Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 135Predstavitve in informacije Vita ŽLENDER Ina ŠUKLJE ERJAVEC Jana KOZAMERNIK Simon KOBLAR Priprava kazalnikov za oceno preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami za telesno dejavnost v odprtem prostoru Časovni okvir projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2022 (24 mesecev) Akronim: PREZENCA Šifra projekta: V5-2232 Spletna stran: http://prezenca.uirs.si Financiranje projekta Projekt je bil pridobljen na razpisu za ciljnoraziskovalne programe (CRP) v letu 2022 in ga 50-odstotno nancira Javna agencija za raziskovalno dejav- nost Republike Slovenije, 25-odstotno Ministrstvo za zdravje in 25-odstotno Ministrstvo za okolje in prostor. Izhodišča projekta Tako kot številne razvite države po svetu se tudi Slovenija sooča s problemom ne- zadostne telesne dejavnosti prebivalstva. Zelene površine (ZP) so eden od po- membnih dejavnikov spodbujanja tele- sne dejavnosti in s tem krepitve javnega zdravja. Zato je nujno, da se vsakemu prebivalcu Slovenije zagotovijo enako- vredne možnosti za gibanje na prostem ter s tem za ohranjanje in izboljšanje zdravja. Ker imajo javne zelene povr- šine pri tem vodilno vlogo, je ustrezna preskrbljenost naselij z zelenimi površi- nami eden od ključnih poudarkov načr- tovanja kakovostnega življenjskega oko- lja tako z vidika prepoznavanja potreb prebivalcev kot zavedanja o aktualnih problematikah (npr. blaženje podneb- nih sprememb) in tudi za vzpostavitev pogojev za aktivno mobilnost. Vendar pa so prostorski pogoji slovenskih občin zelo različni, prav tako preskrbljenost naselij z zelenimi površinami, kar se je še posebej pokazalo v času omejitev za- radi pandemije covida-19. Praksa kaže, da občine kakovosti načrtovanja zelenih površin in odprtega prostora na sploh posvečajo zelo različno mero pozorno- sti ter imajo do tega zelo različen odnos in pristope. Občine nimajo uporabnih in primerljivih orodij za oceno in spre- mljanje svojega stanja na tem področju, manjkajo pa jim tudi ustrezne evidence na področju javnih oziroma javno do- stopnih ZP. Javne zelene površine namreč niso samo tiste, ki so v občinski lasti ali oprede- ljene z namensko rabo ZP, ampak vsa območja z značajem ZP, ki so pomemb- na za vsakodnevno telesno dejavnost prebivalcev. Pogosto so to območja v drugih namenskih rabah in zasebnega lastništva, na katerih pa je ob ustreznih ukrepih in dogovorih mogoče zagoto- viti nekoniktno sorabo za telesne de- javnosti prebivalcev in obiskovalcev ob- močja. Da bi za načrtovanje in odločitve za izboljšanje stanja pridobili dejansko učinkovito izhodišče, je oceno preskr- bljenosti z ZP treba izvajati na lokalni ravni, v neposredni povezavi s krajem bivanja (mestom ali naseljem), in tudi vsemi relevantnimi vidiki ZP, kot so do- stopnost, zmogljivost, (več)namenskost, kakovost ipd. V tem pogledu je smisel- no, da si občine za svoja naselja in razvoj zelenih površin ob državnih usmeritvah (Državni prostorski red (DPR)) posta- vijo tudi lokalne standarde oziroma cilje preskrbljenosti, ki so v skladu z njiho- vim prostorskim ter družbeno-ekonom- skim in razvojnim kontekstom. V poročilu o prostorskem razvoju (Biz- jak idr., 2021) je navedena potreba po vpeljavi sistema rednega spremljanja stanja in procesov, ki vplivajo na javne odprte površine, predvsem na njihovo zično pojavnost, uporabniško struktu- ro, pravni status, dinamiko dejavnosti, Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 136 Predstavitve in informacije ki potekajo na javnih površinah, ipd., za razumevanje spreminjanja in razvoja teh površin. Navedeni sta tudi potreb- na krepitev vloge odprtih prostorov kot podporne infrastrukture javnemu življe- nju in javnemu zdravju in pomembnost zagotavljanja takih prostorov, ki bodo privlačni za vsakodnevno rekreacijo prebivalcev. Predvsem imajo pomemb- no vlogo javne zelene površine. V Sloveniji nimamo celovitega pregle- da dostopnosti in