LETO V. 5 maj 1979 glasilo szdl občine logatec NOVICE Priznanja OF in srebrni znaki sindikatov Na skupni slavnostni seji predsedstev OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta Logatec, ki je bila 26. 4. 1979, so bila za leto 1979 podeljena srebrna priznanja OF in srebrni znaki sindikatov vidnim družbenopolitičnim delavcem in aktivistom SZDL in ZS. Srebrna priznanja OF so prejeli: - ROMAN OSTERC, za več kot 30-letno aktivno in prizadevno družbenopolitično delo. Svojo aktivnost je pričel že kot mlad funkcionar, ko je uspešno opravljal razne dolžnosti in bil udeleženec vrste udarniških akcij. V preteklem obdobju je bil večkrat sekretar OO ZK, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, sekretar CK SZDL, sedaj je sekretar Volilne komisije pri Predsedstvu RK SZDL, član Predsedstva in Izvršnega odbora OK SZDL, že drugo mandatno dobo pa uspešno in z veliko prizadevnostjo vodi KK SZDL ,,Naklo" - Logatec. Prav pri delu v krajevni organizaciji SZDL vlaga največ naporov, zaradi česar postaja le-ta uspešna in vedno bolje organizirana fronta socialističnih sil v k s Naklo. - MARJAN SKUBIC, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo. Uspešno je opravljal vrsto pomembnih dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, skupščini občine in na področju ljudske obrambe. Med drugim je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS in občinske konference SZDL. Aktiven pa je tudi v KK SZDL ter na drugih področjih. Vse svoje dolžnosti je opravljal z vso odgovornostjo. - RAFAEL USENIK, že vrsto let sodeluje pri družbenopolitičnem delu, tako v organih občinske konference SZDL, kjer je aktiven član Predsedstva in Izvršnega odbora OK SZDL, kot tudi v skupščini občine, kjer je zelo delaven v Izvršnem svetu in v KS Tabor. Nenehno si prizadeva za napredek in razvoj Gradnika, kjer je zaposlen. Prav tako je nesebično in z ustreznimi rešitvami sodeloval pri komunalnem urejanju središča občine kot ostalih naših vasi. Zelo uspešno in prizadevno deluje tudi v Društvu mladih glasbenikov, kjer je predsednik društva. - JAKA NAGODE, je eden tistih zelo prizadevnih aktivistov SZDL, ki ima velike zasluge pri razvoju in napredku krajevne skupnosti Hotedršica. Kot predsednik KK SZDL si je z aktivnim in požrtvovalnim delom pridobil med občani velik ugled. Sedaj uspešno vodi svet KS v Hotedršici. - ANTON NOVAK, se je leta 1942 kot borec vključil v NOV. Po vojni je aktivno sodeloval pri delu v krajevni organizaciji ZZB NOV. Dočakal je visok življenski jubilej - 80-letnico. Pred kratkim je umrl. Predsedstvo OK SZDL mu je priznanje OF podelilo posmrtno. - PLANINSKO DRUŠTVO Logatec, aktivno deluje pri nadaljevanju tradicij NOB, nenehno širi število svojega članstva skrajno in uspešno dela z mladimi na šolah, ter usposablja mladince za splošni ljudski odpor in za vzgojo članstva za reševanje ob elementarnih nezgodah. Srebrne znake sindikatov pa so prejeli: - ZDENKA JERNJECIC, Mercator - Poslovna enota Logatec je poleg svojega rednega dela, ki ga je vseskozi uspešno opravljala, vedno odgovorno prevzemala razne funkcije v podjetju in sindikalni organizaciji. Prav njena zasluga je, da je osnovna organizacija sindikata aktivno in uspešno delovala na vseh področjih in pri tem uresničevala delavske interese. - EMA BOLCINA, KLI Logatec, aktivno se vključuje v družbenopolitično dejavnost. Kot delegatka v samoupravnih organih ter organih sindikata se je vedno zavzemala za boljši položaj delavca. Opravljala je vrsto pomembnih funkcij. Tako je bila član delavskega sveta, član delavske kontrole, sedaj pa je članica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije. - ALBIN ĆUK, ob vsakokratnih prireditvah, ki jih je organizirala OO KLI je prispeval velik delež pri izvedbi ter samem organiziranju teh prireditev. V sindikalni organizaciji aktivno deluje že vrsto let. Bil je predsednik mladinskega aktiva, tajnik sindikalne organizacije, aktivno sodeluje v Uredništvu Logaških novic, je podpredsednik ZKO in član OK SZDL Logatec. - ALOJZ KLANCAR, je pričel aktivno družbenopolitično delovati že Bronasta priznanja OF Krajevna konferenca SZDL ,,Naklo" je 24. apr. 1979 podelila bronasta priznanja osvobodilne fronte zaslužnim družbenopolitičnim in društvenim delavcem. Priznanja so prejeli: MARIJA ŽELJKO za dolgoletno neprekinjeno, zgledno, požrtvovalno in (Dalje na 2. strani) kot mladinec. V KLI si je s svojim prizadevnim in vzornim delom pridobil zaupanje delavcev, ki so mu zaupali odgovorne funkcije. Aktivno se vključuje v dejavnost samoupravnih organov ter dejavnost občinskega sindikalnega sveta. PREDSEDNIK REPUBLIKE ODLIKOVAL ANTONA TRUDNA Visoko odlikovanje Na slavnostni seji predsedstva OK SZDL Logatec 26. 4. 1979 je predsednik skupščine občine Logatec Franc GODINA izročil Antonu TRUDNU, predsedniku OK SZDL Logatec RED REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM, s katerim ga je za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo odlikoval predsednik republike tovariš TITO. Tovariš TRUDEN si je ves čas prizadeval za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda in razvijanje samoupravne socialistične demokracije. Kot predsednik OK SZDL si je zelo prizadeval za razvoj delegatskega sistema in odnosov. Svojo funkcijo je opravljal požrtvovalno in z vso odgovornostjo. Posebej se je trudil za uveljavljanje SZDL kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil, v kateri delovni ljudje in občani uresničujejo svoje interese in potrebe. Delo je vedno organiziral tako, da je razvijal delovne in tovariške odnose, sam pa je na demokratičen način in učinkovito prispeval k uveljavljanju posameznih in družbenih interesov. V polni meri je imel ustvarjalen odnos do pobud vseh družbenopolitičnih dejavnikov in posameznikov ter bil ves čas sposoben in pripravljen voditi demokratično soočanje mnenj in stališč. Zaradi svojega doslednega revolucionarnega dela, uživa ugled in zaupanje delovnih ljudi in občanov v občini in širši regiji. Vrednote socialistične revolucije in NOB so globoko zakoreninjene v njegovi zavesti in so prisotne pri vsaki akciji, ki mu je bila poverjena. Pri vsaki akciji je vključeval tudi elemente utrjevanja pridobitev NOB in socialistične revolucije ter tako uspeval krepiti politično delo na vseh področjih. Za to visoko priznanje tovarišu TRUDNU iskreno čestitamo! Visoko odlikovanje je tov. TRUDNU izročil predsednik SO Logatec, ing. Franc Godina Solidarnost je humanost Ob tragičnem potresu v Črni Gori je kolektiv OŠ ,,8. talcev" poslal ponesrečencem, poleg denarne pomoči, zbrane od delavcev in učencev šole, tudi prikolico. Vanjo so priložili bodrilno pismo in izrazili željo, da se z novim lastnikom seznanijo in si z njim dopisujejo. V soboto, 5. maja so pismo tudi prejeli in ga prilagamo (prevedenega). Dragi bratje! Imam pet let. Ime mi je IGOR ČOROVIČ, poleg mene pa so v družini še mlajši brat Vladan, kije napolnil eno leto, mama, ki dela v šoli, oče, ki študira, stara mama in stari oče. Vsi smo živeli skupaj. Kar nas je potem doletelo, veste sami Bilo je grozno. Naš dom je popolnoma porušen, vendar smo mi ostali živi in zdravi Oče je takoj razširil šotor, iz katerega pa nas je pregnalo močno deževje. Nismo imeli kam. Stara mama in mama sta jokali Potem pa je oče od nekje pripeljal majhno hišico na kolesih in rekel, da so mi jo poslali mladi kolegi iz Slovenije. Vsi smo bili srečni in jaz sem prvi vstopil. V njej sem našel vaše pismo. Oče ga je na glas prebral, ostali pa smo med poslušanjem