znamk. Kupil je potrebne pripomočke in tipo-grafa <sta se lotila dela. Toda ponarejanje se ni posrečilo in Ihifour je med vožnjo v Fontai-nebleau vrgel ponarejene znamke iz vlaka. Železničarji so jih našli ob -progi in obvestili policijo, ki je ponarejalce izsledila. Ponarejenih znamk je bilo za 400.000 frankov in Dufour je trdil, da jih je vrgel proč zato, ker je vedel, da jih ni mogoče spraviti v promet. Sodišče mu je verjelo in tako je bil obsojen samo na tri mesece, njegova pomočnika, ki sta bila že kaznovana, pa vsak na šest mesecev.
13. POGLAVJE
Pred Jezerskim dvorom se je gibala sila ljudi in voz po sončnem pristajališču. Ladje so prihajale in odhajale in z jezera so odmevali streli.
Tasilo je zavil s sestro v ladijsko uto. Tu sta' stopila v čoln. Kiti je prijela za krmilo, toda tila je tako malo pri stvari, da je moral Tasi io vedno znova z veslom naravnavati čoln v pra vo smer.
Za 'vilami je na promenadni poti proti gozdu opazil dve dami in spoznal gospo Herwegh in njeno mlajšo hčerko. Že se je bal. da tudi Ane
Res je, vse mine, a kaj tebi mar je, tebe še čakajo pomladne zarje: Rože bodo cvetele, ptičke o sreči pele!. . .
Tasilo je stopil za Anin stol, in ko je utihnila zadnja beseda pesmi ^in so izzveneli z njo akordi ko rahel dih, ji je položil roko na ramo
Pogledal je kvišku. "Ti!" lil smehljaje se mu je stegnila roke nasproti.
Poljubil jo je na svetlo se izpreminjaste la ve. "Privedel sem ti gosta s seboj."
Ana se je ozrla proti vratom in jvrestvaseno
ne bo našel dmna; zvoki klavirja, ki so se Puli ločila pokouci.
vedno razločneje. čim bolj se je bližal čoln obre-j Kiti je pogumno napravila korak naprej in Kiti ni umaknila več pogle- začela jecljati: "Moi brat — šel
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko storL — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
žju, so ga pomirili da * hiše, skrite napol med drevjem, in pridušeni zvoki so menda njeno razburjenost še pove čali. Ko je čoln pristal jpri kamenitih stopnicah jo je prešlo občutj-v kakor da je namenjena v zakleti grad. Oklenila se je brata za roko. da se je nasmehnil: "Ali se bojiš."' Med globokim vzdihom je odkimala in se mu dala voditi.
Ko sta šla po malem vrtu. se je pridružil kla v irski m zvokom še glas v altu, kakor bi pel zvon.
"Postoj, prosim te." je zajeeljala Kiti, "da čujem!"
"Cula'boš od blizu še boljše."
Stopila sta v vežo in Tasilo je neslišno odprl neka vrata. Kiti ni nič videla prostora pred se boj. Drhteč se je ustavila in oko ji je obstalo nn lepi. z odlično skromnostjo oblečeni dekliški postavi, ki je s hrbtom proti vratom sedela pri klavirju. Globoko ganjena je poslušala Kiti in ko urno kladivce ji je bilo srce. Kar jo je navdajalo, ni bila samo mila lepota trenutka, ne samo plaho soobčutje bratove sreče. Njena mlada duša je sprejela v teh dneh vase seme. ki je tiho poganjalo cvet. In v to čustvo, ki se ga še sama ni zavedala, so ji zvenele zdaj besede .Mendelsobno ve Uspavanke, ki jo je -pela Ana Herwegh:
Moj brat — šele danes sem —komaj vem, kako bi vam razodela veselje -t-." In besede so ji pošle. Nekaj sekund je stain brez moči. s solzami v očeh. potem pa je :;a«ioma. v smehu in joku stekla k Ani Herwegh in jo objela.
Ob isti nri je na Hubertovem odpirala Gun-di Kleesberg ena vrata za drugimi. "Kiti! Kiti!" Njen glas je odmeval »po vsej hiši; prika-
Spi in sanjaj, o dete ljubo, dni. ki ti morajo priti, sanjaj, kako je življenje lepo v krogu ljubečih te bitij!
