Poitnlim plačana o po ton Inf Posamezna Številka 6 din DELAVSKA ENOTNOST LETNIK XI. št. 24 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA. 6. junija 1952 nekaj misli o socialnem sestavu organov ljudske oblasti ZAGOTOVIMO VODILNO VLOGO DELAVSKEGA RAZREDA TUDI V OSNOVNIH ORGANIH NAŠE LJUDSKE OBLASTI Naša pot je jasno začrtana. Gremo V smeri širšega poglabljanja socialistične demokracije. Borimo se za nadaljnjo okrepitev vodilne vloge delavskega razreda, brez katere si prave socialistične demokracije, ki ni samo na Papirju, marveč, ki jo čutimo na vsakem koraku, v vsem dogajanju dnevnega življenja ne moremo misliti. Stremimo za tem, da se organi državne Uprave, gospodarstva, skratka družbeno politično življenje sploh vse bolj Približuje delovnim ljudem, tako da Pride volja posameznika povsem do izraza. Vse te naloge oziroma eno samo, Poglabljanje socialistične demokracije, ki zajema vse našteto, uresničujemo z razvijanjem delavskih svetov, z bodočo Ustanovitvijo svetov proizvajalcev, z razvijanjem samoupravnih organov na pedročju socialne zaščite, zdravstva, kulture, prosvete itd. v občinskih, okrajnih in mestnih ljudskih odborih. Reorganizacija ljudskih odborov in razprava o bodoči obliki zveznih in republiških organov oblašti nam zagotavljajo, da gre naš razvoj samo v tej smeri naprej. Ce pravimo, da si socialistične demokracije ne moremo zamisliti brez vodilne vloge delavskega razreda kot najnaprednejšega, potem smo dolžni storiti vse, da se delavski razred na vsem družbeno političnem poprišču kot tak tudi uveljavlja. Kakšno vlogo naj torej pri tem uveljavljanju odigrajo naši delavski sindikati? Predvsem to, da vse svoje člane in tudi druge v kolektivu vzgajajo v dobre delavce, ki se bodo vedno zavedali vloge delavskega razreda. Z izpolnjevanjem te svoje vzgojne naloge bodo delavski sindikati sicer precej storili, vendar še n« vse in dovolj, da bi se zdrava beseda delavcev povsod uveljavljala in da bo razvoj socialistične demokracije vse busjnejši. Predvsem bo treba težiti za tem, da bodo delavci sodelovali v organih ljudske oblasti, na kulturnopro-svetnem področju, v svetih, pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih itd. Kadar se bo beseda delavcev povsod tako uveljavila, kakor se mora, potem bodo odpadla številna negodovanja, da ta ali oni samovoljno opravlja svoje dolžnosti, da se posamezniki spreminjajo v birokrate, se ne zmenijo dovolj za naše zakone, podcenjujejo vlogo delavcev itd., itd. Skratka, zdrav revolucionarni delavski čut bo potem potisnil v zapeček vso mogočo birokratsko in reakcionarno navlako, razredne ostanke, ki še obstajajo, in se otresel delavskemu gibanju in vsem delovnim ljudem neljubih in škodljivih sopotnikov. To pa je mogoče seveda doseči samo v boju proti tem slabostim. Težišče ljudskega samoupravljanja je po novem splošnem zakonu o ljudskih odborih na terenu samem, v ljudskih odborih občin, okrajev in mest, ki so osnovani v tistih ekonomskih in zemljepisnih lokalnih enotah, ki že vsebujejo elemente lokalne družbene skupnosti. Prav za pravilen in vsestranski razvoj in poglabljanje^ ljudskega samoupravljanja pa je važno, da se predvsem tu uveljavi delavski razred kot vodeča sila. Se bolj se bo treba boriti za to, da bodo delavci in njihova beseda prišli do izraza v plenumih, ljudskih odborih občin, okrajev in mest in v svetih ljudskih odborov. Na to nas opozarja socialni sestav nekaterih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in svetov. Po reorganizaciji v letošnjem letu se js socialni sestav ponekod spremenil v škodo delavcev. Po reorganizaciji, ko se je število odbornikov okrajnih in občinskih ljudskih odborov zmanjšalo, je ha splošno to zmanjšanje precej prizadelo udeležbo delavcev v organih ljudske oblasti, medtem ko je udeležba zasebnih kmetov ponekod narasla. Udeležba delavcev v plenumih okrajnih in toestnih ljudskih odborov Slovenije se je po reorganizaciji zmanjšala za 2,8%. V istem času pa je udeležba zasebnih kmetov narasla za 4,4%. Naraslo je tudi Število odbornikov kmetov zadružnikov, Ih sicer za 3,4%, kar pa je vsekakor zdrav pojav, saj prav ti orjejo ledino zaostalosti naše vasi. Še večje nesorazmerje v socialnem sestavu pa je po reorganizaciji nastalo v plenumih občinskih ljudskih odborov. Število odbornikov, zasebnih kmetov, je naraslo za T,2°/o, kmetov zadružnikov le za 0.4%, medtem ko se je udeležba delavcev zmanjšala za 2,4%. Podatki o socialnem sestavu oziroma o zmanjšanju in zvišanju udeležbe delavcev in kmetov v plenumih okrajnih in občinskih ljudskih odborov, nam kažejo, da bo treba v bodoče, predvsem pa pri jesenskih volitvah, bolj paziti na pravilen socialni sestav odbornikov. Ce bi gledali sedanji socialni sestav plenumov občinskih ali okrajnih ljudskih odborov in svetov pri okrajnih ljudskih odborih, kadar gre za uslužbence, suho, samo po številkah, bi ne dobili jasne slike. Vedeti je treba, da številni ljudje, ki so sedaj na usluž-benskih položajih, po svojem socialnem sestavu izhajajo iz vrst fizičnih delavcev. Približno četrtina uslužbencev je torej po svojem socialnem poreklu delavska. Ob upoštevanju tega pa je vendar v nekaterih okrajnih ljudskih odborih in tudi v občinskih ljudskih odborih razmeroma precejšnje število uslužbencev kot članov plenuma, manj pa delavcev. V plenumu okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica je na primer od 160 članov plenuma le 19 delavcev, 54 uslužbencev, 2 zadružnika in 60 zasebnih kmetov. V plenumu okrajnega ljudskega odbora Črnomelj so delavci zastopani le z 8 svojimi predstavniki, dočim je zasebenih kmetov 46. Še večje nesorazmerje pa je v socialnem sestavu občinskih ljudskih odborov v tem okraju. Od 205 odbornikov občinskih ljudskih odborov Črnomelj skega okraja je 160 zasebnih kmetov in le 11 delavcev. Povsod seveda ni tako. V plenumu okrajnega ljudskega odbora Radovljica je 62 delavcev, 18 uslužbencev in 20 zasebnih kmetov. Razen teh pa so še 3 kmetje zadružniki. V plenumu OLO Trbovlje je 31 delavcev in 17 zasebnih kmetov. V plenumu OLO Kranj je 25 delavcev, 45 uslužbencev, 13 kmetov zadružnikov in 18 zasebnih kmetov itd. V občinskih ljudskih odborih okraja Kranj je 183 delavcev, 75 uslužbencev, 38 kmetov zadružnikov in 105 zasebnih kmetov. Dejali smo že, da številke uslužbencev ne smemo jemati suhe, marveč je treba pri tem upoštevati, da je vsaj četrtina njih po socialnem poreklu delavska. Vendar kljub tej ugotovitvi ne moremo in ne smemo biti zadovoljni s socialnim sestavom raznih svetov pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih, ker so ponekod uslužbenci kot člani sveta v absolutni večini, delavci pa v manjšini. Podoben pojav je tudi, če gledamo socialni sestav članov svetov vseh okrajnih in mestnih ljudskih odborov Slovenije. V svetih okrajnega ljudskega odbora Sežana je na primer zastopan le en sam delavec, 27 pa je uslužbencev. V svetih okrajnega ljudskega odbora Slovenji Gradec so 4 delavci, 31 pa je uslužbencev. V svetih OLO Kranj so le 4 delavci, 28 pa je uslužbencev itd. Le malo je svetov, kjer bi bili delavci v večini. Precejšnja udeležba uslužbencev v svetih nas opozarja na pojav podcenje vanja vloge delavcev. Nekateri mislijo, da delavci zaradi svoje majhne izobrazbe in fizičnega dela nimajo dovolj smisla in razumevanja za kulturna in druga vprašanja, da ne bi znali dovolj presoditi, kaj je prav in kaj ni prav, kadar se o čem odloča v svetih za ljudsko zdravstvo ali drugod. Ti sicer priznavajo delavcem uspehe, ki jih dosegajo v proizvodnji. Toda, da bi delavci kje drugje lahko dosegli pomembne uspehe ali s svojo besedo pospeševali razvoj, ne, tega jim zaradi svoje osebne »učenosti, monopola na kulturo in znanost« ne dopuščajo. Takšno mišljenje je seveda zgrešeno. Delavski raz red bi moral tudi tu prevladovati in s svojo zdravo revolucionarno besedo preoblikovati takšno