zajokali. Sedaj nam je toplo in dež nas nič več ne moti. Za to smo vam neizmerno hvaležni in obljubljam, da bomo čuvali naš novi dom. Dragi prijatelji! Še enkrat se zahvaljujem vam, vašim učiteljem in direktorju šole ter vam pošiljam mnogo prisrčnih pozdravov od nas vseh. To je bil seveda le en del pomoči, ki ga je prispevala naša občina. Ostala sredstva, ki smo jih zbrali, vam posredujemo v priloženi tabeli. Tabela seveda ni popolna, saj ne zajema vseh sredstev. Kljub temu OZD oz. TOZD in Delovne skupnosti Čorovič Igor Dobrota 56 81330 Kotor mislim, da je za enkrat dober pokazatelj naše solidarnostne in s tem humane pomoči. Dopolnjene podatke bomo predstavili v eni naslednjih številk. D.T. Zbrani prostovoljni prispevki (denar obveznice Solidarnostni dan 1. DPO Logatec 2. Konfekcija Logatec 3. OŠ Dol. Logatec (otroci 4. OŠ Dol. L. (kolektiv) 5. Zdrav. dom. Logatec 6. Krpan Logatec 7. KLI Logatec 8. WZ Logatec 9. VZ Gor. Logatec 10. Kolektiv SO Logatec 11. R K Laze zbir. akcija 13. RK Rovte zbir. akcija 14. RK Vrh zbir. akcija 15. RKGoi Logatec 16. Šola Vrh otroc; 17. Kmetijska zadruga 18. RK Dol. Logatec akc. 19. Pevsko društvo D.L. 20. Gradnik Logatec 21. Valkarton Logatec 22. Motel LOM 23. OŠ Gor. Logatec 24. OŠ G.L. (otroci 25. Obrat za kooperacijo 26. Gozdarstvo Logatec 27. Železniška postaja Mercator LB Vrednost rjuh „Konfekcija" in razdelitev na TOZD oz. OZD KLI LOGATEC Valkarton GG in OK Kmetijska zadruga Gradnik Konfekcija SO Logatec Vse skupaj Mercator Oskrbnina za dva meseca otrok iz Crne Gore OK in GG - 30 m3 lesa ŽTP - brezplačni prevoz Ljubljanska banka - podružnica Logatec bo delala 9 delovnih dni po sklepu DS za Črno Goro 4.773,90 5.252,65 8.160,20 8.315,70 14.577,30 2.732,75 12.553,05 3.976,85 3.579,50 19.501,50 12.930,40 3.670,00 4.890.00-2.601,65 110,00 9.004,90 5.913,65 450,00 5.816,90 10.420,00 5.600,90 4.200,00 10.000,00 10.000,00 7.000,00 10.000,00 3.000,00 3.000,00 3.000,00 9.708,40 45.708,40 delali 21. 4. 1979 enodnevni zaslužek še niso razpravljali še niso razpravljali so že delali prosto soboto enodnevni zaslužek enodnevni zaslužek enodnevni zaslužek v septembru akcija pogozdovanje delali prosto soboto v juniju so že delali prosto soboto enodnevni zaslužek enodnevni zaslužek delali 19. 5. 1979 delali prosto soboto enodnevni zaslužek enodnevni zaslužek 'mm- Vedno zanesljivi Tudi letos smo v velikem številu pričakali in pozdravili Kurirčkovo pošto s pozdravi predsedniku TITU ob njegovem 87. roj. dnevu. Pionirji so pred Narodnim domom izvedli bogat kulturni program, prvoborka tov. Pakiž Dora pa je orisala zgodovino in pomen kurirčkovc pošte. Kurirji OŠ Gornji Logatec so pošto natanko ob dogovorjeni uri predali kurirjem OŠ Dolnji Logatec, ki so prav tako obljubili, da jo bodo zanesljivo predali na naslednji kurirski postojanki. V torbo so seveda pristavili svoje pismo za tov. TITA z željami, da bi bil še dolgo živ in zdrav med nami. Ob tej priložnosti je predsednica Društva prijateljev mladine, tov. Osterc Majda izročila zaslužnima delavcema na področju organiziranja Kurirčkovc pošte dve priznanji. Dobile sta ju: Tov. Jerina Franc, Dolgoletni predsednik OO ZZB NOV Logatec in tov. Milavec Breda, mentorica RK rj f. Kurirčkovo pošto je pozdravilo mnogo občanov, pionirji pa so izvedli pester program. Bronasta priznanja OF (Nadaljevanje s 1. strani) predano delo na področju kulturne dejavnosti - predvsem pa za zasluge in ustvarjalen prispevek k nastanku in razvoju knjižničarstva v krajevni skupnosti oz. občini: BRANKA KUM za zavzeto aktivistično delo na področju kulture in za uspešno organiziranje in vodenje mladinske organizacije ter kreativno vključevanje le-te v SZDL kot fronto organiziranih socialističnih sil; VIKTOR ŠEN za dejavno vlogo v procesu razvijanja in utrjevanja akcijske in idejne usposobljenosti ter politične usmeritve organizacije Zveze komunistov v krajevni skupnosti ter za uveljavljanje koncepta SLO s poudarkom na sestavini teritorialne obrambe; TONE TOMC za prispevek v boju za osvoboditev slovenskega naroda, prenašanja revolucionarnih tradicij NOB na mlajše rodove in nepretrgano prizadevno aktivistično delo v družbenopolitičnih organizacijah, še zlasti v organizaciji ZZB NOV Slovenije; LOVSKA DRUŽINA LOGATEC za tehten prispevek na področju društvenega organiziranja občanov v organizacijo lovcev, za oblikovanje in razvijanje lovske kulture in odnosa do varovanja narave in divjadi ter za krepitev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite; JAMARSKI KLUB LOGATEC za izredno požrtvovalno delo pri razvoju, utrjevanju in širjenju organizacije jamarstva v občini, za dragocen prispevek pri raziskovanju jamskega sveta v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, kjer je Jamarski klub Logatec dosegel zavidljive rezultate. V kulturnem programu se je predstavila recitatorka ZSM Logatec; pel pa je Moški pevski zbor „Tabor" Logatec. maš Organiziranost in problemi kmetijstva Kmetje na področju naše občine se združujejo v Kmetijsko zadrugo Logatec, Kmetijsko gozdarsko zadrugo Žiri in TOK pri GG Ljubljana. KZLogatec in Kmetijsko gozdarska zadruga Žiri sta po obliki združevanja kmetov enoviti delovni organizaciji z zadružnimi in delovnimi enotami. Najvišji organ upravljanja je občni zbor, v katerem so enakopravno zastopani delavci in kmetje. V letošnjem letu bo potrebno preučiti možnosti organiziranja Temeljnih zadružnih organizacij in drugih oblik organiziranja, ki jih predvideva zakon o združevanju kmetov, temu pa tudi prilagoditi samoupravne akte. Kmetje se najbolj povezujejo v skupnosti za skupno uporabo kmetijske mehanizacije. Trenutno je na področju KZ Logatec t 10 strojnih skupnosti, ki so zelo dobro opremljene (nekatere razpolagajo s kompletno linijo za pridelavo silažne koruze), premalo pa se kmetje organizirajo v druge skupnosti. Med takimi bi v bodoče kazalo organizirati predvsem skupnost za izkoriščanje neobdelanih površin. Pereč problem kmetijstva je ureditev dohodkovnih odnosov s predelavo in trgovino, ki ne kažeta vedno dovolj posluha za to. Nadaljnji problem je neskladje med cenami repromateriala, krmil, koruze, energije in ostalimi stroški, ki hitreje naraščajo kot cene kmetijskih proizvodov. Posledice so že vidne v upadanju proizvodnje klavnega goveda in mleka. Pri kreditiranju, ki je sicer zadovoljivo urejeno, pa je potrebno nuditi boljše pogoje predvsem za višinske predele. Prepočasi se uveljavlja invalidsko-pokojninsko zavarovanje, ker se lahko tako zavarujejo le lastniki večjih kmetij, obenem pa to zavarovanje v občini ni enako urejeno, saj Kranjski zavod za socialno zavarovanje uveljavlja drugačne kriterije in merila kot pa Ljubljanski. Nujno bo zato uveljaviti enako zavarovanje za vse kmete v občini. V občini zelo zaostajamo v razvoju kmečkega turizma. Razen zadnjega leta, ko je narejen preusmeritveni program in zagotovljen kredit za kmečki turizem na eni kmetiji, nismo naredili ničesar. Za ureditev podobnih nalog v kmetijstvu bi morali nujno zaposliti pospeševalca za kmetijstvo. Kmetijsko-zemljiška skupnost tudi ni odigrala vloge, ki ji jo daje zakon. Težave so kadrovske in finančne. Tukaj bo treba nekaj storiti, saj mora ta skupnost med drugim uresničevati tudi zakon o preživninskem varstvu. Glede obdavčenja kmetov je treba izdelati merila in kriterije, da Polje, kdo bo tebe ljubil? bo tisti kmet, ki več vlaga in več proizvaja, tudi pravilno obdavčen in da se bodo pri tem upoštevala vložena sredstva in delo. Prav tako je potrebno z davčno politiko