kakovosti prostorskih podatkov za oceno preskrbljenosti nase- lij z zelenimi površinami za telesno de- javnost. Pregled in nadgradnja podatkov na lokalni ravni ter priprava kazalnikov in usmeritev za njihovo uporabo bi ob- činam omogočili celovito evalvacijo stanja o preskrbljenosti naselij z zeleni- mi površinami za telesno dejavnost ter evidentiranje pomanjkljivosti in s tem tudi pripravo ustreznih medsektorsko povezanih ukrepov za izboljšanje stanja. S skupnimi kazalniki na ravni Sloveni- je je mogoče utemeljiti tudi predlog za vključitev med kazalnike zdravja v ob- čini, kar bi omogočilo primerjavo med občinami, dodatno pa bi spodbudilo k izboljšanju prostorskih pogojev za akti- ven življenjski slog in s tem za izboljša- nje javnega zdravja prebivalcev. Predlagani CRP-projekt si zato med glavnimi cilji zastavlja opredelitev kazalnika/-ov preskrbljenosti naselij z ZP za telesno dejavnost oziroma aktiven življenjski slog. Namen, cilji in vsebina projekta Glavni projektni cilji, ki izhajajo iz ci- ljev razpisane teme in razpoložljivega nančnega okvira, so: • dopolnitev teoretičnih in praktič- nih izhodišč obravnave prostor- skih dejavnikov za zdravo in ak- tivno življenje na podlagi analize izsledkov in produktov domačih in tujih raziskav; • opredelitev denicije preskrblje- nosti naselij z ZP za telesno de- javnost; • analiza obstoječih možnosti pri- dobitve oziroma zajema podatkov za določitev kazalnikov preskrblje- nosti naselij z zelenimi površinami za spodbujanje telesne dejavnosti: preveritev izračunljivosti meril do- stopnosti, kakovosti in varnosti; • opredelitev tipa in ravni prostor- skih podatkov za uporabo pri do- ločitvi kazalnikov; • priprava protokola za zajem, vo- denje in ažuriranje podatkov za trajno spremljanje in vzdrževanje ažurnega stanja podatkov o pre- skrbljenosti naselij z zelenimi po- vršinami; • priprava orodja za evalvacijo ustre- znosti načrtovanih in obstoječih prostorskih pogojev občin za do- ločitev kazalnikov preskrbljenosti; • priprava in utemeljitev predloga za vključitev opredeljenih kazalnikov med kazalnike zdravja v občini; • priprava in preverjanje meril in kazalnikov za oceno preskrblje- nosti naselij s prostori za aktiven življenjski slog na podlagi pro- storskih dejavnikov in na primeru naselij (od tega bo vsaj eno nase- lje mestno in najmanj dve pode- želski); • priprava predloga nadgradnje zajema prostorskih podatkov za izračun in uporabo kazalnikov v natančnosti, primerni za uporabo na ravni naselja. Navedeni cilji prispevajo k uresničeva- nju cilja 3 – Zdravje in dobro poču- tje  – Agende 2030 za trajnostni razvoj in Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdrav- je 2015–2025 ter k uresničevanju cilja Kakovostno življenje v urbanih obmo- čjih in na podeželju (Prioriteta P6: po- večanje privlačnosti mest za bivanje) iz osnutka Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Svetovna zdravstvena organizacija (v na- daljevanju: SZO) določa smernice, nor- me in standarde, oblikuje predloge poli- tik ter spremlja in proučuje zdravstvene trende. Globalna strategija za prehrano, telesno dejavnost in zdravje (SZO, 2004) na primer spodbuja povečanje ravni telesne dejavnosti kot ukrepa za preprečevanje in obvladovanje kronič- nih nenalezljivih bolezni. V strateški ra- zvojni viziji Zdravje 2020 (SZO, 2014) je redna telesna dejavnost navedena kot ključen dejavnik za izboljšanje kakovo- sti življenja prebivalcev in prednostna naloga v politikah EU. Dokument ne- posredno povezuje zdrav življenjski slog z ustreznim načrtovanjem prostora. Z rastjo urbanizacije na globalni ravni je skrb za ohranitev zunanjih odprtih pro- storov nujna (SZO, 2017), saj imajo ti ključno vlogo pri omogočanju telesne dejavnosti ter s tem za izboljšanje zič- nega in psihičnega zdravstvenega stanja ljudi (Mitchell in Popham, 2008; Maas idr., 2009; Mitchell idr., 2015). Slovenija v politikah in dokumentih sledi SZO. Ministrstvo za