zgrešeno mišljenje. Mogoče bo kdo dejal, da bodo delavci v svetih proizvajalcev v novem predstavniškem telesu v sestavu ljudskega odbora itak prevladovali zaradi svoje številčnosti in po družbenem prispevku, ki ga dajejo skupnosti. Da bodo imeli delavci tu odločilno besedo, je nesporno. Toda potrebno je, da delavci uveljavljajo svojo besedo tudi v plenumu ljudskega odbora in tudi na drugih popriščih našega družbenega življenja, to pa zategadelj, ker pri nas še traja razredna borba. Delavci se bodo morali tudi pri poslovanju ljudskih odborov pogostokrat spoprijemati s silami, ki bi hotele kolo zgodovine obrniti nazaj ali se kot prikriti birokrati vsesati na telo proizvajalca. Tam, kjer je več demokracije in več prostosti, se po navadi v tej ali oni obliki prav pod zastavo svobode in demokracije prebujajo demokraciji najbolj škodljive sile — birokrati. Brez dvoma bodo tudi še vnaprej primeri, da si bodo posamezni uslužbenci ljudskih odborov lastili več pravic, kakor pa jim jih po njihovem položaju pripada, in bodo hoteli plenum ljudskega odbora speljati na stranpot ali samovoljno izvrševati to ali ono funkcijo. In prav tu, pri takšnih ljudeh, bo potreben močen jez, kakor je zdrava delavska misel, ki bo zajezil nezdrave pojave in pospeševal rast socialistične demokracije. Delavci bodo morali vnaprej kot proizvajalci, kot vodstvena družbena sila, najmočnejša in najnaprednejša ekonomska sila vplivati na vaško zaostalost in jo usmeriti na naprednejšo pot, tako v pogledu proizvodnje kakor tudi v pogledu miselnosti. Zato je potrebno, da zagotovimo vodilno vlogo delavskega razreda prav povsod, predvsem pa v osnovnih organih naše ljudske oblasti kot organih ljudskega samoupravljanja. Kaj je lepSega ob brezskrbne mladosti? In vendar nekdo skrbi za otročičke. Skrbna mati, ki ji ni žal prečutih noči in ki bi dala vse, kar ima, da bi otroku zagotovila lepo življenje. Pomislimo v teh dneh, ali smo storili vse, da bi se vsaj malo oddolžili našim materam za to, kar so za nas storile SKLEPI XVI. PLENUMA CS ZSJ o nalogah sindikalnih organizacij v reševanju vprašanj delovnih žena Med pomembnimi neposrednimi nalogami gospodarskih vodstev, organov oblasti in vseh družbenih organizacij, v prvi vrsti pa sindikalnih organizacij, je, da poskrbe ženam za take pogoje, da bodo lahko nemoteno in koristno delale v proizvodnji, dostojno opravljale svoje materinske in družinske dolžnosti, kratkomalo za take pogoje in prilike, ki bodo ženi omogočale, da v celoti uveljavi svoj enakopravni položaj v družbi. Plenum ugotavlja, da nekatera gospodarska vodstva in posamezniki še ne pojmujejo pravilno družbene vloge žena v proizvodnji in družbenem življenju, njenih pravic in dolžnosti. Njihova gledanja so nezdružljiva z našim pojmovanjem žene kot enakopravnega člana naše družbe. Sodelovanje žena v proizvodnji ni združeno samo s potrebami proizvodnje, temveč je to hkrati neločljivo povezano z vprašanjem gospodarske samostojnosti žena, z vprašanji njihove dejanske enakopravnosti v izvrševanju vseh družbenih opravil. Prav tako je plenum ugotovil, da je še vedno cela vrsta nerešenih vprašanj na področju delovnih odnosov in pogojev dela za žene, tako v sami proizvodnji kakor izven nje, ki povzročajo ženam težave zaradi njihovih delovnih sposobnosti v gospodarstvu in v izvrševanju družinskih obveznosti. Zaradi tega je naloga vseh sindikalnih organizacij: Vedno zvesti pohlepnim tulcem ta golaž blagoslovili tudi iz Vatikana, pred nedavnim šele končala s koncem Njihovo glasilo »Osservatore Romano* druge svetovne vojne, m že imajo zve- Zivljenje teče dalje! Uje spet nekiij po svoje rogovili. Iz J v Dg Gaspema. Precej vroč škofiji- Človeku je težko pri srcu. Toda, ropotarnice je privlekel na dan tisto Ol 3 3 „duho£ni nčetje« so mo. kako mu odleže, ko se spomni naše par- svojo staro, skrpano lajno, s katero je J rfs>na vsa usta pihati, »da bi se tizanske matere ki je tam nekje na nekdaj priigral na diplomatskih parke ohladil« Blokah pobegnila iz goreče vasi s kotih svoj kaj malo slavni »impero ita- ■ .g otrok v naročju in se ob prvem liano«. Seveda je šla ta tako malo slav- Vatikanski gospodarji seveda, ob tej 0^)r0njcu gozda obrnila, govoreč svoji na. stvar tudi precej malo slavno po priliki niso pozabili na nekaj svojih dgci; »otroci, poglejte,« kažoč jim fa-gobe. »vernih pastirjev«, ki jih imajo v naši žistg> eti so požgali na$ domek, ki smo Toda vse kaže, da je naš mejaš le deželi. V svetu je že bore malo ljudi, g. ga g trud0m zgradili! Oni-le tam pa prepoceni prevedril vse svoje velike ki bi še verjeli tistim bajkam o pre- .g zločinu dal 0dvezo!« je vsa v solzah pregrehe in polomije, da ga je začel ganjanju vere v naši deželi, o potokih kazala mati na vaškega župnika, ki se tako kmalu po brodolomu svojih zad- krvi, ki baje zalivajo cerkve, m po- -e prijazn0 rokoval s fašisti. »Otroci njih neumnosti spet tako kosmato lo- dobno, s čemer so nekaj let tako dobro- Tnoji> moja nada —, saj še ne razumete miti Ti nepoboljšljivi, tuje zemlje lač- dušno hranili vatikanski »dušni« pa- tggo> to(io _ verjemite materi, ki vas ni italijanski mejaši! Včasih človek res stirji svoje lahkoverne ovcice. Zato je ima tako rada in vsa «„{ samo za vas, ne ve, ali bi se jim smejal, razjokal treba malo »sporov«, treba je »kaj stre- {n n0 pozahite nikdar, kaj so nam na-ali razhudil ob vseh njihovih kaj malo sti iz rokava«, kratkomalo nekaj, kar iU-, Takih mater je na Slovenskem skromnih apetitih po tujih deželah, če bi vsaj malo obudilo zaskrbljenost ver- ne§teto stvar ne bi bila resna. Eno pa je res, nikov po svetu nad verniki pri nas. Jn glej| res> gim je težko našemu čisto za gotovo! So kot poniglavi pa- Kakor nalašč pride potem kak takle rodu> čim nam kdo dela preglavice, glavec, ki ga prav nič drugega ne iz- pozivček »na junaška« dejanja, kakrš- vedn0 s0 gospodje iz ljubljanske ško-modri, kot da mu nekdo temeljito iz- nega je napisal Vovk — seveda bolj fijg na njegovi strani. Tudi ob Trstu praši hlačke. Verjetno bo italijanski vatikanskim diplomatom kot našim po- miso mogli, niso smeli molčati. Vsaj delavec prej kot slej tako tudi napravil štenim ljudem, ki pošteno povedano, gnQ kapij0 grenkega strupa, če se več s tamošnjimi nepoboljšljivci. res ne vedo kaj z njim početi. To je ng da> priUjej0 na to bolečino. Vedno , torej, milo povedano, obul us, ki ga je hočejo hm zvesti — tujcu! Vendar, sedaj še delajo hrup! Trst, dala ijubijanska škofija k prizadeva-in kaj še vse ne vem, bi hoteli! O, če • da bi bil Trst italijanski, bi človek izpraševal, kaj bi oni radi! Premajhen je ta naš svet, da bi jim vse Kako zanimivo! Tam v sončni Italiji fašističnih ovrod želje zadovoljili. Ko so bile nedavno zbirajo nepopravljivi črnosrajčniki po- štena, samo puhlih fašističnih oprod volitve v Italiji, so »gospodje« delili gum, da bi ponovili italijanskemu ljud- dostojna. Uvljenie teče ubogim volilcem »Trst« kot volilni go- stvu in ostalim narodom po svetu tisto Ena izkušnja več, življenje laž. Da bi stvar bila privlačnejša, so tako žalostno tragedijo, kakršna je dalje. hočejo biti zvesti Hvala jim! jih vsaj poznamo! Imena niso važna, važna so dejanja, ki jih Kako zanimivo! Tam v sončni Italiji vrše. Ta pa so umazana, grda, nepo- 1. Da se bore za pravilno razume-. vanje vloge žene kot enakopravnega člana družbene skupnosti, za njen enakopravni položaj in vlogo, tako v proizvodnji kakor tudi v celotnem družbenem in političnem življenju v deželi. Sočasno je treba pri ženah samih negovati spoznanje, da se morajo one tvorno udejstvovati v gospodarskem, družbenem in političnem delu, negovati med delovnimi ženami vrline novega socialističnega človeka, ki se bori za izgradnjo socialistične družbe. Se več je treba napraviti v boju proti kulturni zaostalosti žena, prizadevati si, da se odpravi nepismenost in da se dvigne raven splošne in politične izobrazbe žena. Posebno skrbno je treba vzgajati delavska dekleta, negovati med dekleti ljubezen do poklica, ki so si ga izbrale, in jih učiti, da bodo znale ustvarjati med seboj in v družini zdrave razmere. 