usmerjati tiste kmetijske proizvajalce, ki do sedaj niso vložili dovolj naporov za izboljšanje proizvodnje. Dosedanje davčne olajšave pri nakupu kmetijske mahanizacije, gradnje hlevov, silosov in ostalih vlaganj v kmetijstvo niso dovolj spodbudne. Mladi s kmetij se povezujejo v aktivu mladih zadružnikov, katerega delo je zadovoljivo, vendar bi morali odgovorni v kmetijstvu posvetiti več dela s tem aktivom. Poleg tega bi veljalo posvetiti več pozornosti izobraževanju kmečkih proizvajalcev. Problemov je torej veliko, zato naj na koncu le še poudarimo, da bo potrebno v letošnjem letu posvetiti vso pozornost uresničevanju kmetijskih zakonov. Zelena bratovščina V zadnjem času se je začel Logatec vse bolj širiti po zelenili njivskih površinah. Novogradenj na teh predelih je vse več, zato je prav, da se tudi v Logaških novicah malo „spotaknemo" ob ta problem. Res je sicer, da imamo v Logatcu urbanistični plan, ki točno določa, kje je industrijska cona, kje zazidalna cona itd, prav tako je res, da Logatec ne živi od kmetijstva, res je pa tudi, da se zemljiško-kmetijska skupnost do sedaj še ni pogovarjala o odkupu zemljišč in da tudi ni prave povezave med kmetijstvom in gozdarstvom. Zvoniti po toči pa je vedno prepozno. V tej številki naj bo ta članek le izziv, mnenja o tem problemu pa pričakujemo tako od občanov kot od pristojnih organov. Objavili jih bomo v naslednji številki. D.T. Pomlad je končno prišla med nas in marsikdo si bo omislil sprehod v gozd, bodisi za rekreacijo, da se naužije svežega zraka ali iz kakršnih koli drugih nagibov. Med stalne obiskovalce gozdov pa spadajo naši lovci, ki med drugim tudi varujejo in negujejo življenje v njem. V Logaških novicah bomo poskušali v 2 ..nadaljevanjih" prikazati del njihovega dela in doživetij, obenem pa vam posredovali nekaj napotkov in priporočil ob možnih doživetjih v gozdovih. Za uvod v to „nadalje-vanko" pa vam na kratko predstavljamo razvoj Lovske družine Logatec. Letos poteka 33 let od ustanovitve LD Logatec, pravilneje povedano nekaj navdušenih fantov in mož, nekateri še vedno v uniformah vojakov osvoboditeljev in ustanovili lovski družini Gornji in Dolnji Logatec. Hoteli so obnoviti lovišče. Narediti so morali nove preže in solni-ce, določiti nove lovske meje itd. Prva leta v novih pogojih so bila precej težka, saj je bil odlov divjadi minimalen, miselnost, da je divjad od vsakogar, pa je botrovala divjemu lovcu, ki je bil tedaj močno razširjen. S pravilnimi ukrepi in kontrolo pa se je kmalu začela kazati drugačna slika lovišča. Stalež divjadi je začel rasti; najprej pri zajcih, počasneje pri srnjadi. Vendar uspeh se je kazal. Kljub temu je bilo tista leta uplenjene zelo malo divjadi. Prvo leto je bil uplenjen le en srnjak in dve srni, drugo leto trije srnjaki in šest srn. Zajcev so tudi obstrelili zelo malo, čeprav je bil lov nanje posamezen in na brakadah. Po zamisli nekaterih tovarišev sta se lovski družini združili v enotno LD Logatec. Ta korak je bil pozitiven, saj se je pokazalo, da v eni vasi ali eni kotlini najbolj ustreza ena lovska družina. Po združitvi je lovišče merilo 5900 ha, kolikor meri še danes, če odštejemo vsa tista področja, kjer smo zgradili tovarne, hiše, ceste itd. V tem času po združitvi je bilo v zakonu postavljeno novo načelo o gojitvi divjadi in gospodarjenju z lovišči, ki so družbena lastnina. Ta načela je tudi naša lovska družina vključila v svoj program dela. Občni cbori in upravni odbor so takrat sprejeli brezkompromisne sklepe in se zavzeli za čimprejšnjo obnovitev lovskih naprav v lovišču, zgradili lovsko kočo, preganjali divje lovce itd. Stalež divjadi se je močno povečal, pojavila pa se je tudi nova divjad - jelen in prašič. Vzporedno s tem so se povečali odstrelni načrti. Danes, po tolikih letih obstoja lovske družine, lahko rečemo, da so bili vsi ukrepi pravilni in učinkoviti, zato se lahko tudi pohvalimo, da imamo najbogatejše lovišče v našem bazenu. Ob lovu in delu v lovišču smo vzgajali nove ljudi, nove člane zelene bratovščine in nove družbeno aktivne ljudi. Danes se lahko mirno ozremo v preteklost in gledamo v prihodnost, ker kar smo dosegli je jamstvo, da pravilno skrbimo za divjad, za ohranitev divjadi in da pravilno gospodarimo z družbenim premoženjem. Ustava in novi lovski zakon sta nam še večji porok, da bomo ohranili naravo in divjad v njen ter vse tisto, kar nas žene spomladi v rano jutro, pozimi pa v visoki sneg. Medvedov Lovska družina Logatec je precej številna. Na sliki vidimo mnoge, ki so zaslužni za njen razvoj. Informacija o na novo ovrednotenem programu šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v občini Logatec in možnosti izgradnje nedokončanega dela programa. Z referendumom so se delovni ljudje in občani v občini Logatec odločili združevati sredstva iz osebnega dohodka in dohodka organizacij združenega dela, za dokončanje izgradnje in obnove potrebnih šolskih in vzgojnovarstve nih objektov. Program izgradnje je bil opredeljen po objektih in ocenah iz leta 1975, vsakemu objektu pa so bile določene tudi cene izgradnje oz. obnove na osnovi grobe ocene, pri čemer pa Odbor še ni razpolagal z konkretnimi načrti. Do sedaj je bil po predvideni dinamiki realiziran del programa, ki po svoji vrednosti že precej odstopa od prvotnih predvidevanj v letu 1976. Odbor je analiziral še ostali nerealizirani del programa izgradnje in obnove, ugotovil, da cene za nameravano obnovo in izgradnjo tega dela programa občutno odstopajo od prvotno grobo ocenjenih cen in smatra, da je o tem potrebno informirati vse delovne ljudi in občane, ki združujejo sredstva v te namene. V ta namen je Odbor posredoval poročilo o svojem delu za obdobje od leta 1976vdo vključno 1978. leta skupščine občinske izobraževalne skupnosti, skupščini Skupnosti otroškega varstva in skupščini občine, ki so poročilo obravnavale, ga sprejele in odločile, da se da širša informacijo o tem vsem delovnim ljudem in občanom v občini Logatec. V spodnji tabeli je prikazan: prvotni program z grobo oceno cen v času referenduma, cene za dosedaj že izvedeni del programa in ocena neizvede-nega dela programa po današnjih cenah. Objekti Groba ocena 1975 Ocena vrednosti Cena že neizvedenega izgrajenih programa objektov (cene 1979) OPOMBA Poleg citiranih dveh objektov, ki bosta vključena v kompleks šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v Krajevni skupnosti „Tabor", sodi tudi obnova obstoječega Narodnega doma. Obnovo bosta financirala Krajevna skupnost „Tabor" in Kulturna skupnost občine Logatec. Odbor smatra, da je takšna obnova lahko racionalna in smotrna samo v primeru, če je zagotovljena sočasnost projektiranja in izvedba gradbenih, oz. obnovitvenih del. Iz zgornje tabele je razvidno, da je za izvedbo na novo ovrednotenega programa še ne izgrajenih objektov potrebno zagotoviti sredstva v vliini 30,529.539,70 dinarjev. Ta sredstva bomo zagotovili na osnovi dogovorjenega vplačevanja samoprispevka občanov iz osebnega dohodka in prispevka organizacij združenega dela po Samoupravnem sporazumu ter najetih kreditih: v letu 1979 od 30. 6. do 30. 12. 6,700.000 v letu 1980 od 1. 1. do 30. 12. 13,000.000 vletul981od 1. 1. do"0. 6. 7,000.000 — bančna sredstva Skupaj: 3,829.539,70 30,529.539,70 Iz vsega navedenega je razvidno, da bo ob taki dinamiki pritoka sredstev možno realizirati celotni z referendumom sprejeti program izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini Logatec do izteka samoprispevka, to pa je do 30. 6. 