Spi in sanjaj o pomladi mi. ko vse brsti in je v cvetu in se iz loga ptic petje glasi: Raj je 'v ljubezni na svetu!
zal se je samo Fric, ki na razburjena vprašanja tete Gundi ni vedel kaj odgovoriti. Ko je odkrila, tla je izginil tudi Tasilo s klobukom :n palico, se je nekoliko pomirila, domnevajoč, da sta odšla brat in sestra nekaj poti vozu nasproti.
Popoldne je prispel na Hubertovo Robertov sluga z dvema jezdnima konjema, in proti še-itim zvečer je pridrdral odprti lovski voz z obema bratoma po brestovem drevoredu. Vili, devetnajstleten praporščak, je bil po licu izrazito podoben svoji sestri, le postave je bil boij zajeten in po širokih ramenih je spominjal na očeta. Bil je vreče razgret v veseli obraz, iz oči se niu je prešerno smejalo mlado življenje.
! Kratke brčice so štrlele ostro z gornje ustnice I —poznalo se jim je, da jih goji in suče nestrpna j roka. Že ko je zavil voz v park. je skočil Vili pokonci in glasno klical sestro po imenu ter stegoval glavo, da bi prodrl kje z očmi skozi zmedo vejevja. Pred visečo vejo se je sklonil, omahnil v gngajočem se vozu in stopil malo trdo bratu na lakasti čevelj.
"Sedi 'vendar, norec, in ne štorkljaj drugim ljudem po nogah."
dalje pride
odzvalo z vseh strani. Albena je obstala.
'4Teta Dinka, zbogom!" je vzkliknila. 1 iZbogom!'' Nato se je obrnila drugam: "Luca Teodora, Sava, zbogom! Zbogom vsi skupaj!"
Skoraj vsi so se jokali. Albena je šla dalje, ves čas tako mirna, ves čas tako lepa.
"Zbogom!" »je zaklicala ponovno vsem. "Mlada sem, grešila sem. Odpuste mi!"
Ljudje so začeli glasno jokati in gnetli so se krog nje. Najbolj so (silile k njej ženske, a orožnika sta jih odganjala. Iz-nenada se je odzval iz ozadja jezni, drhteči glas starega očeta Vlasjuja.
"Stdjte, ljudje božji! Ne dajte je! Kaj bo naša vas brez Albene!"
Albena je prišla do voza, stopila gor in zaklicala stoje: 'Grešila sem! Odpustite!"
Nato se je usedla in molčala. Prinesli so ji otroka — istega, ki jo je izdal. In ko so ljudje videli, kako ga je objela in poljubljala, ni bilo nikogar več, Id <bi ne imel solznih oči.
Mahoma je-mlin utihnil. Motor, ki je dan in noč udarjal ko srce, ise je nenadoma ustavil in .umolknil. Mislili so, da se je kaj pokvarilo. A tedaj 'se !je pri velikih vratih prikazal Niaigul, mojster in se prerinil skozi množico k vozu in konjem. "Mlin je ustavil, da bi. tudi on kaj Videl," so za-mrmrali ljudje. Toda Nia-gul sije obletel jopič, kratek jopic s krznenim ovratnikom, skočil je na voz in se usedel zraven Albene.
"Dol!" je zavpil orožnik in ga zgrabil za ramo. "Dol!"
"Ne grem dol," je rekel Nia-gul. "Jaz sem ubil Kucarja!"
. *'Kaj, kaj pravi f" je vzklik-n i 1 župan. " Al i je m ogoče ?''
"Ali govori resnico?" je vprašal Albeno.	•
Albena je prikimala in je za^ ihtela. Množica je obkolila voz. Zdelo se Je, ko da se je vtsem šele zdaj nekaj posvetilo. Videli so, da je bil tudi Niagul lep in plavolas, da je imel kučmo nazaj potisnjeno in da so se mu lasje kuištrali. Pa še kratek jopič je imel, z ovratnikom iz krzna. Vse je bilo .jasno.