zdravje je državni nosilec urejanja prostora, kre- pitev in varovanje zdravja ljudi pa spa- data med cilje urejanja prostora Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). Ta kot eno od ključnih določil opredeljuje tudi spremljanje stanja prostorskega ra- zvoja na podlagi izbranih kazalnikov za omogočanje vrednotenja doseganja ci- ljev na področju prostorskega razvoja. Pomembni dokument, ki se nanaša na zdrav življenjski slog, je tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavno- sti za zdravje 2015–2025, osnovno iz- hodišče katerega je, da mora biti zdrav življenjski slog, vključno s telesno de- javnostjo za krepitev zdravja, dostopen in dosegljiv, ne glede na posameznikov družbeno-gospodarski položaj, spol ali starost. Preskrbljenost naselij z zelenimi povr- šinami in pomen odprtih zelenih po- vršin za zdravje je pri nas obravnavana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 137Predstavitve in informacije v priročniku Zeleni sistem v mestih in naseljih (Šuklje Erjavec idr., 2020), ki je podporno gradivo DPR. Priročnik opredeljuje, da je preskrbljenost obmo- čja z zelenimi površinami treba obrav- navati glede na različne vidike zelenih površin – ekološke, morfološke in so- cialne. Zeleni sistem je kot obvezna se- stavina urbanistične zasnove opredeljen v zakonodaji, v priporočilih za izdelavo urbanistične zasnove (Bizjak idr., 2020) je podrobneje opisana tudi zasnova za aktiven življenjski slog, tematska vsebi- na Zelenega sistema. Vendar pa je pri zagotavljanju kakovostnega bivalnega okolja treba enakovredno obravnavati urbana in podeželska naselja. Izhodišča za strokovno delo v opisanem projektu so kontekst in specičnost merila Slove- nije ter različnost prostorskih značilno- sti slovenskih občin in naselij. Kazalniki se morajo opredeliti za različne primere, tako za vrednotenje stanja za analize in razvojne odločitve kot tudi za potrebe spremljanja stanja in vrednotenja po- gojev za izboljševanje javnega zdravja v občinah. Obravnavanju teme povezovanja javne- ga zdravja in prostorskega načrtovanja je mogoče slediti tudi v okviru različnih domačih in evropskih raziskav in pro- jektov. Med domačimi raziskavami je treba omeniti programe na temo telesne dejavnosti, ki jih je sonanciralo Mini- strstvo za zdravje v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavno- sti za zdravje 2015–2025 Dober tek Slo- venija, še posebej tistih, ki se vežejo na telesno dejavnost na prostem. Med nji- mi je treba poudariti Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih povr- šin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva s končno publikacijo Ven za zdravje (Šuklje Erjavec idr., 2019), pripravljeno s strani strokovne skupine tega CRP-projekta. Trenutno poteka program Ven za zdravje – promocija strokovnih usmeritev načrtovanja zele- nih površin za aktiven življenjski slog med deležniki na lokalni ravni (http:// venzazdravje.uirs.si/). Številni kazalniki v povezavi z načrto- vanjem urbanega prostora za izboljšanje telesne dejavnosti že obstajajo, čeprav večina teh le posredno meri telesno dejavnost, na primer skozi stopnjo tele- snega dobrega počutja ali celo kakovosti življenja na splošno. V Veliki Britaniji je na primer v rabi indeks depriviranih ob- močij, ki vključuje kazalnike zaposlitve, zdravja, izobrazbe in dohodka, doseglji- vost storitev, stopnjo kriminala, kako- vost zraka, bližino industrijskih virov itd. Omeniti velja še PDI-indeks, ki se v ZDA uporablja za merjenje družbenega zdravja in delovanja sosesk, in SZO-in- deks, ki meri kakovost sosesk v povezavi s samooceno zdravja prebivalcev, SZO- -kazalnike zdravih mest, okoljske ka- zalnike Evropske okoljske agencije, po- datkovno orodje ECHI (ang. European Core Health Indicators) in Eurostat SDI (kazalniki trajnostnega razvoja). Euro- stat Urban Audit vključuje več kot 336 spremenljivk v različnih domenah (npr. demograja, okolje, družba, ekonomija itd.) za več kot 