1981. leta. ODBOR ZA IZGRADNJO IN OBNOVO ŠOLSKIH IN VZGOJNOVARSTVENIH OBJEKTOV V OBČINI LOGATEC PREDSEDNIK Ing. Franc GODINA KS Rovte 1. Otroški vrtec v Logatec skupaj I. in II. etapa 2. Šola v Hotedršici 7 oddelkom vrtca 3. Popravilo šole v Lazah 4. Popravilo sole Rovtarske Žibrše 5. Popravilo šole na Medvedjem brdu 6. Adaptacija vrtca v Rovtah 7. Šola v Gor. Logatcu za nižje razrede z oddel. vrtca 8. Oprema za novo zgrajene šole in vrtec 9. Odplačilo anuitet za že zgrajene objekte 10. Plačilo prispevka za zaklonišča 11. Plačilo eventu-elnih razlik, projektov in funkcionalni izdatki SKUPAJ: 10,630.000 16,000.000 3,200.000 5,800.000 800.000 ~ 2,700.000 (pO projektu) 500.00 500.000 600.000 3,000.000 1,500.000 (ocena projektanta) 440.000 (po pogodbi) (ocena pro-1,600.000 jektanta) 15,000.000 (°cena Projektanta) - - 2,000.000 (ocena Odbora) - 3,789.539,70 - 500.000 (po Odloku) - 3,000.000 (ocena Odbora) 19,230.000 21,800.000 30,529.539,70 Kakor je razvidno iz tabele bodo izvedena obnovitvena dela na zgradbi šole Laze. Obnovitvena dela bi morali izvesti že v preteklem letu, vendar to ni bilo mogoče zaradi nerazrešenega vprašanja izpraznitve objekta. Sedaj je ta problem rešen, v končni fazi so projekti, obnova bo izvedena v času šolskih počitnic v letu 1979. Popravilo šole v Rov. Žibršah bo izvedeno v letu-1979 in sicer tako, da bo v njej možno organizirati pouk. Šola Gorenji Logatec je uspela zagotoviti učitelja, za katerega bo v zgradbi šole urejeno tudi stanovanje. Popravilo šole na Medvedjem brdu bo izvedeno v naslednjih mesecih. Sklenjen je dogovor z izvajalcem gradbenih del in tudi že vplačana sredstva v višini vrednosti adaptacije. Adaptacija vrtca v Rovtah je bila predmet širokih razprav med občani v Rovtah, kakor tudi v Odboru za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Prvotno je bila predvidena adaptacija stare zgradbe osnovne šole v Rovtah. Kasneje, v letu 1978, pa je Odbor v dogovoru z občani Krajevne skupnosti Rovte sprejel drugo varianto in sicer v smislu izgradnje prizidka ob zgradbi nove osnovne šole v Rovtah. Naročen je bil idejni projekt in izdelana ocena vrednosti tega objekta, ki bi znašala 5,500.000 dinarjev, kar pa moćno presega predvideno vrednost in je glede na delovanje vzgojno varstvene dejavnosti neracionalno. V letu 1979 so bili ponovno izvedeni razgovori z občani v Krajevni skupnosti Rovte, ki so predlagali, da vrtec zgradimo skupaj s pošto in stanovanji za učitelje v Rovtah. Odbor je to zadnjo varianto osvojil, ocena vrednosti pa je 1,600.000 dinarjev. Za gradnjo vrtca so naročeni projekti in prepričani smo, da bomo z deli pričeli že v letošnjem letu. V programu je predvidena tudi izgradnja šole za nižje razrede ob že zgrajeni osnovni šoli za višje razrede v Krajevni skupnosti „Tabor" Logatec. Ob tem objektu pa se je Odbor na predlog Skupnosti otroškega varstva odločil za izgradnjo dveh oddelkov otroškega varstva. Pri tej odločitvi je upoštevana zasedenost vrtca v Dol. Logatcu, širitev naselja oz. novogradenj proti Gor. Logatcu, kar pomeni tudi vedno večjo poseljenost Krajevne skupnosti „Tabor" predvsem z mladimi družinami. Vse to so argumenti, ki opravičujejo odločitev Odbora in Skupnosti otroškega varstva, da se taksen vrtec zgradi. Ni namen članka na splošno predstavljati KS Rovte, ampak njihove konkretne probleme in delo, ki jih čaka letos. Glede splošnih podatkov le toliko: KS ima 1200 prebivalcev, od tega jih je 300 zaposelnih. Družbenopolitično življenje je precej bolj razgibano kot leta do sedaj. Imajo 4 delegacije: Delegacijo KS in 3 združene delegacije SIS. Gasilsko opremo. Tudi lovci so aktivni, saj pripravljajo lovsko kočo, v katero so vložili veliko dela. Pogovor s predsednikom KS, to. Šinkovcem je odkril veliko problemov in potreb, ki v KS še niso rešeni. ,,V KS bomo vse testvari rešili le ob večji podpori SO Logatec." V kratkem moramo namreč urediti veliko stvari. Obnoviti moramo pokopališče, za katerega imamo iz sredstev TOZD že odobrenih 15 starih milijonov, ki nam lahko služijo kot osnova za pridobitev kreditov. Sicer pa je skupščina KS izvolila pripravljalni odbor, ki bo proučil, ali se je bolje odločiti za kredite ali za samoprispevek. Ugotoviti pa je potrebno tudi število grobov in višino grobnine. Zelo slaba je tudi elektrifikacija v naši KS (vzdrževanje in napetost). Delni vzrok je plan obnove omrežja, ki pa se precej zavlačuje, saj bi morali začeti z deli že lani. Upamo, da bodo letos in prihodnje leto dograjene 3 trafo postaje. Seveda pa nas največ dela in sredstev čaka v drugi fazi — napeljava od postaje do stanovanj. Prav tako so pereč problem telefoni. Sedaj imamo 20 priključkov, kar pa je mnogo premalo. Ker je PIT it postavila centralo upamo, da bo 200 novih priključkov nared do konca leta. Tudi tu nas čaka največ dela, sama priključitev od postaje do posameznih telefonov. Vodovod je star že 70 let in ne more zadostiti potrebam KS. Zgrajen je bil namreč le za potrebe 10 kmetij, danes pa samo te kmetije porabijo mnogo več vode, kot jo lahko vodovod nudi. ker smo prispevali sredstva za gradnjo logaškega vodovoda, naš pa tudi spada vanj, smo prepričani, da nam pripada nekaj sredstev tudi za dograditev našega, krajevnega vodovoda. Naša KS je precej oddaljena od najbližje bencinske črpalke, zato krajani hranijo precejšnje količine goriva doma. To je pa lahko nevarno, zato se zavzemamo za gradnjo črpalke v bližini KS,*če že ne v njej. Petrol najprej za to ni pokazal posebnega zanimanja, saj so Rovte izven prometnega vrveža. Z njihovim predlogom, da bi prodajali derivate v okviru Ki, je Petrol privolil, da zgradi črpalko v Zajelah. Lokacijsko dovoljenje je že izdano, dogovoriti se je treba le glede sodelovanja. Krajani bodo pomagali tako, da bodo odkupili zemljišče in pripravili teren. To se bo lahko uredilo, saj imamo v KS okoli 300 traktorjev in ostalih kmetijskih strojev. Bo pa črpalka zelo pomembna tudi s stališča SLO. Izgradnja vrtca je naša naslednja naloga. Sedaj imamo v varstvu 30 otrok, ko pa bo v KS zgrajena tovarna, bo tudi vrtec pridobil na veljavi. Odbor za izgradnjo vzgojno-varstvenih objektov mora le še določiti, ali je bolje adaptirati staro šolo ali zgraditi nov vrtec. V zvezi z gradnjo VV objektov je tudi gradnja stanovanjskega bloka. Na našem območju živi trenutno le ena učiteljica, naša želja pa je, da bi prav ta kader stalno stanoval tu in delal z mladino tudi v popoldanskem času. Vemo namreč, da so ti ljudje nosilci kulture na vasi, prav take mentorje pa tudi potrebujemo. Obenem pa se zavedamo, kako težko jih je zadržati na vasi, če jim ne nudimo stanovanj. Potreba po stanovanjih učiteljem pa se bo še povečala z razvojem celodnevnega šolanja. Trenutno se ukvarja z mladimi dramskimi igralci le en domačin, mladi pa izkazujejo veliko zainteresiranost, saj so že 'uprizorili! dve igri. Stanovanjski blok pa bi zapolnila tudi Pošta, ki je že dala soglasje za odkup promernega prostora in mnogi prosilci sstanovanj iz KS. Gradnjo bloka naj bi začeli ze letos. Naj na koncu omenimo še gradnjo obrata Pletenine. Krajani že več lel želijo, da bi v KS pridobili proizvodni obrat, vendar so bili do sedaj vsi pogovori zaman. Najprej smo se dogovarjali z Alpino, potem z Iskro, vendar so bili pogoji preveliki. Končno smo se dogovorili s Pletenino iz Ljubljane, ki je pripravljena postaviti obrat v naši KS. Najprej smo iskali prostor za novogradnjo, vendar smo naleteli na problem z odkupi zemljišč, ki jih kmetje niso hoteli odstopiti. Končno sta se Pletenina in kmetijsko-gospodarska