Začeli so vpiti in govoriti vsevprek. Ko se je začudenje malo poleglo, je kar na mah izgii^lo sočutje z Albeno. Ženske so jo začele sovražno gledati, od zadaj se je dvignila palica starega Vlasjuja.
"Ta plsica,^ je zrvpil. "še eno hišo je pokopala!" Na obraze moških je legla senca. Sicer niso o Albeni ničesar rekli, niso pa mogli videti Niagula poleg nje. Toda vse se je zgodilo tako naglo in nepričakovano, da ni mogel nihče ničesar misliti niti ne povedati.
9
Župan je bil prav tako ves zmeden. "To vendar ni mogoče! Dol stopi, Niagul, p^'di do-li!"
"Poženi!" je zavpil orožnik, ki je bil že skočil na voz. A župan je prijel za vajeti.
"Gospod stražmojster, lepo prosim, počakajte! Saj se to vendar ne spodobi; mož ima že-nno, otroke ... Til" je poklical
občinskega tslugo, "stopi brž, stopi po ženo."
"Poženi!" je ponovil stražmojster.
"Kam? V mesto?"
"Ne. Na občino k preiskovalnemu sodniku."
Voz je naglo oddrdral. Zdaj se je prikazala neka ženska, ki
je pritekla od mlina. Vsa koščena je bila, uvela,, predčas no postarana. Bila je Niagulo-va žena. Spočetka <je poslušala, ne da bi kaj razumela; nato je planila za vozom. Kmalu je obstala, se vrgla na tla, si zakrila oči z rokami in je na ves ijlas zajokala.
Važno za potovanje.
Kdor te namenjen potovati v stari kraj ali dobiti k°S* tam, je potrebno, da je ponten v vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skuinje Vam xamorento dati najbolj&a pojasnila in Utči v* potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. ae m-npop obrnite na nas xa vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje in sploh vse, kar je *a potovanje potrebno v najhitrejšem &wu, in kar je slavno, za najmanjše stroška.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker . se dobi iz Washington* povratno dovoljenje. RE ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poeeni in udobno potovali.
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
'.. ■. ■-.__
N21UI9*
Pot-navzgor
New York, Friday, November 6, 1936 — —. ii —, „
TMm LUMTMST bixxpknw DTTILY IN vas.
□
21
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
4' Ti — moja muza, moja boginja, moja žena — kar si mi, som ti hvaležen!"
Gita objame njegov vrat in mu položi glavo na prsi.
"Džorž — kako inore človeško srce zapopasti vso srečo, ki jo občutim?"
Džorž ji naglo razpusti lase, kar je pogosto napravil, ter skrije svoj obraz v njihovih valovili. (rita dostojanstveno sedi na divanu, njeno telo se ljubko naslanja na blazine. Poln čara jo ogleduje. Nato pa naglo poskoči ter jo pogleda s premen jeni m izrazom. Oči se mu razširijo, žiie na obrazu se mu napno.
Tako ostani, Gita, ne premakni se! Tako te moram naslikati."
Džorž naglo riše. Kot navadno, se mu risba brez hibe posreči. Obe roki, katerih ena je podpirala glavo in se je napol izgubljala v laseh, sto bili kot oživljeni na papirju. Njeno telo, ki se ga je oklepala tenka obleka, je bilo izdelano v značilnih potezah. Samo pri očeh <se je dolgo zaman trudil. Ni mogel narisati njihovega izraza, kot ga je želel.
"Poglej me," jo prosi v vročem razburjenju.
Nejevoljen nagubanči celo in se trudi. Gita vidi, da je sarti s seboj nezadovoljen.
Tedaj pa se njene oči zasvetijo proti njemu.
4 4 Moj dragi, nikar ne obupaj; saj mora iti,'' pravi,.tih o, lie da bi se premaknila.
Kot bi magnetična (sila tekla iz njenih oči proti, lyai^u, je bila njegova roka na mah trdna in gotova. Vsaka £*rta je bila, prav. Samo še majhna senca pod obrvmi, močnejša senca p ri očesnih oglih, povečana svdtloba in Džorž so globoko oddahne.