2. Poskrbeti za bodoče pritegovanje žena v gospodarstvo. Odklanjati je treba kot pogrešno pojmovanje, ki se zlasti sedaj, ko uvajamo nov gospodarski sistem, pogosto pojavlja, da žene kot »manj produktivne« odpuščajo pod izgovorom boja za rentabilnost podjetja iz podjetij. Hkrati pa je treba poskrbeti, da si žene pridobe večje strokovne sposobnosti, ker je to eden izmed pomembnih pogojev za izboljšanje delovne sposobnosti žena. Proučevati je treba, pod katerimi pogoji in na katerih delovnih mestih lahko žene delajo glede na njihovo telesno zmogljivost in materinstvo, temu primerno je treba tudi razporejati žene na delo. To je treba upoštevati tudi ob pritegovanju mladine v gospodarska podjetja, tako da se bodo dekleta lahko strokovno izurila v tistih _ gospodarskih vejah, v katerih obstajajo pogoji za žensko dejavnost. 3. Izboljšati je treba delovne pogoje za žene v proizvodnji in poskrbeti za to, da se izboljšajo naprave za njihovo osebno higieno, bolje zavarovati delovna mesta in posvečati več skrbi zdravstveni zaščiti žena. Med delovnimi kolektivi je treba vzbujati čut skrbi za obolele delavke in uslužbenke. Prizadevati si je treba, da se izpolnjujejo zakoniti predpisi o delovnih odnosih, posebno predpisi, ki ščitijo ženo v delovnem odnosu. Višja sindikalna vodstva so poklicana, da se z (Nadaljevanje na 6. strani) MII res niso »rudaril nič oškodooanl Razmišljanja ob pismu predsednika delavskega sveta rudnika LaSko Tovariš Lojze Lešnik, predsednik delavskega sveta premogovnika Laško, nam je poslal dopis: »Rudarji niso oškodovani« z željo, da ga objavimo. Takole pravi: »Iz poročila Radia Ljubljana so mnogi posneli, da so tarifne postavke za rudarje rudnika Laško nizke. Mogoče je nekaj resnice, toda ne v toliki meri, kakor bi nepoučen človek to domneval. Verjetno je, da so pri tarifnih postavkah in v tarifnem pravilniku kakšne napake. Toda praktično izvajanje tarifne politike v naslednjih treh mesecih bo pokazalo, kakšne hibe ima naš tarifni pravilnik in kaj je dobro.« Nadalje piše tovariš Lešnik, da so v razpravah med člani višjega gospodarskega združenja, Republiškega odbora rudarjev in zastopnikov kolektivov prišli do marsikakšnih jasnih zaključkov in so se načelno tudi dogovorili, kako bodo izdelali tarifni pravilnik, vendar pa so nekatere stvari v posameznih podjetjih prikrojili po svoje. — V tem se s tovarišem Lešnikom popolnoma strinjamo. Tarifni pravilnik ne bi bil dober, če bi ga v vseh podjetjih delali po enem kopitu, marveč ga je treba prilagoditi specifičnosti vsakega podjetja. Tovariš Lešnik piše, da ko so zvedeli, kakšen je njihov sklad plač in so ugotovili potrebna delovna mesta in potrebno število delavcev in nameščencev na teh delovnih mestih, so začeli z določanjem tarifnih postavk. Pravi, da je bilo za delavce in uslužbence še nekako lahko urediti temeljne tarifne postavke. Na težavo po so naleteli, ko je bilo treba ugotoviti, kolikšen del sklada plač bo potreben za akorde oziroma za preseganje akordov. In pri tej nalogi piše, da je nastalo tole: »V Senovem so na primer ugotovili,1 da bo povprečni akordni zaslužek kopača na odkopih, progah itd. 550 dinarjev. Ta povpreček da je izhodišče za to, če nekdo za 25 ali 30% preseže akord, ali pa če ga za toliko ne doseže. Če bi torej kopač za 25% presegel svojo delovno akordno postavko, bi bil njegov zaslužek na dan 687,50 dinarjev.« Pri premogovniku Laško pa so vzeli 475 dinarjev kot osnovo kopaške plače. Za »višje storitve« po akordnih postavkah pa so »rezervirali« 14.000 din na dan ali kakor je v tarifnem pravilniku zapisano 13,621 dinarjev. Tako naj bi šli z zaslužki po akordu od 475 dinarjev navzgor, če bi nekdo akordno postavko presegel. Iz tega zaključuje tovariš Lešnik, da bo rudar v Laškem za neko delo zaslužil prav toliko, kakor rudar v Senovem. Na primer: za en tekoči meter proge v premogu je določena akordna postavka 1000 dinarjev, ker pa bosta delala tudi kopač in učni kopač, bosta dobila: kopač 526 dinarjev, učni kopač pa 474 dinarjev, in to v Senovem ali v Laškem. Ob zaključku svojega pisma tovariš Lešnik še pripominja, da so se pri določanju tarifnih postavk oziroma med razpravo o tarifnem pravilniku nekateri zunanji delavci, uslužbenci in kvalificirani delavci bolj zanimali za tarifne postavke od rudarjev in se pridno posluževali svojih pravic, nekateri upravičeno, drugi zopet neupravičeno, in da bo pri bodoči spremembi tarifnega pravilnika prav tu nastopilo trenje. Z nekaterimi stvarmi se ne strinjamo s tovarišem Lešnikom. Videz je, da gre pri rudniku Laško v primerjavi z rudnikom Senovo ali drugimi rudniki v Sloveniji, samo za različen način obračunavanja akorda. Resnica pa je drugačna. V vseh ostalih rudnikih, razen v Laškem, so sklad plač potem, ko so izločili predvidene dajatve, ki jih navaja uredba, razdelili na delovna Kmetijstva bomo dati nove sfroie Naša tovarna poljedelskih strojev v Mariboru je znana po svojih izdelkih. Izdelujemo mlatilnice, vinske stiskalnice in druge kmetijske stroje. Prizadevamo si, da bi izdelali čimveč novih strojev. Tehnik Jože Mlakar je izdelal prototip puhalnika za seno z zmogljivostjo 4000 do 6000 kg na uro. Puhal-nik meče seno do 30 m daleč na skedenj ali v skladišče. 300-litrska vinska stiskalnica s hidravličnim pritiskom, ki jo bomo začeli izdelovati, bo doslej ena najboljših vrst stiskalnic, kar jih sploh izdelujemo v naši državi. Konstrukterji so izdelali tudi prototip motorne sadne škropilnice. Prototip smo že preizkusili, škropilnice pa bomo začeli serijsko izdelovati takoj, ko bomo dobili potrebne bencinske stroje. Vsi, kar nas je v tovarni, si prizadevamo, da bi bila kvaliteta naših izdelkov čim boljša in da bi bili naši izdelki čim cenejši. Toda imamo težave. Naši delovni prostori so majhni in nehigienični. Za tovarno poljedelskih strojev bi bile potrebne res večje in boljše delavnice. No, in potem bi lahko storili še več. Naša sindikalna podružnica je tudi zelo delavna. Vsi smo člani sindikata in članarino redno plačujemo. 33 članov našega kolektiva je naročenih na Delavsko enotnost, 14 naročnikov je novih. Letos smo ustanovili dramsko skupino. Prvič je nastopila 30. aprila. Ustanovili smo tudi kegljaški klub. V najem smo vzeli dobro urejeno kegljišče. Za kegljanje je veliko zanimanja, saj keglja že polovica članov kolektiva. Naša sindikalna podružnica je uredila tudi vrt. Tu najdemo veliko razvedrila in prostor za počitek. Igramo šah, balincamo in čitamo. Naši sindikalni odborniki so si prizadevali, da bi prišli do glasbe. Lani je podružnica kupila radioaparat z ojačevalcem, zvočniki in gramofonom. Toda smola nas je doletela. Žarnice so pregorele, Radio-center pa pravi, da nima drugih na razpolago. Tako smo zopet brez glasbe. Upamo pa, da bomo žarnice vendarle kje dobili. Ustanovili smo že desetčlansko komisijo, ki bo ugotavljala delovne dobe delavcev in uslužbencev. Delovne knjižice moramo čimprej urediti in zato je komisija s svojim delom že začela. Alojz Kokolj mesta, oziroma določili, kakšne so tarifne postavke na posameznih delovnih mestih in temu primerno tudi uredili akorde. V Laškem so storili drugače. Določili so sicer tarifne postavke, ki pa so po našem mišljenju minimalne, razen tega pa so rezervirali še 13,621 dinarjev na dan za preseganje akordov, za nočno delo, nadure in podobno. S tem načinom določanja tarifnih postavk, oziroma razdelitve sklada plač, so že kar iz čistega sklada plač ustvarili »rezervni fond«. Takšno ustvarjanje rezervnega fonda iz sklada plač pa je zgrešeno, ker je s tem v bistvu prikrita vrednost delovnega mesta oziroma dela. Delavec nima jasne predstave, kako je vrednoteno