zadruga Žiri dogovorili za odkup ali najem Sorinega skladišča. Kredite za dotacijo tega prostora bo dala zavarovalnica Triglav. Tu naj bi bilo zaposlenih najprej 60, pozneje pa 100 delavk. Konfekciji v glavnem ne bomo jemali delovne sile, obenem pa je prav, da ne gradimo le v Dol. Logatcu, kar je bilo do sedaj prisotno, ampak tudi drugod. Bolj bi morali prisluhniti potrebam in željam krajanov, saj te želje niso utopične. Razlog za gradnjo takega obrata v KS pa je še v tem, ker ne potrebuje veliko elektrike, kot tudi ne posebnega cestnega ali železniškega omrežja, ne onesnažuje okolja, obratna sredstva se hitro amortizirajo itd. Problemov je torej veliko, vendar upamo, da jih bomo z delom in trdno voljo tudi rešili. Zapisal D.T. TOZD S PODROČJA GOSPODARSTVA V LETU 1978 Zadovoljivi rezultati poslovanja Tudi na področju naše občine je akcija „zaključni računi 1978" pomembno prispevala k uveljavljanju delavca samoupravljalca pri odločanju o pogojih in rezultatih dela, obenem je opozorila na nekatere slabosti v sistemu družbenega planiranja in nakazala tako objektivne kot tudi subjektivne vzroke, da nekaterih dogovorjenih obveznosti, kljub relativno dobrim rezultatom, nismo uresničili. Zakon o združenem delu določa pravico in dolžnost delavcev, da morajo ob zaključnih računih, in med letom ob obravnavi periodičnih obračunov, kritično analizirati stanje in probleme gospodarjenja. Letošnje razprave o zaključnih računih torej v večini niso bile zgolj formalne, pač pa so predočile odgovornost za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi ter delavce približale k osredju procesa družbene reprodukcije z namenom, da bi lažje uresničevali plansko sprejete obveznosti. Rezultate gospodarjenja sta obravnavala tudi IS in SO ter ob tem sprejela nekatera stališča in priporočila, ki so bila posredovana vsem tozd v obravnavo z namenom, da jih upoštevajo pri sestavi konkretnih akcijskih programov. Navajam le nekaj elementov poslovanja, primerjajočih z letom 1977, ob istočasnem upoštevanju nekaterih sprememb v predpisih, zaradi katerih smo morali nekatere rezultate delno korigirati. Pri rezultatih so zajete vse DO s sedežem v občini Logatec (kli, Valkarton, Konfekcija, Gradnik, kz, GG -TOZD, GG-OK, golftur1st - TOZD Krpan, bife - Stara pošta). - celotni prihodek jc bil dosežen v višini 1,247.463.000 din (26 % več kot v letu 1977) - PORABLJENA SREDSTVA so naraščala hitreje kot celotni prihodek (indeks 30 % več kot v letu 1977). - DOHODEK je bil dosežen v višini 385.775.000 din (16 % več kot leta 1977). - CISTI DOHODEK je bil dosežen v višini 269.289 din (18,2 % več kot leta 1977). - CISTI DOHODEK za osebno in skupno porabo se je napram 1. 1977 povečal za 25,8 % in jc znašal 226.990.000 din. del Čistega dohodka za izboljšanje in razširitev materialne OSNOVE DELA pa jc znašal samo 33.017.000 din, kar jc le 79,9 % napram 1. 1977. Ta del dohodka seje najbolj zmanjšal v naši največji DO, to jc v kli-ju, saj je znašal le 53,2 % napram 1. 1977. - sredstva ZA reprodukcijo (amortizacija + del čistega dohodka za poslovni sklad + del čistega dohodka za rezervni sklad + dohodek, kot rezultat iz plačanih ugodnosti), so bila dosežena v višini 68.662.000 din, kar znaša 99,7 % napram i. 1977. - POVPREČNO ŠTEVILO zaposlenih konec meseca je bilo 2073 (3,2 %več kot v letu 1977). - DOHODEK NA ZAPOSLENEGA je bil dosežen v višini 190.789 din (13,4 %več kot leta 1977) - osebni DOHODKI IN SREDSTVA SKUPNE porabe na DELAVCA so znašala v povprečju 112.260 din (21,6 % več kot v letu 1977). - CISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA MESEČNO je porastel za 20,6 % inje znašal v povprečju 5.228 din. V primerjavi s planiranim dohodkom je bil doseženi dohodek višji za 8,4 "/t,. Najvišji porast dohodka so dosegli v KZ, Gozdarstvu in v Konfekciji. Splošna ugotovitev is in so, ki pa vsekakor ni podkrepljena s temeljitejšo analizo posameznih kazalcev ob upoštevanju vzrokov in posledic, ki so vplivali na njihovo nastajanje je, da so bili doseženi dobri rezultati, še zlasti ker nobena TOZD ni poslovala z izgubo. Odstopanja od sprejetih planskih obveznosti in dogovorjenih ukrepov so zlasti vidna v premajhni odvisnosti gibanj sredstev za osebno in skupno porabo napram dohodku in čistemu dohodku, zmanjševanju produktivnosti dela in akumulativne sposobnosti gospodarstva ter še vedno pri prekoračevanju obsega zaposlovanja. Priporočila SO TOZD: 1. Sprejme se ocena poslovanja TOZD s področja gospodarstva po zaključnih računih v letu 1978. 2. Na osnovi ugotovljenih rezultatov poslovanja za leto 1978 in že znanih rezultatov za prvo trimesečje leta 1979 naj vsaka TOZD. ki tega še ni storila, izdela svoj akcijski program, v katerem morajo biti konkretno opredeljene naloge, nosilci lc-teh ter roki za izvedbo. 3. Akcijski programi morajo pri obravnavi zaključnih računov in periodičnih obračunov izhajati iz natančnejših analiz indeksnih pokazateljev poslovanja. Obravnavani in sprejeti morajo biti na zborih delavcev, ob predhodni obravnavi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. 4. Akcijski programi morajo vsebovati aktivnosti v takšni meri, da bodo delavci v TOZD sledili stabilizacijskim prizadevanjem, opredeljenim v resoluciji o uresničevanju družbenega plana SR za leto 1979. 5. Vso pozornost je posvetiti sistemu družbenega planiranja. Preveriti je obstoječe srednjeročne plane in pristopiti takoj k analizi razvojnih možnosti za naslednje srednjeročno obdobje, to je od leta 1981-1985. Na osnovi te analize izdelati svoje svoje elemente in smernice ter jih usklajevati po programu is so z ostalimi nosilci planiranja. 6. Da bodo delavci lahko usmerjali tokove družbene reprodukcije ter imeli dejansko možnost odločati o sredstvih, pogojih in rezultatih dela, je potrebno zagotoviti, da bodo delavci hkrati planirali pogoje pridobivanja dohodka, predvideni dohodek ter vse sestavine razporejanja dohodka in čistega dohodka. 7. Izboljšati je potrebno organizacijo dela ter uvajati novo tehnologijo ter izboljšati izkoriščanje delovnega časa. V ta namen jc sinhronizirati vse dejavnike (zlasti priprave dela, komercialne službe in vzdrževanja z organizatorji delovnega procesa), da bo čim manj zastojev v proizvodnji, vzpodbujati in nagrajevati inovacijsko dejavnost ter zaostriti delovno disciplino tako pri delavcih v neposredni proizvodnji, kot tudi vseh servisnih dejavnostih in skupnih službah. 8. Analizirati je vzroke za veliko odsotnost z dela zaradi bolezni in nesreče pri delu. Na osnovi ugotovljenih vzrokov takoj pristopiti k izvajanju ukrepov znotraj TOZD in v okviru zdravstvene službe, da se bo stanje na tem področju izboljšalo. Pri tem je vsekakor upoštevati, v kolikšni meri pogojujejo veliko odsotnost iz dela zaradi bolezni in nesreč pri delu notranji medsebojni odnosi med delavci in vodilnim osebjem, organizacijo dela in v kolikšni meri se izvajajo predpisani preventivni ukrepi. 9. Stalno je potrebno spremljati gibanje materialnih stroškov in sproti seznanjati delavce o vzrokih za njihovo naraščanje. 10. Sproti je potrebno ugotavljati upravičenost investicijskih odločitev in njihovo smotrnost. 11. Vso pozornost je posvetiti izpolnjevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela in ukrepati povsod, kjer se kršijo samoupravne pravice delavcev in kjer so nastale motnje v samoupravnih odnosih (619. in 622. člen ZZD). 12. V vseh TOZD je analizirati vzroke in nadaljevati prizadevnost k združevanju dela in sredstev ter izpostavljanjem dohodkovnih odnosov med udeleženci, ki sodelujejo v procesu reprodukcije. 