250 evropskih mest. Obstajajo tudi posebne pobude za ra- zvoj kazalnikov, na primer pod okriljem SZO razvit proces ENHIS in tudi šte- vilne znanstvene raziskave, ki k razvoju kazalnikov pristopajo z različnih zornih kotov (na primer Giles-Corti idr., 2014; Annerstedt van den Bosch idr., 2016; Higgs idr., 2019; Devarajan idr., 2020). V slovenskem prostoru so za predlaga- ni projekt pomembni kazalniki zdravja, ki jih na spletni strani Zdravje v občini pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pri oblikovanju novih kazalni- kov, na primer preskrbljenosti, je treba proučiti že navedena merila in tudi do- stopnost, kakovost, in določiti namen uporabe podatkovnih baz. Medsek- torsko sodelovanje na lokalni in naci- onalni ravni ter tudi izmenjava znanj prostorskih načrtovalcev in strokov- njakov javnega zdravja na mednarodni ravni prinašata nova spoznanja v zvezi z metodami in orodji za razvoj novih metodologij in pristopov in za spremlja- nje obravnavane teme. V tem smislu so pomembni predvsem SZO in različni evropski raziskovalni programi in zna- nja, razvita v okviru organizacij, kot so Evropska agencija za okolje in Eurostat. Vsebina posameznih sklopov projekta (delovni paketi) Delo je razdeljeno na sedem delov- nih svežnjev (DS). Delovna svežnja 0 (Vodenje in koordinacija projekta) in 6 (Diseminacija) sta horizontalna in bosta potekala skozi celoten projekt. DS 1 predvideva pregled literature in relevantnih zakonodajnih dokumentov, denicijo preskrbljenosti in sistematiza- cijo obstoječih kazalnikov. V DS 2 bo narejena analiza možnosti zajema obsto- ječih podatkov za določitev kazalnikov preskrbljenosti z ZP, opredeljene bodo možnosti dopolnjevanja in združevanja podatkov in pripravljen protokol za upravljanje podatkov o preskrbljenosti z ZP. Ta DS bo močno povezan z DS 3 in 4. V DS 3 bo nabor kazalnikov, ki je bil pripravljen v okviru DS 1, pre- verjen in ovrednoten na podlagi meril, s katerimi bomo preverjali ustreznost in uresničljivost uporabe kazalnika na ravni občine ter izbor kazalnikov za te- stiranje na konkretnih primerih. V tem DS bo vzpostavljena tudi metodologija za uporabo kazalnikov preskrbljenosti z ZP. DS 4 je v celoti namenjen pilo- tnim preveritvam s temi poudarki: 1. koliko posamezni kazalniki podpirajo doseganje ciljev in ukrepov prostor- skega načrtovanja in javnega zdravja; 2. ocena stopnje zahtevnosti konkre- tne uporabe posameznih kazalnikov in 3. preveritev ustreznosti predlagane metodologije uporabe. Izbrani bosta pilotni območji mestnega in podežel- skega značaja, kar bo prispevalo k večji uporabni vrednosti rezultatov projekta in boljši končni opredelitvi kazalnika preskrbljenosti naselij z ZP za aktiven življenjski slog ter bo osnova za pripravo smernic in priporoči za uporabo kazal- nikov pri načrtovanju in upravljanju z Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 138 Predstavitve in informacije ZP na občinski ravni. Peti vsebinski raz- iskovalni sveženj projekta je namenjen združitvi vseh ugotovitev in rezultatov predhodnih raziskovalnih in strokovno aplikativnih dejavnosti v priporočila in predloge za različne deležnike, še posebej občinske uprave, prostorske načrtovalce ter znanstvenoraziskovalno in strokovno javnost. Vsak sveženj ima rezultate, ki prispevajo k uresničevanju ciljev projekta. V skladu z obravnavano temo in opre- deljenimi cilji bo projekt pomembno prispeval k razvoju znanosti s področja prostorskih strok ter tudi s področja javnega zdravja, okolja in družbe. Poleg tega bo projekt dal rezultate, ki lahko služijo tudi za izboljšanje razumevanja zdravstvenega stanja prebivalstva ter priložnosti in potreb za medsektorsko sodelovanje in povezovanje na podro- čju zagotavljanja kakovostnega, za jav- no zdravje podpornega okolja. S tem projekt lahko služi kot podpora za so- delovanje med prostorskimi načrtovalci in strokovnjaki javnega zdravja ter pri skupnem oblikovanju in uveljavljanju politik