njegovo delovno mesto in kakšna je višina njegove tarifne postavke. Razen tega pa se lahko pri tem pojavi tudi to, da bodo iz »rezervnega fonda« več izplačevali za nadure, nočno delo itd., kakor je potrebno, in to včasih na račun tarifnih postavk rudarjev. Glavni dlf gostinstva — zagotovili delovnim Hudem razvedrilo in oddln Zadnje dni maja meseca je bil na Bledu III. kongres sindikata delavcev in uslužbencev gostinskih in turističnih podjetij Jugoslavije. Vsi delegati so še pred časom dobili poročilo o delu sindikata od II. do III. kongresa, zato je bila razprava zelo plodna. Posamezni govorniki so obravnavali novi plačni sistem in pomanjkljivosti, ki so se pokazale. Grajali so to, da si poizkušajo nekatera podjetja zagotoviti donosnost z odpuščanjem strokovnega in nameščanjem nestrokovnega kadra. Ponekod, na primer v Dalmaciji, so tudi visoke cene v gostinskih podjetjih. Predsednik Zveznega sveta za blagovni promet Milan Apih je med drugim dejal, da gostinstvu ne sme biti pri nas glavni cilj pridobivanje in kopičenje dobička, marveč, da je treba zagotoviti delovnim ljudem ravzedrilo in oddih. Številni delegati so poudarjali, naj sindikalne organizacije skrbijo za čim širšo strokovno, gospodarsko in politično izobrazbo svojih članov. V gostinstvu pa bo treba predvsem poskr- Clani sindikalnih, podružnic gostinsko turistične stroke kongres svojega sindikata Bleda so pozdr ivili V ZREČAH ŽE OBRATUJE NOV, GENERATORSKA POSTAJA Pred nekaj dnevi je začela v Zrečah obratovati nova generatorska postaja. Zreški kovači so ponosni na nov plinski generator, saj jih je stal precej truda. Veliko zaslug za izdelavo novega plinskega generatorja ima tehnični vodja zreške tovarne tov. Grosman, mojster reparaturne delavnice tovariš Detiček, Klemen Lipuš. in drugi. Sedaj bodo kovači lahko greli peči za segrevanje železa, iz katerega izdelujejo razno ročno orodje, odkovke za avtomobile, kovaške primože, kombinirane klešče in drugo. V juniju pa bodo začeli izdelovati še škarje za pločevino, gospodinjske škarje, razne ključe in ročne primože. Berti Kapun Ali je tarifni pravilnik samo formalnost V ponedeljek 19. maja je imel delavski svet rudnika Zagorje izredno zasedanje v zvezi z vrnitvijo tarifnega pravilnika od republiškega odbora sindikata rudarjev. Seje delavskega sveta se je udeležilo komaj nekaj nad polovico članov DS, čeprav je tako zasedanje zelo važno, saj se obravnava vprašanje plače delavcev in uslužbencev tega rudnika. Kaj je vzrok tako slabi udeležbi, ne vemo. Večina članov DS je bila v službi in se jim ni zdelo važno, da bi šli na drugo izmeno, tako da bi lahko sodelovali pri ponovnem sprejemu pravilnika. Nekateri celo pravijo, da je bilo celo obveščanje zelo slabo itd. Nekaj takih vzrokov je že bilo, drugače bi ne bilo tako slabe udeležbe. Na tem zasedanju je bila navzoča celotna komisija Republiškega odbora, ki je zavrnila tarifni pravilnik, tako da bi članom DS na licu mesta lahko obrazložila svoje stališče. Komisija je tarifni pravilnik ovrgla zaradi nekaj manjših pomanjkljivosti v pravilniku ter zaradi previsoko postavljene postavke za nameščence in tudi profesioniste" in delno tudi zato, ker ni uprava rudnika Zagorje smatrala za potrebno, da bi počakala potrditve pravilnika s strani Republiškega odbora in obračunala in izplačala plače za april po novih tarifnih postavkah. Kdo nosi tu odgovornost, to naj razišče inšpekcija! Važno je pa to, da so mislili na rudniku Zagorje, da je podpis pravilnika od strani Republiškega odbora bolj ali manj samo formalnost, saj tako je izgledalo, da mislijo nekateri uslužbenci na rudniku. Imeli so tudi nekm čuden odnos do članov komisije, ki so prinesli osebno pravilnik na upravo. Po Zagorju so se raznesle takoj vesti, da misli komisija pri Republiškem odboru odtegniti profesionistom 50% od plače, čeprav tega ni nihče mislil, ampak je komisija le hotela, da se zaslužek približno izenači z drugimi rudniki in tudi sorodnimi tovarnami, ki imajo iste vrste profesioniste. DS je na seji sprejel vse pripombe Republiškega odbora in tako je bil sprejet pravilnik. Tudi v rudniku Kočevje smatrajo podpis tarifnega pravilnika kot golo formalnost. Od tam tarifnega pravilnika sploh niso dostavili prej, dokler jih na to ni opozoril Republiški odbor. Po nekaj dneh so na rudniku Kočevje »sprejeli« tarifni pravilnik in ga poslali v podpis Republiškemu odboru. To v bistvu ni pravilnik, to je samo papir, na katerem je napisano nekaj členov in nekaj tarifnih postavk, ni razdelitve delovnih mest itd. Ali res mislijo v Kočevju, da bo republiški odbor podpisal kar vse, kar mu kdo pošlje? Ali ne bi rudarji malo pogledali, kaj je vzrok temu in kdo je kriv? Ker se tega pravilnika ne more potrditi, se bo izplačilo plač rudarjem v Kočevju zavleklo. Ali tega v Kočevju nihče ne vidi? Kaj pa, če bi odgovorni malo pogledali v Uradni list FLRJ, da bi videli, kako se sestavlja tarifni pravilnik, in bi tam tudi našli, kaj naj pošljejo poleg suho napisanega pravilnika! K. S. beti za boljšo vzgojo mlajšega kadra, ki ga na splošno primanjkuje. Delegat iz Beograda je dejal, da je pri njih polovica uslužbencev stara od 40 do 50 let. Do 20 let starosti pa je v gostinstvu Beograda zaposleno komaj nekaj nad 4 % uslužbencev. Prav tako kakor v Beogradu, pa je še marsikje drugje. Zato je pomladitev kadrov v gostinstvu in njegov strokovni dvig prav resno vprašanje. Razen o strokovni--vzgojilso veliko razpravljali o donosnosti podjetij. Delegati so marsikaj predlagali. Nekatera podjetja se pritožujejo, da število gostov ni zadovoljivo in da je donosnost njihovega podjetja v nevarnosti. Umesten je bil predlog, naj bi se gostinska podjetja, predvsem penzioni, neposredno povezovala s potrošniki in z njimi sklepala pogodbe. Se bolj, kakor za domači turizem pa velja to za tujino. Sklepanje pogodb s tujimi turističnimi biroji, ali naravnost z gosti, bo poživelo delavnost v gostinstvu in turizmu. Seveda pa bodo morala gostinska podjetja goste dobro in kulturno postreči, če si jih bodo prihodnje leto hotela zopet pridobiti. Z boljšo organizacijo dela, poenostavljenjem knjigovodstva, kjer bo zaposleno manj pisarniških moči, z uslužbenci, ki bodo imeli zadovoljivo strokovno izobrazbo, z zmanjšanjem stroškov pa bo marsikatero podjetje premostilo težave glede donosnosti. Precejšen del razprave so delegati posvetili bodočemu nagrajevanju godbenikov v gostinskih obratih. Sedanji način nagrajevanja, ki je pri godbenikih prišel že kar v navado, je v nasprotju z načinom nagrajevanja delov- nih ljudi in bi marsikje resno ogrožal zaslužek ostalih članov kolektiva. Ni redki primeri, da skupina godbenike za 4-urno zaposlitev na dan, dobi tolik v denarju in naturalijah, kot prejm ves ostali kolektiv za svoje naporn 8- ali celo večurno delo. Delegat i Zagreba (Mestna klet) je povedal, da J® pri njih že doslej znašala povprečna mesečna plača godbenikov od 10.000 d° 11.000 dinarjev za posameznika. Igrajo seveda samo 4 ure. Drugod (Makarska) zahtevajo godbeniki najmanj 7000 dinarjev plače mesečno, razen tega pa se dodatek za obrabo instrumentov, P°' vrnitev potnih stroškov ali brezplačno stanovanje in brezplačno hrano P° izbiri. Skupina inozemskih godbenikov v hotelu »Slavija« v Opatiji bo v tren sezonskih mesecih zaslužila 1,500.000 dinarjev. Takšen način nagrajevanja seveda občutno škoduje donosnosti podjetja. Upravičena je bila torej zahteva nekaterih delegatov, da se zaslužek godbenikov ne sme izločiti kot posebna postavka iz sklada plač, marveč naj bodo tudi plače godbenikov odvisne od donosnosti podjetja. Kongres je temu ustrezno tudi sklenil, da je treba delovno mesto in tarifne postavke godbenikov vključiti v tarifni pravilnik podjetja. Godbeniki naj bodo odslej nagrajeni v sorazmerju z vrednostjo drugih delovnih mest oziroma del v podjetju. Takoj pa je treba prenehati s prakso, da bi