Se enkrat si ogleda potrpežljivi model in sliko. Oči mu žare, prsi se mu dvignejo, kot bi se rešile težkega pritiska. Nato pa sede poleg Gite in obraz zopet skrije v reko njenih las.
"Ali si napravil, Džorž?" vpraša s pridržanim glasom
Pokaže ji isliko, katero Gita pazno motri. Nato stopi pred zrcalo in pazno pogleda svoj obraz. Hoče napraviti prejšnji izraz. Temna rdečica zalije njena lica.
"No, Gita?" jo vpraša radovedno.
Gita se mu vrže na prsi in ga v občudovanju pogleda.
"Da, da! To sem jaz. Samo nrsem vedela, da morem iako izgledati. Zadnje čase sem se morala zelo premeni ti."
"Postala si lepa, moja Gita. Zdi se mi kot čaranje,"da si tako krasno razcvetela. Kaj pomeni to za mene, kako me navdušuje in osrečuje. Kako te ljubim, draga moja, moja krasna žena! Hvaležen sem usodi, da te mi je pripeljala v moje roke."
Pod njegovimi besedami zažari in se mu privije k prsipi. Nato pa zopet pogleda sliko.
"Ko bi to mogel naslikati z barvami, moj dragec. — Mislim, to bi morala biti dobra slika."
"Poskusil bom. Mora biti dobra. Ako ta podoba ne bo taka, kot jo hočem imeti, potem sem mazač. In slikarstvo moreni opustiti."
Gita ga plaho objame.
"Ne tako, Džorž; tako ne smeš govoriti. Če še ne bo taka, kot si jo želiš, boš pa poskusil novo sliko. Se nikdo ni padel umetnik z neba. Za mojstra se moraš boriti neumornd m neutrudno. Pomisli, tako malo časa ti preostane za slikanje. In tako se ti ni treba čuditi, ako prideš počasi naprej. In napredoval si veliko, to ti pravi tudi Hartman. Samo ko i.i imel več časa, ko bi se mogel saj eno leto nemoteno učiti. Da sem le jaz tako revna, da ti ne morem dati te svobode!
Je Lahka Kaja!
Za Čisto Grlo
po Pozni Zabavi
Cigareta, ki pusti vaše grlo prosto in čisto v nočeh zabave, ga bo tudi pustilo prostega in čistega vsako noč. Torej naj bo "kakšen poseben dogodek" ali pa "zgodnji počitek,** zaščitite nežne glasovnice vašega grla! Sezite po lahki kaji — Lucky. Dobili boste najfinejši tobak, ki ga more kupiti denar — ki je pa prost vseh drazileev, katere skriva narava celo v najbolj dovršenih vrstah surovega tobaka. Pomnite, ti dražilci so IZVEN vaše Lucky Strike. '"Toasting" jih odvzame. Lalika kaja da vašemu okusu užitek ... in da vašeifiu grlu zaščito!
ZADNJA NOVICA!
* ★
Kolumnist v Memphis Objavijo Vsak Teden Napovedi za "Sweepstakes"
Harry Martin, znani kolumnist ▼ Mem phis u, je dodal posebno novost svoji koloni. Vsak leden napoveduje nagradnike v Vaših Luekv Strike "Sweepstakes" - in dosedaj je posodil enkrat v treh slučajih. "Pohvalili me boste za .333 pogodcno povprečnost," pravi Martin - in mi smo pripravljeni pohvaliti ga. Čestitamo, pravi Martin!
Ali ste vi že pristopili? Ali ste dobili vase okusne Luekv Strikes? Godba je V traku. Naravnajte na "\our Hit Parade" - 0b vedah in •obotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte godbo, potem poskusite Vaše Lucky Strike "Sweepstakes."
In če Se ne kadile Lutki«, kupite dane« zavojček in jih poskuiajte. Mogoče nečesa pogrešate.
an k a k a / a
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED"
Coprrtrht 1936.