na področju javnega zdravja. Partner v projektu in člani projektne skupine V projektu sodelujejo ti sodelavci Ur- banističnega inštituta Republike Slove- nije: • dr. Vita Žlender, univ. dipl. inž. kraj. arh. (vodja projekta), • mag. Ina Šuklje Erjavec, univ. dipl. inž. kraj. arh., • Jana Kozamernik, univ. dipl. inž. kraj. arh., • Simon Koblar, mag. geogr. Dr. Vita Žlender, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: vita.zlender@uirs.si Viri in literatura Annerstedt van den Bosch, M., Mudu, P., Usci- la, V., Barrdahl, M., Kulinkina, A., Staatsen, B., idr. (2016): Development of an urban green space indicator and the public health ratio- nale. Scandinavian Journal of Public Health, 44(2), str. 159–167. Bizjak, I., Cotič, B., Gantar, D., Gulič, A., Koblar, S., Kozamernik, J., idr. (2021): Poročilo o pro- storskem razvoju 2021. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Bizjak, I., Mušič, B., Nikšič, M., Dražič, B., Re- pič Vogelnik, K., Kozamernik, J., idr. (2020): Priporočila za izdelavo urbanistične zasnove: Priporočila za izdelavo urbanistične zasnove in krajinske zasnove na podlagi določil Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2). Ljubljana, Urbani- stični inštitut Republike Slovenije. Devarajan, R., Prabhakaran, D., in Goenka, S. (2020): Built environment for physical activity – An urban barometer, surveillance, and monitoring. Obesity Reviews, 21(1), str. e12938. Giles-Corti, B., Badland, H. M., Mavoa, S., Tur- rell, G., Bull, F., Boruff, B., idr. (2014): Recon- necting urban planning with health: A pro- tocol for the development and validation of national liveability indicators associated with noncommunicable disease risk behaviours and health outcomes. Public Health Research & Practice, 25(1), str. e2511405. Higgs, C., Badland, H., Simons, K., Knibbs, L. D., in Giles-Corti, B. (2019): The Urban Liveabi- lity Index: developing a policy-relevant urban liveability composite measure and evaluating associations with transport mode choice. International Journal of Health Geographics, 18(1), str. 1–25. Maas, J., Van Dillen, S. M., Verheij, R. A., in Groenewegen, P. P. (2009): Social contacts as a possible mechanism behind the relation between green space and health. Health & Place, 15(2), str. 586–595. Mitchell, R., in Popham, F. (2008): Effect of exposure to natural environment on health inequalities: an observational population study. The Lancet, 372(9650), str. 1655–1660. Mitchell, R. J., Richardson, E. A., Shortt, N. K., in Pearce, J. R. (2015): Neighborhood envi- ronments and socioeconomic inequalities in mental well-being. American Journal of Pre- ventive Medicine, 49(1), str. 80–84. OZN (Organizacija združenih narodov) (2015): Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Dostopno na: https://www.gov. si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/mul- tilaterala/razvojno-sodelovanje/publikacije/ Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf. SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) (2004): Global strategy on diet, physical activity and health. Ženeva. SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) (2014): Zdravje 2020: Temeljna evropska izho- dišča za vsevladno in vsedružbeno akcijo za zdravje in blagostanje. Köbenhavn, Regionalni urad za Evropo. SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) (2017): Urban green space intervention and health: A review of impacts and effectiveness. Köbenhavn. Šuklje Erjavec, I., Kozamernik, J., Balant, M., in Nikšič, M. (2020): Zeleni sistem v mestih in naseljih: Usmerjanje razvoja zelenih površin. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. Šuklje Erjavec, I., Kozamernik, J., in Žlender, V. (2019): Ven za zdravje: priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejav- nosti in zdravega življenjskega sloga. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Uradni list Republike Slovenije, št. 199/21. Ljubljana.