godbeniki razen zaslužka v denarju dobivali še brezplačno hrano, stanovanje ail imeli druge dodatke, ki bi šli na škodo kolektiva. Republiški odbori morajo ta sklep upoštevati pri potrjevanju tarifnih pravilnikov v podjetjih. Delegati so grajali monopol grosističnih vinarskih podjetij. Precejšnja razlika je med nakupno in prodajno ceno vina, ki ga prodajajo podjetja. Grajali so tudi to, da nekatera trgovska podjetja točijo alkoholne pijače in s tem odvzemajo zaslužek gostinskih podjetij. Nekateri delegati so dejali, da bi bilo potrebno urediti vprašanje nedeljskih kart za uslužbence gostinskih podjetij. Uslužbenci gostinskih podjetij so namreč ob nedeljah zaposleni, laže pa bi odšli na izlet v ostalih dnevih tedna. Seveda ne bi bilo prav, da bi bili zaradi svoje službe prikrajšani pri ugodnostih znižane voznine. Značilnost kongresa pa je bila, da je le en sam delegat načel vprašanje sprejemanja napitnin. V gostinstvu pa je prav sprejemanje napitnin zelo pereče. Pogostokrat se namreč dogodi, da uslužbenci lepše in prej postrežejo gostu, od katerega pričakujejo napitnino, slabši odnos pa imajo do gostov, od katerih ne pričakujejo napitnine. Po daljši razpravi je bil na kongresu sprejet Statut organizacije. Kongres je izvolil tudi nov Centralni odbor. Prejšnji Centralni odbor je štel 35, ftOv/ Centralni odbor pa šteje 43 članov. Delavski svet jeseniške železarne je sprejel tarifni pravilnik Pretekli teden je na svojem zasedanju v dvorani Delavskega doma na Jesenicah delavski svet jeseniške železarne sprejel tarifni pravilnik. O tarifnem pravilniku se je razvila daljša in zelo živa razprava, ki je pokazala, kako živo že razglabljajo člani delavskega sveta o teh stvareh. Med razpravo so prišli v sejno dvorano kot gostje člani delegacije danskih sindikatov. Goste je spremljal predsednik republiškega odbora metalurških sindikatov tov. Jože Plevnik, pozdravil pa jih je predsednik delavskega sveta. Za pozdrave se je zahvalil najstarejši član delegacije. Goste so člani delavskega sveta prisrčno sprejeli. Po njihovem odhodu se je razprava o tarifnem pravilniku nadaljevala in delavski svet je sprejel tarifni pravilnik Železarne Jesenice. P- U. V mariborski železniški delavnici so razpravljali o tarifnem pravilniku V naši delavnici smo že več kakor mesec dni razpravljali, kakšen naj bo tarifni pravilnik. Razumljivo je, da za takšno delavnico, kakor je naša, ni lahko sestaviti dober tarifni pravilnik. Zaradi obsežnosti dela je bila komisija precej številna, v njej pa so člani iz vseh oddelkov delavnice. Pri ocenitvi delovnih mest smo upoštevali načelo, kakšna vrednost dela se ustvarja na določenem delovnem mestu. Nekateri so hoteli pri uslužbencih upoštevati samo strokovno izobrazbo, ki jo ima posameznik. Vendar je komisija po daljšem razpravljanju upoštevala strokovno izobrazbo za delovna mesta ne glede na to, kdo trenutno tamkaj dela. V sredo 21. maja ob, 9. uri dopoldne smo se zbrali v dvorani člani delavskega sveta in sindikalni odborniki Razpravljati smo začeli o osnutku tarifnega pravilnika. Tov. Steinbuchler je uvodoma pojasnil, na kakšni osnovi je izdelan osnutek pravilnika. Imamo 22 tarifnih postavk z najmanjšo urno plačo 25 dinarjev, najvišja urna plača pa je 94 dinarjev. Razprava je bila zelo živahna. Tovariš Slabe je grajal delo komisije, češ da je pri izdelavi predlogov težila za tem, da bi uslužbenci imeli čim višje tarifne postavke. Član delavskega sveta tov. Čertalič mu je ugovarjal. Ker je bila graja ostra, smo izvolili drugo komisijo, ki je pregledala tarifne postavke. Naslednji dan se je zasedanje delavskega sveta nadaljevalo. Nova komisija je predlagala nekaj sprememb v tarifnih postavkah. Končno smo sprejeli tarifni pravilnik. Podkomisije so predlagale vrsto organizacijskih izboljšav, kot so ukinitev nepotrebnih sistemiziranih delovnih mest, kar pa ne bi prizadelo organizacije dela v delavnici Stanko Pezdir STRAN ★ 6. VI. 1952 DELAVSKA ENOTNOST Na XVI. razširjenem plenumu Centralnega sveta ZSJ je tovariš Norbert Veber, član tajništva, poročal o vlogi sindikalnih organizacij pri uvajanju novega plačnega sistema. Med drugim UREJANJE TARIFNIH VPRAŠANJ |C tehnično plat dela, razprave pa so iz plačnega sklada. 56 milijonov dinar- se vrtele predvsem o višini zaslužkov, jev je bilo predvideno za zaslužke _________________________ 10 milijonov dinarjev za delavskega vilnikov ~večj~f del prepuščali uslužben- premije, 1 milijon dinarjev za nadurno delo in 350.000 dinarjev za funkcijske dodatke. Ko je sindikalna organizacija je dejal, da se nov način nagrajevanja Drugod so zopet izdelavo tarifnih pra- uslužbencev v gospodarstvu zaradi delavskega vilnikov večji del prepuščali uslužben upravljanja bistveno razlikuje od na- cem, pri izdelavi pa so premalo sodelo čina nagrajevanja v državni upravi in vau delavci. Od tod V nekaterih podjetjih so razumeli nov administraciji. Način nagrajevanja v državni upravi je predvsem vspodbuden za večjo strokovno izpopolnitev uslužbencev. V gospodarstvu pa način na- - _ , _ . .. grajevanja vzpodbuja delavce in usluž- zuslu;. jv. Taksen napačen način Sle-bence za večjo strokovno izpopolnitev, danja na plačni sistem je prišel do iz- lali na bolj pravičen način. Jesenice Plafnj, Si.Ste^..,k°i VSelPl°!"° seveda niso edini primer. Vendar nam to kaže, da posamezniki še niso popol- vcuvc z.c vevjv o..™«.,,« «»»»«»•*., - . - , „ . . , ., ._noma razumeli bistvo novega plačnega razen tega pa prav vse vzpodbuja za raza pri določanju visokih tarifnih p - sjstema jn mislijo, da so za uspeh v čim večjo storilnost, za boljšo uprav- stavk, pri čemer se pa niso ozirali na pr0jzv0(jnji in s tem v zvezi odgovorni Ijanje s podjetjem in vsesplošno do- razpoložljivi sklad plač, ki ga ima pod- sa[no delavci. Če bi dopustili, da bi bili nosnost podjetja, zato ker je zaslužek Jetje. Taksno ravnanje nas opozarja n\ . nagrajevanju uslužbenci izločeni in posameznika odvisen od prizadevnosti to> da je oilo ljudem premalo pojasnjc- j b staine plače, bi se ti ne čutili r - — da je zaslužek delavcev in usluz vsakega posameznika in uspeha podjetja kot celote. . Značilnost novega plačnega sistema podjetja, je tudi v tem, da je enoten način na- seveda r . , .„ grajevanja za delavce in uslužbence' v predragi zaradi visokih tarifnih po-podjetjih. Pravice in dolžnosti delavcev stavk. Visma tarifnih postavk mora in uslužbencev v gospodarstvu so izena- torej biti vsklajena z vismo dovolj odgovorne za uspehe podjetja. pod^^enp^eSv ARETACIJE V LJUBLJANI Iz policijskih poročil tiste dobe je razvidno, da je bila policija o delovanju delavskih društev jako dobro poučena. Ta poročila so bila po razpadu Avstrije obdelana in objavljena in tako smo dobili tudi v proces proti ljubljanskim »Krvavcem« boljši vpogled. Predvsem pa akcija ljubljanske policije ni bila osamljena, temveč je to odgovarjalo instrukcijam vlade po proglasitvi izjemnega stanja, ki je stopilo v veljavo 30. januarja 1884. V istem letu (1884), ko se je vršil proces proti ljubljanskim članom »Delavskega izobraževalnega društva«, so se vršili slični procesi na Dunaju, v Gradcu, Zagrebu itd. Na drugi strani je pa ta vlada poskušala z nekaterimi uredbami vplivati na delavstvo, da bi se odpovedalo radikalni smeri in se vključilo v takrat osnovano (Vogelsang) Krščansko socialno gibanje. V ta namen se je vršila 1. 