The Ani»-rlrtr fob »ceo Company
ŠEST RAZBOJNIKOV NA VEŠALIH
prieanal
'Džorž tfleda s svojimi iskajoeimi, globoko ležečimi umetniškimi očmi njen razvneti obraz. h
4 Daš mi vee kot denar, (lita. Navdušuješ in podžigaš me k novemu delu. Dokler boš verovala v mene, ne bom obu. pal. In pri tem jo pritegne k sebi na divan. "Tako te bom slikal, Gita. Takoj prihodnjo nedeljo bom pričel s tem. Joda Oblen moraš drugo obleko. Mora biti tenka, tesno se oklepajoča obleka in posebno lepo izrezana."
Z naglimi potezami nariše obleko, kakoršno je videl v svo-tu domišljiji.
Gita ga pogleda eez ramo.
'Glej, taka mora biti — in iz popolnoma nežnega in svetlega blaga."
Gita nekoliko vzdihne.
"Da, tako bi morala biti. Toda take obleke nimam "
Dzorz nekoliko pomisli. a
''Seveda jo bo treba že kupiti. Ali misliš, da je dragaf
Gita pazno gleda rizbo.
'Napraviti jo morem tudi sama, ker je zelo priprosta. I oglavitna stvar je blago. Na ramah mora biti nakopičena in t-e mora v gubah spuščati navzdol. Roke morajo ostati razgaljene in vrat tudi Kaj ne, da sem te prav razumela!"
I opolnoma. In misliš, da jo moreš sama napraviti?"
"Bre® vsake teža-ve."
'"Torej moramo blago kupiti T"
, . ,	.Toda m<>g°ce najdem kako ceneno tkanino,
ki bo služila evojema namenu. Saj ni treba, da dolgo drži."
Dobro, takoj jutri -boš kupila blago. Ali moreš do prihodnje nedelje biti gotova z obleko?"
44Prav lahko; saj ni veliko dela ž njo."
"To mi je prav. Tedaj, v nedeljo prieneva. Toda boš morala vec ur mirno sedeti, moja draga." Gita se vsa srečna smeje
ZAJECAR, 20. okt. — Na dvorišču sodnili zaporov v Za-jeearu so bili--včeraj zjutraj o-bešeui razbojniki Avram %u-jica, Stanoje Ričič, Nikola La-patanovič in Gjorgje Trajlovič. Okrog poslopja se je zbrala že zjutraj velika množica radovednežev. Na dvorišču sta že čakala krvnik Hart in njegov pomočnik. Štiri veŠala so bila pripravljena.
Prvega so privedli orožniki Avrama Zujico. Bil je ves bled, toda mirno je stopil k vešalom, molče je stopil na pručieo in čez sedem minut je zdravnik že ugotovil smrt. Sledil mu je St. Ričič. LapatanoviČ1 je bil pijan in mrmral je nekaj nerazumljivega, vendar so se pa slišale besede: "E, jes krivi smo. i gotovo." A že mu je krvnik Hart zadrgnil zanjko okrog vratni in čez osem minut je bil mrtev. Tretji ie* bil na vrsti LapatanoviČ. Že na hodniku
ba,
"Saj bom vendar pri tebi in te bom mogla gledati " 4« Da, to boš. Tako me bos gledala kot sedai. To je tako te moram imeti."	,
tre-
Džora jo drži za ramo daleč proč, od sebe in si žareče Sedata v očl	, *
Isti trenutek nekdo trdo potrka na vrata. Džorževa mati pokhce, ne da bi vrata odprla:
4'Pridita jest; kosilo je na mizi."
(Dalje prihodnjih.)
PlSlte nam za cene t ornih listov. reservaeijo kabin in pojasnila xa potovanj«.