13. Za realizacijo sprejetih ukrepov so poleg konkretnih nosilcev samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, prvenstveno odgovorni individualni poslovodni organi. Aktivnost IS in SO ob obravnavi zaključnih računov in tekočih rezultatih gospodarjenja tako v TOZD s področja gospodarstva kot negospodarstva ne smemo razumeti, da to pomeni ocenjevanje namesto delavcev ali celo v njihovem imenu. Usmerjena je z namenom sodelovanja in vzpodbujanja samoupravnega delovanja v organizacijah združenega dela, za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in za nov družbenoekonomski položaj delavca. Peter PETKOVSEK, ing. OŠ Edvarda Kardelja Ime velikega misleca bo nosila Osnovna šola Gornji Logatec. Po smrti Edvarda Kardelja so DPO im SO Logatec podale predlog, da bi OS Gornji Logatec poimenovali po velikem revolucionarju, saj šola do sedaj ni imela posebnega imena. Delovna skupnost šole je na posebni seji predlog z veseljem sprejela, skupno željo pa je OK SZDL Logatec posredovala RK SZDL z naslednjo utemeljitvijo: v tej vzgojno-izobraievalni ustanovi učenci doživljajo samoupravo na vseh področjih življenja in dela šole. Samoupravno delujejo v svojih organizacijah, v krožkih, pri delu oddelčnih skupnosti in tudi pri šolskem delu, ko na oddelčnih konferencah razpravljajo o vzgojno-izobraževalnih uspehih in iščejo poti za izboljšanje svojega dela. Ob samoupravnih dnevih, ki so postali že tradicija, preizkušajo učenci svoje samo-upravljalske sposobnosti, saj sami organizirajo delo na šoli. OK SZDL Logatec je za delo v razvoju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov med mladino podelila šoli 26. 4. 1976 priznanje OF slovenskega naroda. Sola bo uradno poimenovana 9. septembra, obenem bo to osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. D.T. Samostojno organiziranje dela na šoli pomeni nabiianje bogatih samoupravnih izkušenj za prihodnost. O (ne)varnosti v cestnem prometu Večkrat smo že pisali o nič kaj zavidljivem položaju na naših cestah. V naslednjih vrsticah ne bi ponavljali splošnih ugotovitev, ampak bomo poskušali prikazati konkretne rešitve. Vemo, da je lani umrlo na cestah v naši občini 6 ljudi, zato moramo hitro ukrepati, da se stanje ne ponovi ali morda celo poslabša. Na to temo je PM Logatec sklicala posvet s predstavniki družbenopolitične skupnosti, DPO, OZD, Cestnega podjetja itd. Na posvetu so analizirali dejansko stanje in predlagali možne rešitve. Ker je letos obenem leto otroka, le-ta pa je pogost udeleženec prometnih nesreč, moramo letos še posebej poskrbeti za njegovo varnost, kot tudi za varnost starejših in nepokretnih ljudi. Kaj bi morali torej storiti za večjo varnost? Najprej se lahko ustavimo kar na stanju naših cest in označbah, ki naj bi jim pripadale in jih krasile. Res je sicer, da mora voznik prilagoditi vožnjo stanju cestišča, vendar pa je z nekaj „rožic", ki jih premoremo na logaških cestah, težko omenjati kakršno koli omejitev. Označbe na cestišču so tudi zelo slabe, pa naj so to smerniki, zebre ali prometni Za takšno avtobusno postajo bi bil potreben drugačen prostor. Kaj moramo vedeti o plinu? Plin v jeklenkah je danes vse bolj v uporabi. Ker nepravilno rjvnanje z njim lahko povzroči pravo katastrofo, vam posredujemo nekaj podatkov o tej uporabni, ekonomični, obenem pa tudi nevarni energiji. Tekoči naftni plin v jeklenkah je navadno mešanica butana in pro- pana. Njegova kalorična vrednost je cca 25000 k cal/Nm3, izgoreva pa pod normalnimi pogoji s temperaturo okoli 2115 stopinj c. Je težji od zraka, iz 1 1 tekoče faze se pri normalni temperaturi razvije 250 1 plina. Eksplozijska zmes je med 1,5 % do 9 % plina v zraku, sam pa Uspešna vaja CZ Vse ekipe so na vaji pokazale dobro pripravljenost. Tudi požar je bil kmalu pogašen. V zadnjih letih beležimo vse več primerov elementarnih nesreč po vsem svetu. Tudi Jugoslavijo prizadevajo potresi in poplave. V vseh primerih se je pokazalo, da hitra reševalna akcija prepreči še večjo materialno škodo in dodatne človeške žrtve. Izurjenost ekip CZ in NZ je zato neprecenljive vrednosti Namišljene nesreče so dobra vaja in pokazatelj izurjenosti posameznih ekip. Na eni takih vaj so svojo izurjenost pokazale tudi ekipe CZ iz Rovt. V popoldanskem času je občan Mlinar Franc obvestil predsednika SLO, daje potres težko poškodoval njegovo stanovanjsko hišo. Predsednik je takoj sklical štab CZ in načelnika NZ. Skupno so si ogledali hišo, proučili situacijo in takoj ukrepali. Preko kurirjev so obvestili vse ekipe in zagotovili varnostne ukrepe (izklopili elektriko, blokirali cesto in zavarovali hišo). Kmalu so vse ekipe začele z delom. Ekipa prve pomoči je reševala ranjence, veterinarska ekipa je poskrbela za živino, tehnična gasilska ekipa je pogasila nastali požar in porušila razmajane dele hiše, v akciji pa so sodelovali tudi krajevni prevozniki, ki so s tovornjaki odvažali ruševine s ceste. Akcija, v kateri je sodelovalo cca 35 ljudi, je dobro uspela, ekipe pa so dokazale, da jih ne more nič presenetiti. D.T. se vžge pri temperaturi 460 stopinj c. Zakaj jeklenka eksplodira? Jeklenke niso do vrha napolnjene s plinom, ampak je v njih le 3/4 tekočine. Ostala Četrtina je namenjena ,.dihanju posode". Ce jeklenko postopoma segrevamo, se plin v njej vse bolj širi, dokler ne zapolni cele posode. Pri 65 stopinjah c je jeklenka polna, zato lahko eksplodira. Pri eksploziji se plin razlije, takoj izpari in se pomeša z zrakom. Ta mešanica pa potem eksplodira pri najmanjši iskri. Jeklenke lahko zato segrejemo le do 40 st. c, hraniti pa jih moramo v senci in na hladnem. Ce zajame jeklenko slučajno požar, jo moramo takoj spraviti iz ognja in jo pohladiti z vodo. Ce jeklenke nc moremo odstraniti iz ogroženega prostora je najbolje, da ventil nekoliko odpremo, izhajajoči plin pa prižgemo. s tem bomo sicer nekoliko povečali požar, preprečili pa eksplozijo, ki ima vsekakor mnogo hujše posledice. Da bi nc prišlo do tragedije, moramo torej paziti predvsem na sledeče: - pred priključitvijo moramo preveriti, če je ventil na jeklenki izpraven - jeklenko moramo pravilno priključiti na porabnik, paziti na tesnilo in izpravnost gumijeve cevi) - po končani montaži preveriti tesnost spojev z milnico in nikakor z vžigalico - plinske jeklenke moramo namestiti na takih mestih, ki niso izpostavljena toploti in ki niso nižja od okoliškega terena (ker je plin težji od zraka) - redno moramo kontrolirati posamezne sklope na porabniku, strokovna oseba pa mora prekontro-lirati plinske naprave vsaki dve leti - ce v prostoru vonjamo plin, ne smemo v tem prostoru s čimerkoli povzročiti Iskre, zato je najbolje, da se ne dotikamo ničesar, razen da zapremo ventil na jeklenki in odpremo vsa okna in vrata. Po prezračitvi prostora prekontroliramo tesnost ventilov in tesnil, cevi in podobnega z milnico. Ce okvare nismo odkrili, odnesemo jeklenko na zračno mesto in pokličemo strokovnjaka. To so le nekateri osnovni napotki za uporabljanje plinskih jeklenk. Zavedati se namreč moramo, da je vsaka jeklenka potencialna bomba v pravem pomenu besede, zato moramo z njo ravnati previdno. znaki. Nikjer nimamo nobenega ogledala, čeprav je nepreglednih ovinkov precej. Bolje bi morali skrbeti ne le za asfaltirane, ampak tudi za makadamske ceste, po katerih se vozijo otroci v šolo. Ce te ceste samo posujemo z debelo plastjo peska, smo s tem nevarnost padca in s tem nesreče le še povečali. Na splošno lahko ugotovimo, da cest ne vzdržujemo vec tako, kot smo jih nekoč. Pri vsej moderni mehanizaciji še vedno krpamo ceste ročno, tako, da nastajajo na cestah krtine. Za dodatno nevarnost poskrbimo kar sami, ko gradimo poslopja in hiše in okoli njih, največkrat na ovinkih, postavimo nepregledne ograje. Zapeljati v tak ovinek je skoraj loterija. Ne glede na tako im. „objektivno" stanje naših cest, pa leži še vedno večji del nevarnosti v subjektivnem faktorju, torej v nas samih. Enostavno se v cestnem prometu ne znamo (ali nočemo? 