1883 prva anketa na Dunaju. Tako je prišla v VI. oddelek obrtnega reda odločba, da se. vpelje H-urni delavnik in popolni nedeljski počitek. Zakon iz 17. VI. 1883 je pa vpeljal ustanovo obrtnih inšpektorjev. Pojavili so se celo predlogi za uvedbo bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Naslednje leto, ko je vlada razglasila te »dobrote«, je pa udarila po tistih, ki jim ti sladkorčki niso zadostovali, da bi postali njeni ponižni hlapci. Tekom vsega leta se je vršila po vsej državi vrsta procesov. Zaostajala tudi ni ljubljanska policija, ki je že 21. aprile 1884 Izvedla prve aretacije. Tega dne I sta bila aretirana France Železnikar in čevljarski mojster Ferdinand Tuma. I Nadaljnje aretacije v Ljubljani je iz-I vršila policija 8. junija 1884, ko je I bil zaprt Fran Šturm, krojač in na-j jemnik gostilne, Dekval, krojaški pomočnik, Honigsmann in Breskvar, | čevljarska pomočnika in Kriegel, knji-i goveški pomočnik. Še nadaljnja aretacija je bila izvršena 11. julija, ko so I v Št. Vidu nad Ljubljano zaprli mizar-I skega pomočnika F. Eržena. Obtožnico je moral sestaviti namestnik državnega pravnika Pajk, znan I »jekleni jurist«, ki ni poznal kakih I blagih nagnjenj v človeku. Toda na I jasnem so si bili tudi preganjani de-I lavci in njihovi prijatelji, ki so bili še I na svobodi. In kakor lahko najdemo v | njihovem početju vrsto napak in zmot, moškega poguma jim pa ni mogoče odreči. Prvi, ki je moral čutiti, da nima opravka s klečeplaznimi mestnimi pur-gerji ali vaščani z zlomljeno hrbtenico, je bil prav državni pravnik Pajk. Njegova »višja« naloga je bila nagnati članom delavskega društva strah in trepet v kosti. V resnici so to storili oni njemu. Počakali so ga 20. avgusta tistega leta kar ob tretji uri popoldne in ga pri najbolj belem dnevu obmetavali s kamenjem in opekami, tako da je dobil več težjih poškodb. Sploh se je celoten postopek proti »krvavcem« vršil v tako čudnem vzdušju, da je zelo verjetno bil prav to vzrok, da se razprava proti njim ni vršila v Ljubljani, pod katero kompe- tenco sodišča bi spadala, temveč se je na višji ukaz prenesel postopek pred sodišče v Celovec. Pri tej priliki je treba pripomniti, da se je sestavilo porotno sodišče v Celovcu tako, da je bilo med porotniki 16 graščakov in veleposestnikov. K spoznanju razpoloženja tiste dobe dobro služi tudi način prevoza zapornikov iz Ljubljane v Celovec. Hoteli so jih prepeljati popolnoma tajno vsakega posebej v drugem vlaku. Prvega so prepeljali Železnikarja. Seveda je bil uklenjen in strogo zastražen. Ko se je pa po Ljubljani zvedelo, da prepeljejo »krvavce« v Celovec, se je k vsakemu vlaku znašlo polno ljudi, ki so pozdravljali jetnike. Oblastem je bilo tako obnašanje občinstva tako neprijetno, da so zadnjega naložili mesto na glavnem kolodvoru, na kolodvoru Rudolfove državne železnice. PROCES V CELOVCU se je pričel 6. decembra 1884. Ce pomislimo, da je od prvih aretacij pa do procesa poteklo več ko 7 mesecev preiskovalnega zapora, je treba priznati, da so se toženci na samem procesu kaj dobro držali. Poročila o poteku procesa imamo samo po beležkah iz meščanskih listov iz »Slovenskega naroda« in klerikalnega »Slovenca«. Ta dva tožencem seveda nista bila prijazna. O »Slovencu« se pa lahko reče, da jim je bil prav strupeno sovražen. Obtožencem pa ni bilo mogoče zanikati možatosti in celo prav energičnega nastopa. Tajili so seveda vsako krivdo. Najbolj obremenjena sta bila Železnikar, ki je bil tožen, da je razširjal tajne tiskovine in letake in da jih je prinašal tudi drugim obtožencem, da so jih širili, konkretno, da je prinesel tik pred aretacijo v modrem zavitku več tiskovin k soobtožencu Tumi, ki jih je skril v cev neke peči v svoji drvarnici. Iz zaslišanja prič je razvidno, da je vso zadevo ovadil čevljarski vajenec pri Tumi z imenom Potisek. Ta zavitek se je pri hišni preiskavi tudi v resnici našel. Obtožnica je dolžila vse tožence, da so s svojo delavnostjo v društvu delovali na nasilno spremembo družbenega reda, kar se je označevalo z veleizdajo. Tuma in Železnikar, da sta širila prepovedane tiskovine in Železnikarja še posebej, da je v nekem govoru odobraval umor carja Aleksandra II. Proces je bil zgrajen prav očividno na računu, da se bosta obe v delavskem društvu delujoči struji »radikali« in »zmerni« med seboj obtoževali. Nade se pa' očividno niso izpolnile. Se tiste priče, ki so ob aretacijah v prvem strahu izpovedale za obtožence kaj obremenilnega, so na procesu po vrsti preklicevale. Predsednik sodišča, ki je vodil razpravo, je zato ves besen nahrulil priče, kaj so se zgovarjale na poti v Celovec in s tem namigaval, da so se glede pričevanja med seboj dogovorile. Obsodba se je glasila, da se kaznuje F. Železnikar na 8 let trdnjavske ječe, ostali obtoženci pa zaradi pomanjkanja dokazov osvobode krivde in kazni. Železnikar se je pritožil vsled previsoke kazni, državni pravnik pa vsled prenizke. Višja instanca je prisodila potem Železnikarju še 2 leti, tako da jih je imel skupno deset, katere je tudi do zadnjega dne presedel v trdnjavski ječi Suben. Proces sam je le deloma dosegel namen, s katerim je bil začet. Mnogo ljudi je bilo z njim sicer močno zastraženih, toda v čustvih ljudi se je pa začel nek drugi, globokejši proces, ki je daleč nadkriljeval škodo, ki jo je delavskemu gibanju povzročilo vladno zastraševanje. Prodirati je začelo spoznanje, da je treba delavske sile združevati in ne razdvajati. Začelo se je razmišljevanje. kako bi se našlo obem geslom, »zmernih«' »s prosveto k svobodi« in »radikalnih«: »z revolucijo k svobodi«, neko skupno platformo. Večjo zmedo je povzročil proces proti delavskim revolucionarjem v meščanskem taboru. Naslednje leto po procesu, 1885, ko je bil v dunajskem državnem zboru predložen protisocialistični zakon, s katerim se je še bolj omejevala društvena, tiskovna in zbo-rovalna svoboda, je bil poročevalec za ta zakon slovenski katoliški poslanec dr. Josip Tonkli. Med tem, ko je Železnikar prestajal svojo kazen, so se pa razmere nevzdržno razvijale naprej. V slovenski politiki se je kmalu pojavil Mahnič s svojim »Rimskim katolikom« (1888), ki je sekal na levo in desno vse, kar ni trobilo stoodstotno v ozki katoliški rog. V velikem svetu, ki je imel tudi na naše razmere velik vpliv, so se pa pojavljali veliki možje, ki so z globino svoje misli in toploto srca pripravljali združevanje delavskih sil v eno mogočno reko. Tudi v Sloveniji delavska misel ni zamrla. Skromni možje, kakor Zadnik in Grablovic so oskrbovali ogenj pod pepelom. Ta dva sta bila iz vrst »zmernih«. Pridružili so se jim še »radikalni« Kordelič, Brozovič in skupno so nam ohranili ogenj, ki nas greje še današnji dan. DELAVSKA ENOTNOST e. vi „K * stkan 5 NEHAJ BEŽNIH VTISOV IZ NIZOZEMSKE V drugi polovici meseca maja letos ie obiskala tričlanska delegacija Zveze sindi-katov Jugoslavije, ki jo je vodil tovariš Ivan bozicevic, generalni sekretar naše zveze, Holandsko kot gost Nejderland verbond van vakvereinihengen (Nizozemske zveze sindikatov). Nizozemska je razmeroma majhna dežela, katere površina ima vsega skupaj 32.405.6 kv. kilometrov površine. Ce k temu prištejemo še vodne površine v notranjosti dežele, je njena površina 34.174 kv. kilometrov. Ce pa vračunamo še notranja morja, ki so jih zagradili, potem je to skupna površina 40.829 km2. V deželi prebiva 10 milijonov 26 tisoč prebivalcev, to se pravi, da je gostota naseljenosti okrog 309 prebivalcev na 1 km2. Holandska je ena najgosteje naseljenih pokrajin v Evropi. Nizozemska je ustavna kraljevina, ima pa parlament, ki ga imenujejo generalni stanovi, ki je sestavljen iz dveh zbornic. Zgornja ali prva zbornica šteje 50 članov, ki jih izvolijo člani provincialnih stanov za 6 let oziroma 3 leta, druga zbornica pa šteje 100 članov, ki se volijo neposredno za 4 leta. Poleg tega obstoja državni svet kot konzultativni organ za zakonodajo, ki šteje 13 članov. Zadnje volitve so bile v juliju 1948. leta. v prvo zbornico so dobili katoličani 17, delavska stranka 14, pro-tirevolucionarji 7, zgodovinski kristjani (protestanti) 5, komunisti 4 in liberalci .3 mesta. Za drugo zbornico pa so dobili katoličani 32, delavska stranka 27, protirevolucionarji 13, zgodovinski kristjani 9, komunisti 8, liberalci 8 in druge stranke 3. Sedanja vlada je koalicijska vlada, ki jo sestavljajo zastopniki treh . vodečih