SLOVEMC publishing
COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th SL, New Yark

je kričal: " H ajde brate, evo idem na pred. Nema sta tu, kriv sani. 1 vsi smo krivi. Ja sam Nikola LapatanoviČ, gospod i ne sudijo, ja vas dobro jjo-znaijem". Ko mu je krvnik zadrgnil vrv okrog vratu, je še vzkliknil: "Svršeno!" Zadnji je prišel na vrsto Trajlovič. Na i hodniku je dejal: "Tu so vsi (dobri ljudje, posebno sreski načelnik. Kje je gospod načelnik f. Govoriti hočem. Dovolite mi govoriti." Ko so ga o-rožniki privedli k vešalom, je vzkliknil: "Dobro, pa naj bo! Evo me, sam grem v smrt, samo dovolite mi spregovoriti. Krvnik Hart je pa kmalu sporočil službujočemu sodniku, da je pravici zadoščeno. Trupla usmreenik razbojnikov so sneli z vešal in položili v krste.*
Ljudje so pa še čakali, da sta stopila pred veliki kazenski senat Blago je Stankovič in Mi-lorad Petrovič, ki ju je okrožno sodišče obsodilo na smrt. Ko jima je predsednik sporočil, da je njuna prošnja za pomilostitev odklonjena in da bosta danes zjutraj obešena, je Milo-rad vstal, rekoč: "Hvala gospod predsednik!" Ko so ju odvedli v celico, je jel Stankovič govoriti: "Umreti moram tako ali tako. Naj žive moji sinovi in vnuki. To je moje prvo in zadnje delo. Toda sodišče ni ravnalo prav. Vsi štirje bi morali biti skupaj (Pajdaša na smrt obsojenih razbojnikov Mi-lisavljevič in Živanovič sta bila namreč obsojena na dosmrtno ječo.) Skupaj smo grešili, a zdaj naj midva umreva, onadva pa ostaneta živa. Tudi
onadva bi morala biti obsojena na smrt."
Petrovič je dejal novinarjem, tla mu je žal, da človek spozna in oceni dobro šele, ko stori krivico. Obrnjen k sodnikom je prosil, naj njegovo truplo pokopljejo v Zaječaru, da ne bo imel sin stroškov s prevozom v domačo vas.
Zanimiva je bila ločitev štirih, včeraj »ju t raj .obešenih razbjnikov od Sta likov i ča in Petroviča. Slednja dva sta vse po vrsti objela, češ, kdo ve, morda prideva tudi midva kmalu za vami. Prvi štirje so morali včeraj na vešala, ker so napadli jjoštni voz ter umorili voznika Sarbuloviča in orožniš-kega spremljevalca pošte Tre-haljevca, zadnja dva sta pa končala na vešalih davi, ker sta umorila bogatega kmeta DumitraŠkoviča.
SHIPPING NEWS
Na parnlkih, ki so debelo tiskani, vrše v domovino Izleti pod vodstvi izkušenega spremljevalca.
SMRTNA KOSA
V Somerset, Colo., je dne 10? oktobra umrl Anton Majnik, star 71 let in doma iz Žirov na Gorenjskem. Bil je star seljenec.
na-
POZOR NAROČNIKI!
Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bf> treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa za jamčite redno dostavljanje lista.
Resno Vas prosimo, da /po števate to opozorilo!
Uprava "Glas Naroda"
7. novembra: Chninpluin v Havre Conte dl Savola v Genoa
11. novembra: Aquitaniu v Cherbourg Nonuandle v Havre
14. novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg
JO. novembra :
Bremen v Bremen
-1. novembra:
Lafayette v Havre * Saturnla v Trat £5. novembra: Normandie t Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra: Conte dl Šavoia v Geno*
2.	decembra:
Queeq Marfr v Cherbourg
3.	deeembra: Cliamplalu v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deeembra: Vulcania v Trst
0. decembra: Normandie v Havre
Berengaria v Cherbourg
fl2. deeembra:
i
I
Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg '.'6. decembra:
Normandie v Havre
NAJ VAM BO
QUEEN MARY
Najhitrejši Pa mik na Svetu
Vaš boži£ni parnik za obisk Jugoslavije. Lepota, luksus in udobnost Vam bo za. vedno v spominu.
IZI.ETI SE VftŠE IZ XEW TORKA preko Chfrbourga.
2. DECEMBRA	s
16. DECEMBRA vodja H. w«b«r Preko Atlantika v 4 dneh.
POZNEJŠI BOŽIČNI IZLET
BERENGABIA — 9. decembra
Vodja Alfred Markua
Za podrobnosti se obrnite n& svojega lokalnega agenta ali na
CUNAED WHITE STAB
25 BROADWAY	NEW YORK