5 pravilno obnašati. Avtomobile parkiramo ravno kjer se nam vzljubi, včasih na obeh straneh ceste, na pločnikih seveda, da so pešci in otroci prisiljeni hoditi po cesti. Pred Krpanom pa nekateri parkirajo tako, da lahko kar iz avtomobila skočijo v restavracijo. Hitrost tudi ne znamo še omejiti, ne mimo šole, ne mimo vrtca itd. Ko je PM Logatec pred kratkim ugotavljala hitrost vozil na ovinku v G. Logatcu (pred šolo_), je ugotovila, da vozijo tu nekateri cez 100 km/h. Glede na to, da je ovinek nepregleden in da takoj za ovinkom prečkajo cesto učenci, je komentar nepotreben. Ne smemo se pa znašati samo nad vo/niki. kajti tudi nekateri pešci s svojim početjem na cesti ne prispevajo k varnosti. Nekateri pešci si namreč predstavljajo, da so na zebri zaščiteni kot kočevski medved, saj se tu zbirajo v skupine, se obotavljajo, hodijo po cesti ,,vštric", tako da zasedejo polovico cestišča itd. Naslednja izkaznica naše promet ne etike bi bilo lahko lomljenje tabel, napisov in ostalih označb na cestah. Za taka početja, kot tudi za vožnjo pod vplivom alkohola, ki je še vedno glavni krivec prometne zmede, bi morali vsekakor uvesti mnogo strožje kazni. Samo odvzeto vozniško dovoljenje ne pomeni veliko. Mogoče bi se morali glede teh stvari le malo bolj zgledovati pri naših zahodnih sosedin, ki imajo s prometnim vrvežem veliko več izkušenj kot mi. Tam so namreč denarne kazni za take prekške, nasproti našim, izredno visoke in zgleda, da nas le to lahko reši vinjenih voznikov na cestah, saj pri nas ne pijejo le amaterji, ampak tudi poklicni vozniki. Vse to zahteva intenzivno prometno vzgojo že v osnovnih šolah. Na posvetu smo zabeležili veliko predlogov ludi s te strani. Za osnovne šole bi veljalo pripraviti posebne brošure na temo o varnosti v prometu, prav tako pa bi morali na ceste postaviti posebno signalizacijo za večjo varnost otrok. PM je ze zagotovila, da bo poslala nekatere miličnike na posebna predavanja prav s področja mladinske kriminalitete in varnosti v prometu. Šole bi morale poskrbeti za večjo varnost učencev ob odhodu iz sole, saj se dogaja, da se učenci med čakanjem na avtobus razigrano podijo po cesti in s tem ogrožajo tako sebe kot druge (n.pr. pred OŠ S. talcev). To bi morala OŠ čimprej urediti. Prepoved točenja alkoholnih pijač pred 7.30 se dokaj striktno držimo, mogoče bi pa veljalo ta odlok razširiti tudi na prepoved prodajanja alkohola pred to.uro. Vse kakor pa bi se morali mnogo strožje držati prepovedi točenja alkohola mladoletnim osebam. K boljši prometni etiki bi pripomoglo tudi to, če bi v avtosoli posvetili še več pozornosti humani strani vožnje, ne le tehnični. ^ j naša snovanja naša snovanja naša snovanja ) Pobude so prišle od tod in ondod, naj bi naš list odprl stran tudi za tista snovanja, ki nimajo le informativnega obeležja, pomenijo pa estetsko, umetniško izpovedovanje in oblikovanje. Nova rubrika bo prinašala izvirne literarne in likovne prispevke naših domačih ustvarjalcev: velikih in malih. maš Na stop Pšenični val v bisago pljuskne, sandali so pripravljeni na vzlet. „Posodi mi orglice, čez kopita južnih vetrov me razpni, obcestni kamen!" Poslikani kitari se odpirajo ciganski boki. Vroča kava pod platano. Lyonski mostovi v daljavi; nocoj bova spala med tiri, Jacqueline, in grizla sredico človeške bližine. Pa se hvališ v domači gostilni, kje vse siže bil „A, v Antenah? " Tu bom stal na zeleni ploščadi Notranjske, z dvignjenim palcem do sodnega dne. A ndrej Zigon Sodobni striptease Razgrni zaveso svojega življenja, razgrni goloto svojega telesa v to umazano meglo, v to neskončno brezveznost, v to temo svobode in boš umrl v svoji duši in se boš zadušil od pohote svojih bližnjih in boš ostal večno uklenjen med dobrimi, pametnimi ljudmi. Bojana Kleč ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža in očka ANTONA SLABETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje ter z nami sočustvovali. Posebno toplo se zahvaljujemo Društvu obrtnikov Logatec, pevskemu zboru Tabor, Osnovni šoli Gor. Logatec, Gasilskemu društvu Gor. Logatec in Lovski družini Logatec, ki sta se z besedami priznanja in zahvale za njegovo delo poslovila ob njegovem mnogo preranem grobu. Zahvala gre tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki sočustvujete z nami, iskrena hvala. Se enkrat zahvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Njegovi žalujoči: žena Zvonka, hčerke Darja, Bernarda in Mateja Mesec maj je bil zagotovo v znamenju velikega ameriškega spektakla VOJNA ZVEZD. Film je bil prav gotovo zanimiv za vse plasti obiskovalcev in di se mi, da niso bili potrebni termoforji, da bi vas ogreli. Drznem si trditi, da bo mesec junij v znamenju glasbenega filma VROČICA SOBOTNE NOČI z Johnom Travolto v glavni vlogi. Ta film je obredel ves svet in moramo prjznati, da precej uspešno. TudLcri nas ima disco-glasba veliko pristašev. Zato mislim, da bo ,,VROČICA" pritegnila marsikoga tudi iz radovednosti, kaj nekivje to, kar danes tako prevzema mlade. Mislim, da ne bodo razočarani, saj je glasba dovolj kvalitetna in film dovolj profesional-|no> posnet. Ze zclaj pa lahko obljubim, da bomo videli v septembru tudi nadaljevanje VROČICE - film BRILJANTINA, ki je poleg Travolte proslavil tudi pevko Olivio Newton.-John. Mesec junjj je mese.c. v katerem se pričenjajo poletni dnevi, s tem pa tudi šolske počitnice in dopusti. Filmi, izbrani za ta mesec, so izbrani na zabavno plat. Poglejmo jih nekaj: SVETNIKI, iN DIAMANTI - ta film ponavljamo, ker smo v februarju zaradi žalovanja odigrali eno samo predstavo: HOLLYWOOD ALI PROPAD -ameriška komedija z Jerrvjem Levvisom in Deanom Martinom; ZMAJ UNIČUJE GNEZDO in BRUCE LEE MI TE OBČUDUJEMO - dva filma z neprekosljivim Brucem Leejem, mojstrom kungfuja; V BREGOVIH NE V A DE - ameriški \ve4stern s Charlesom Bronsonom; POCESTNICA — zelo uspešen erotični film z zname- " o po rodu, Ja Chabro-a; NA J>OL POL. GROBO - ameriška .komedija o ameriškem nogometu ali, do nase, rugbvju, z Burtom Revnoldsom yi lanskim oskarjevcem Krisom KrisfolTersonom. Te filme priporočam predvsem za sprostitev in zabavo. Posebnei icga obvestila pa je vreden film VISOKA NAPETOST, imeniten film režiserja in igralca Mela Brooksa, ki ga, tako se mi zdi, v Logatcu še nismo srečali, nase pa je opozoril pred dvema letoma s parodijo na Frankensteinpove krirninalke. VISOKA NAPETOST pripoveduje o posebni duševni bolnišnici ,,z^ zelo zelo nervozne", kot pravijo v filmu. Novi direktor (igra.ga režiser sam) pade v mreže grozljivih pustolovščin, ki so nekakšna parodija na Hitchcocka in njegove grozljivke. Film je smešen in grozljiv hkrati in bo lahko manj zahtevne gledalce zabavaj, bolj zahtevnim pa bo poleg zajiave pokazal tudi to.Jcako je mogoče z vzdušjem kriminalk - doseči popolnoma drugačne efekte. Zgodbe vam nikakor ne smem izdati, saj gre vendar za kriminalko. Priporočam tudi film VIOLETTE IN. FRANCOIS, francosko ljubezensko dramo s prvo damo današnjega francoskega filma Isabelle Adjani. Film govori o problemih mladega