strank, ministrski predsednik je Drees, ki izhaja iz delavske stranke. Poleg tega ima delavska stranka v vladi še ministrstva in to ministrstvo za finance, za kmetijstvo, za gradnje in ministrstvo za socialno politiko. Nizozemska je dežela brez gora in večjih hribov. Naj višja je Vaaks, ki dosega 322 m višine. Glavno mesto Nizozemske je Amsterdam, ki ima okrog 1 milijon prebivalcev. Zanimivo je, da Amsterdam ni istočasno tudi središče in sedež vlade, temveč je to s’Gravenhage, ki ima okrog 600.000 prebivalcev in kar je najbolj zanimivo, sploh nima statusa mesta. Prebivalstvo Nizozemske se ukvarja v največjem odstotku z rudarstvom in industrijo, in sicer 30.7%, s kmetijstvom in ribolovom 20,6 %, gradnje 8,1 %, promet 9.3%, trgovina in bankarstvo 14% in ostalo 17.3%. Na Nizozemskem je zelo razvita živinoreja, saj goje preko 2 milijona 300 tisoč glav goveje živine, 1 milijon 200 tisoč svinj, precej pa tudi ovac in konj in nad 20 milijonov komadov perutnine. Letno pridobijo okrog 5 milijonov 300 tisoč ton mleka, 84 tisoč ton surovega masla in 130 tisoč ton sira. V kmetijstvu goje naslednje kulture: rž, pšenico, oves, ječmen, sladkorno peso, krompir, grah, lan, oljno repico, poleg tega pa še koruzo, fižol, bob in vinsko trto. Posebej pa je treba povedati, da so ogromne površine zemlje spremenjene v tople grede, v katerih goje najraznovrstnejše sočivje in še to je zanimivo, da evropska tržišča ne dobe prvih spomladanskih po vrtnin iz Italije ali drugih južnih dežel, ampak iz Holandskih toplih gred. Nizozemska je poznana tudi po tem, da goje tam velike količine cvetja, zlasti tulipanov. Preteklo leto je Nizozemska iztržila za izvoženo cvetje preko 140 milijonov goldinarjev. Na Nizozemskem imajo industrijo dokaj dobro razvito. V tej deželi je sedež Philipso-vih tovarn, ki se nahajajo v Ejnhofenu in kjer je zaposlenih okrog 25 tisoč delavcev. Nadalje industrija strojev, lokomotiv, velike ladjedelnice, industrija papirja, sladkorja, cementa, tekstilna industrija, industrija avtomobilov itd. Precej je razvit tudi ribolov, saj je bilo v letu 1949 ulovljenih 235.800 ton rib. Kakor vse življenje, družbeno in politično, tako je tudi sindikalno gibanje po svojih družbeno političnih stremljenjih razcepljeno. Obstojajo različne sindikalne organizacije. ki so pod političnim vplivom obstoječih političnih strank. Zveza Nizozemskih sindikatov, katere gost je bila naša delegacija, je pod političnim vplivom delavske stranke. Vsi vodilni odborniki teh sindikatov so člani delavske stranke in tudi njeni vidni predstavniki. Delavska stranka, ki predstavlja močno silo v vladni koaliciji, sicer ne proglaša svojega političnega vodstva v zvezi sindikatov, pač pa v praksi sindikati izvajajo njeno družbeno socialno politiko. Na predvolilnem zborovanju, ki je bilo v Amsterdamu v četrtek 22. maja, je javno nastopil predsednik Zveze sindikatov Ooster-huisen kot partijski funkcionar. Zveza sindikatov, ki ima nekaj manj kot pol milijona članov, deluje v delavskem gibanju, to se pravi v sindikalnem gibanju, v neke vrste koaliciji s katoliškimi sindikati in protestantskimi sindikati. Te tri sindikalne centrale imajo tudi skupno predstavništvo, v katerem se konzultirajo po vseh tekočih problemih, tako da zavzamejo enotna stališča. Enaka koalicijska predstavništva kot obstojajo za vodeče organe, imajo tudi v posameznih podjetjih. Pri tem je zanimivo povedati to, da je neposredno pred vojno škof na Nizozemskem javno prepovedal katoličanom vstopati v Zvezo sindikatov in da tega svojega poziva sploh ni preklical. Komunistični sindikati so na Holandskem močno diskreditirani zaradi svoje izrazito Hoofdgebow, Zijaanzicht, Institut Zveze sindikatov, v katerem šolajo sindikalne odbornike prosovjetske politike. Ne samo v vrhovih političnih vodstev, ampak tudi med preprostimi delavci obstoja pravo nerazpoloženje napram načinu delovanja komunističnih sindikatov, ki so pravzaprav tipična ekspozitura kominforma. S temi sindikati pa ostale sindikalne organizacije sploh ne sodelujejo in s predstavništvi kominfotrnovskih sindikatov vodstva podjetij ne podpisujejo kolektivnih pogodb. Res pa je tudi, da v nobenem podjetju razen v nekaterih podjetjih v Amsterdamu in to manjših podjetjih, ko-minformo.vci nimajo nobenega resnejšega vpliva. V svojem praktičnem delu se Zveza sindikatov omejuje na urejevanje mezdnih od- (Nadaljevanje s 1. strani.) zakoni uveljavijo vsi zaščitni ukrepi, s področja delovnih odnosov in pogojev | za ženo. 4. Sindikalne organizacije so tudi poklicane, da skupaj z organi oblasti poskrbe za napredek gospodinjstva, da bi na ta način razbremenili žene. Zato bi bilo potrebno poskrbeti za razširjenje mreže uslužnostnih delavnic, za to, da se odpre čim več konfekcije za krpanje, čimveč pralnic, poskrbeti za to, da trgovska podjetja dostavljajo živila na dom, poskrbeti za izpopolnitev prehranbene industrije, za izboljšanje in razširitev družbene prehrane in podobno. 5. Življenjske pogoje delovnih žena — mater — bomo izboljševali tudi z organizacijo otroških ustanov. Sindikalne organizacije naj še bolj poskrbe za odpiranje otroških ustanov, za izboljšanje pogojev v domovih, za zmanjša-je vzdrževalnih stroškov in za to, da bodo v domovih otroke čim pravilneje vzgajali. - Sočasno je treba starše spodbujati, da bodo sodelovali pri vodstvu teh nosov, držeč se pri tem striktno načela, da ne postavlja nikdar zahtev, ki bi prekoračevale splošne gospodarske zmožnosti dežele. V skupni koaliciji s katoliškimi in protestantskimi sindikati predlagajo svoje pobude vladi in skupno v posebnem organu, ki ga imenujejo »Ustanova dela«, vodijo razgovore z združenjem podjetnikov. Strokovna vodstva sklepajo kolektivne pogodbe za celotno stroko z organizacijami podjetnikov, v podjetjih pa obstojajo pravzaprav ne samostojne organizacije ampak samo sekcije strokovnih sindikatov. Vse do nedavnega niso imeli niti sindikatov organiziranih po industrijskem principu, ampak po strokovno stanovskem. Vlpga sekcij v podjetjih se prav za prav zoži na nadzor nad izpolnjevanjem določil kolektivne pogodbe in na vnašanje nekih določenih osebnosti, ki so lastne samo nekaterim podjetjem, v kolektivne pogodbe dotičnega podjetja. Na Nizozemskem je v pripravi zakon o delavskih svetih, po katerih bodo v podjetjih obstojala skupna predstavništva delavcev, ki bodo obravnavala delovno pravne odnose. Ze sedaj obstojajo v mnogih podjetjih neke vrste delavski sveti, samo da so zelo različni po svojem položaju in pra-i vicah po različnih podjetjih. V nekaterih podjetjih imajo posebej delavski svet uslužbencev, posebej delavski svet delavcev in vsak od teh svetov ima določeno število svojih zastopnikov v skupnem predstavništvu, v katerem so tudi zastopniki podjetnika I (strokovni in višji strokovni kadri običajno niso organizirani v sindikatih in nastopajo kot predstavniki direkcije podjetja). V nekaterih podjetjih imajo že skupne delavske svete za delavce irt nameščence, v nekaterih pa so v delavskih svetih tudi že predstavniki direkcije podjetja. Doslej so v teh delavskih svetih v glavnem obravnavali le mezdna vprašanja, v nekaterih podjetjih, kot je recimo Philipsova tovarna, pa so pred delavskim svetom tudi že obravnavali zaključne račune podjetja in posamezna gospodarska vprašanja. Mandator za kandidate v delavski svet so navadno sindikalne organizacije, dasi imajo povsod pravico postavljati kandidate tudi ostali neorganizirani delavci, v kolikor polovica delavcev izjavi pismeno, da se ne strinja s tem ali onim kandidatom, ki jih je postavila organizacija. To je torej nekaj najbežnejših vtisov o I majhni deželi ob Severnem morju, ki pa je j polna zanimivosti, o katerih bomo drugič kaj več napisali. ustanov in nadzorovali delo. 6. Naša družba posveča veliko pozornosti utrjevanju družine in skrbi za to, da je družina gmotno preskrbljena. Otroške doklade omogočajo staršem, da otrokom nudijo, kar je potrebno, in da jih dobro vzgajajo. Sindikalne organizacije pa so poklicane, da nastopijo proti vsem nepravilnostim pri dodeljevanju otroških dodatkov, kakor tudi, da skrbe za to, da starši otroški dodatek porabijo za otroke. Hudo je treba obsoditi tiste posamezne starše, ki slabo gospodarijo z otroškim dodatkom in ki ga uporabljajo v namene, ki nimajo nič skupnega z družino in skrbjo za otroke. Starše, ki zlorabljajo otroške doklade, je treba na njihove napake opozoriti, če pa to ne pomaga, podvzeti druge ukrepe. Prav tako je treba proučiti, če morda niso potrebne kakršne koli spremembe posameznih predpisov o otroškem dodatku, ki ne bi: več ustrezali današnjim pogojem in odnosom. 