zakonskega para, ki se zateka h kraji, da si ohranja blagostanje, ki ga je eden od zakoncev prinesel s seboj. Film je zanimiv, disi malo po kriminalki in je na trenutke prav zabaven. Ponovno po desetih letih bo na sporerju tudi film BUTCH CASSlDY IN KID, ameriški vvestern najboljše kvalitete s Paulom Nevvmanom in Robertom Redfordom v glavnih vlogah. Film pa ni samo kavbojka, je tudj odlična slika razmer v ZDA na prelomu stoletja. Film priporočam prav vsem gledalcem, posebno pa se tistim, ki ga pred mnogimi leti niso videli. Primož Sark ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta FRANCA KOGOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala vsem, ki so ga med boleznijo obiskali. Zahvaljujemo se dr. Skvarču in dr. Caliču za obiske na domu. Hvala gospodu Župniku za opravljeni pogrebni obred ter pevcem in vsem, ki • ste ga spoštovali in ga imeli radi. Zena Marija in hčerke z družinami OBVESTILO! Društvo upokojencev Logatec obvešča vse upokojence in upokojenke, da bo redni Občni zbor društva v nedeljo, 3. junija, t.l. ob 10. uri v Domu upokojencev Logatec, na Staii cesti. Ker bomo na tem občnem zboru volih nov Delegatski zbor, nov upravni odbor društva, in določili nove smernice dela društva, vabimo vse upokojence, člane in nečlane, da se tega občnega zbora zanesljivo udeležijo! tajnik DU. i oman Ivan. r NOVE KNJIGE V LOGAŠKI KNJIŽNICI 1. Rus: Izvirna marksistična dialektika 2. Košmrlj: Mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije 3. Tomšič: Ženska, delo, družina, družba 4. Šetinc: Razdalje se krajšajo 5. Stanič: Znana in neznana Sovjetska zveza 6. Zidar: Pandorine sence 7. Antologija konkretne in vizualne poezije 8. Rustaveli: Vitez v tigrovi koži 9. Partljič: Ščuke pa ni 10. Koroška pota 11. Laurin: Panorama ruske literature 12. Hovvatch: Cashelmara 13. Scaduto: Bob Dylan 14. Dreifuss: Onstran vesolja 15. Bova: Tisočletje 16. Roa: Sin človeka 17. Verne: Ledena sfinga - 18. Prodajalna svetov 19. Bach: Podarjena krila 20. Brickhill: Sklati zvezde z neba 21. Clostermann: Nebo v plamenih 22. Bevk: Znamenja na nebu Logatec, 4. maja 1979 Petrol Ljubljana TOZD Gostinstvo PE Motel Lom Objavlja naslednja dela in naloge: 1. 4 docente za nedoločen čas (za bife v Ljubljani, Tržaška c. 130) KV gostinska delavka ali PKV delavka z enoletno prakso 2. 3 kuharje — kuharice za nedoločen čas (samodela na Lomu pri Logatcu) KV kuhar z gostinsko šolo 3. Več žensk za pomoč v kuhinji (samodela na Lomu pri Logatcu) PKV delavka Delo se združuje za polni delovni čas. Poizkusno delo za vse delavce v delovnem razmerju traja po pravilniku o delovnih razmerjih do treh mesecev. Kandidati-ke, se lahko pismeno prijavijo na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu. PETROL Ljubljana TOZD gostinstvo ČATEŽ PE Motel Lom 1 Filmski program ZA MESEC JUNIJ 1. -3. ameriška kriminalistična komedija VISOKA NAPETOST 2. -3. ameriški western V BREGOVIH NEVADE 5. italijanska kriminalka SVETNIKI IN DIAMANTI 8. -10. ameriška komedija HOLLYWOOD ALI PROPAD 9. -10. danski erotični POCESTNICA 12. italijanska kriminalka RIM -MESTO NASILJA I 5.-16. hongkonški avanturistični ZMAJ UNIČUJE GNEZDO 16.-17. ameriška družbena drama ŽIVLJENJSKA PRELOMNICA 19. francoska ljubezenska drama VIOLETTE IN FRANCOIS 22. -24. ameriška glasbena komedija 23. -24. ameriška komedija POL NEŽNO - POL GROBO 26. ameriški vvestern BUTCH CASSIDY IN KID 29. -1. hongkonški avanturistični BRUCE LEE - MI TE OBČUDUJEMO 30. —1. ameriška komedija DEKLE ZA SLOVO V. Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Štefančič, delegat Gradnika, Tatjana Stirn, delegat KLI in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP-Dnevnik. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ. - Logatec in Cerknica sta pokazala svoje obličje in naličje v TV oddaji 20. apr. 1979. V poldrugi uri in čez so se Logačani kosali s Cerkničani. In rezultat: prijeten večer, slikovita upodobitev, odmevni dogodek. Ob vsem premalo časa, da bi še bolj razgrnili svoj lastni obraz. NAJBOLJŠI FLAVTIST. - Na 8. tekmovanju dijakov glasbenih šol Slovenije, ki ga je organizirala v Mariboru zveza glasbenih pedagogov in skupnost glasbenih šol Slovenije, ic nastopil tudi Martjaž Algreht, dijak I. letnika Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. V II. kategoriji sije med devetimi flavtisti priigral 1. mesto in bil tako najboljši. Nedvomno gre za mladega Logačana z izrednim glasbenim talentom, saj tudi na srednji glasbeni šoli študira flavto z odličnim uspehom. Tudi zato je kulturna skupnost Logatec sklenila štipendirati nadarjenega mladega glasbenika. AKADEMIJA V POČASTITEV VISOKIH JUBILEJEV. - V počastitev 60-letnici KPJ - ZKJ, SKOJ in ZSJ, obletnice OF in praznika dela je bila 26. apr. 1979 v Narodnem domu Logatec svečana akademija, ki jo je organizirala OK ZKS Logatec. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta ZSS Bogo Ajdič. V recitalu, ki je zaobjel v poeziji in glasbi delavsko ?ibanje od začetkov prek revolucije do zmage so sodelovali v režiji Marcela tefančiča Pihalni orkester. Logaški oktet in domača gledališka skupina. Scenska realizacija je s svojo vsebino in odrsko postavitvijo naletela na izjemno pozornost. LOGAŠKI PEVCI DVAKRAT V ROVTAH. - Najprej je moški pevski zbor Logatec 21. aprila 1979 priredil z Moškim pevskim zborom „Liko" Vrhnika koncert. Oba zbora sta se uspešno predstavila z letno bero svojih pevskih prizadevanj: logaški zbor pod vodstvom Janeza Gostiše, vrhniškega pa je vodil Tone Jurjevčič. V drugo pa je logaški zbor sodeloval v Rovtah 24. aprila 1979 na proslavi v počastitev obletnice OF in prvega maja s tamkajšnjim kulturnim društvom. PRVOMAJSKI KRESOVI IN BUDNICE. - Aprilski dež se ni in ni hotel izliti niti na večer pred 1. majem. Kljub dežju so kresovi s svojimi kljubovalnimi zublji naznanjali praznični dan, ki se je prebudil ves moker in deževen. Detonacije so gromko odjeknile pod težke oblake. Godbeniki Pihalnega orkestra so z budnicami obšli domala vse krajevne skupnosti. Kar pohvaliti je treba njihovo neuklonljivost pred nenehnim dežjem, pa tudi tiste ljubitelje godbenikov, ki so jih tega juUa gostoljubno pričakali. KURIRCKOVA TORBA. - V začetku maja so pionirji kurirji naše občine spretno prenašali kurirčkovo torbo s pozdravi maršalu Titu mimo zased in mnogoterih nevarnosti iz krajevne skupnosti v krajevno skupnost, dokler niso torbe varno predali kurirjem vrhniške občine. Na sprejemih kurirčkove torbe so v posameznih krajevnih skupnostih v kulturnih sporedih nastopali šolski recitatorji, pevci in mladi glasbeniki. NA VDUŠENJE NAD ZASTAVAMI Stanovalci s t Prešernove 2 I razpoznav ni enak: Ljubljanska banka), vse tako kaže, so neprekosljivo navdušeni nad zastavami: slovenska, jugoslovanska in delavska zastava — vse tri so plapolale od 26. aprila pa do 11. maja. In kako bi bil šele navdušen sodnik za prekrške. . . Za javno TV oddajo „Naši kraji med seboj" smo se Logačani potrudili in obnovili cestne označbe povsod tam, kjer bi jih lahko ujelo oko TV kamere. Šele pozneje smo obnovili tudi ostale Upamo, da naslednjič ne bo potrebno spet čakati televizija Pošast hodi po Logatcu, pošast IN DO K centra Proti njej se združujejo mogočne sile. . . OSEM: TRI V Hotedršici je bila lani zgrajena s samoprispevkom občanov čedna šola in ..dragocen" vrtec, ki se je napolnil z 8 (osmimil) gojenci, katerim streže 3 (trojel) delavk. Taka je tal D. T. , Ja, Logatec se spreminja. Včasih smo se pretepali v gostilnah, zdaj me pa na teh sestankih srbi pest..."