7. Da pa bi bile te naloge pravilno rešene, je treba iskati način, kako se bodo sindikalne organizacije lotile vseh teh opravil. Sindikalna vodstva in tudi vse članstvo naj nenehno skrbi za reševanje vprašanj delovnih žena. Zato je potrebno, da o vseh teh vprašanjih večkrat razpravljajo sindikalna vodstva na svojih sestankih, na sestankih članstva, da o tem piše dnevno in sindikalno časopisje. Skrbeti je treba, da z vzgojnimi in organizacijskimi prijemi vse te slabosti odstranjujemo, kjer koli in kadar koli se pojavijo. Centralni svet in republiški sveti Zveze sindikatov morajo skrbeti za tesno sodelovanje z vodstvom Antifašistične fronte žena. Skupno z njim pa naj preko organizacij AFŽ in sindikalnih organizacij vodijo boj za pravilno razumevanje vseh teh vprašanj in za reševanje konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj delovne žene. Izšla je knjiga ODBORNIK Pod tem naslovom je zbrala Založba Delavske enotnosti potrebno gradivo za delo odbornikov in članov sindikatov. — Knjiga je primerna tudi za odbornike drugih organizacij. Podružnice dobijo naročilnice tudi potom sindikalnih svetov. Naročila bo sprejemala tudi založba. — Knjiga obsega 182 strani, tiskana je na lepem papirju, je ilustrirana ter vezana v celo platno s ščitnim ovitkom. — Cena je 250 din ZALOŽBA DELAVSKE ENOTNOSTI, Ljubljana, pošt. pr. 284 Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač. Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Miklošičeva cesta 22 v Ljubljani — Dom sindikatov, telefon 45-88 in 50.31. Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. 604 90321 4. last izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din, četrtletna 75 din, polletna 150 din in celoletna 800 din. O nalogah sindikalnih organizacij v reševanju vprašanj delovnih žena ------- 0& Ko-Sui dogodkov ------------ v .p\etek£em tednu ČESTITKE MARŠALU TITU - TRŽAŠKO PREBIVALSTVO JE POKAZALO SVOJO VOLJO - BERLINU GROZI NOVA BLOKADA — VATIKAN OBSODIL DELA ANDRE GIDA - PROTESTI PROTI ŠKOFU SANTINU - EGIPTSKO-SUDANSKI RAZGOVORI - KONČNI REZULTATI VOLITEV V ITALIJI - KRI NA PARIŠKIH ULICAH - ALBANCI SO SITI »STALINOVEGA RAJA« - ODMEV ITALIJANSKIH VOLITEV V ANGLIJI IN AMERIKI - NOVA »ČIŠČENJA« V VZHODNIH DRŽAVAH — KAKO SO SPREJELI NEMCI POGODBO Z ZAPADOM - Poleg številnih pozdravov delovnih ljudi in kolektivov iz naše države, od naših predstavnikov v inozemstvu, izseljeniških organizacij in drugih so čestitali maršalu Titu za njegovo 60. letnico tudi Zlatko Balokovič, Radolph Churchill, George Bilajnkin iz Harowa, akademik Abramič iz Kodanja, major Stephen E. Raymer iz Vancouver a in mnogi drugi. * Aktivisti Slovensko-italijanske ljudske fronte v Trstu so imeli sestanek, na katerem so ocenili svoje delo v pravkar minulih občinskih volitvah. Kandidat Fronte Bartole Petronio je izjavil, da je povečanje števila glasov za Slovensko-italijansko ljudsko fronto velik uspeh, kajti upoštevati je treba, da so bili ti glasovi odvzeti Vidalijevi kominformi-stični partiji. Tl glasovi dokazujejo, da združeni napadi italijanskih šovinistov na Jugoslavijo in blatenje jugoslovanskih narodov niso naleteli na odmev med tržaškim prebivalstvom. * Sovjetske okupacijske sile v Vzhodni Nemčiji so kot odgovor na pogodbo med Adenauerjevo vlado in zapadnimi velesilami zaprle meje nled Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Z novo sovjetsko odredbo je ustvarjen vzdolž meje prepovedan pas dolg okrog 70 in širok okrog 5 km. Sovjetski stražarji so dobili ukaz, da morajo streljati in če treba tudi ubiti slehernega, ki bi skušal brez dovoljenja prekoračiti ta pas. Podrobnosti o vseh teh predpisih še niso znane, vendar sodijo, da je namen novega sovjetskega ukrepa nova blokada Berlina. * Vatikanski kardinalski kolegij je prepovedal svojim vernikom čitati dela Andre Gida, češ, da so brezbožna. Gide, ki je dobil leta 1947 Nobelovo nagrado za književnost je umrl 1951. leta. Ta sklep kardinalskega kolegija je potrdil tudi papež. * Prebivalstvo jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja na množičnih sestankih zahteva od duhovnikov, naj prekinejo sleherni stik s tržaškim škofom Santinom, ki je znan po svoji fašistični dejavnosti. Iz teh sestankov pošiljajo pisma krajevnim župnikom, v katerih opozarjajo, da je tržaški škof Santin poslušen izvrševalec osvajalnih teženj rimske vlade. Prebivalstvo jugoslovanske cone STO pošilja tudi pisma ljudskim odborom, v katerih zahtevajo, naj ukrenejo vse potrebno, da bi onemogočili poizkuse Santina, ki hoče s pritiskom in zastraševanjem pridobiti duhovnike jugoslovanske cone za uresničitev svoje umazane politike. * Predstavniki angleške in egiptovske vlade nikakor ne morejo najti rešitve v sporu zaradi Sudana. Vsled tega se je egiptovska vlada sama začela pogajati z delegacijo sudanskega gibanja za neodvisnost. Nekateri politični krogi na Za-padu sodijo, da hoče egiptovska vlada pod vodstvom Mahdi paše prepričati pristaše neodvisnosti Sudana, da je nujno potrebna enotnost Egipta in Sudana. * Na volitvah v Italiji, ki so bile konec prejšnjega leta m prejšnji teden, je sodelovalo 22,335.435 volivcev. Demokrščan-ska stranka je dobila okrog 8.000.000 glasov. Komunistična partija 4 in pol milijona, Neni jeva socialistična stranka slabe 3 : milijone, socialna-demokratska stranka 1 in pol milijona, republikanska stranska pol milijona, monarhistična stranka skoraj en milijon, italijansko socialno gibanje (neofašisti) 1 in pol milijona, ostalo pa razne manjše stranke. Značilno za te volitve je velik porast števila glasov, ki jih je dobila neofašistična stranka, kar povzroča skrb naprednim krogom v Italiji in v svetu. * Francoska in form b i r o j evsk a stranka je iz protesta proti prihodu generala Rid-gwaya na mesto komandanta Atlantskega pakta priredila v vseh večjih mestih Francije velike demonstracije. Največji obseg so te demonstracije imele v Parizu, kjer je policija zaprla 718 demonstrantov. I Na ulici sta obležala dva mrtva in 17 težko ranjenih. Ranjenih je bilo tudi preko 200 policajev. Notranji ministrer francoske vlade je izjavil, da so bile to največje demonstracije v državi v poslednjih 25 letih. * terorja v tem »informbirojevskem raju«. Vsi begunci so dobili pri nas zaposlitev in stanovanja ter popolnoma svobodno žive. Njih naj večja želja pa je, da bi se čimprej vrnili v resnično svobodno Albanijo, brez Envera in njegovih pomagačev. * Angleške politične kroge skrbi porast moči italijanskih fašistov, ki se je pokazal na nedavnih občinskih volitvah. Nekateri listi pišejo, da bo moral De Gasperi, če bo hotel obdržati večino v parlamentu, na bodočih volitvah sodelovati z monarhisti. Tudi v Ameriki s skrbjo ugotavljajo porast italijanskega fašizma. Vladni strokovnjaki za evropska vprašanja pravijo, da so se v italijansko politično življenje vrinili nasledniki Mussolinijevega fašizma Tudi Ameriški sindikalni voditelji izražajo svojo skrb nad obnavljanjem fašizma v italijanskem političnem življenju. Nihče pa ne vpraša ameriško in angleško javnost, kdo je odgovoren za oživljanje italijanskega fašizma. No, pa saj tudi ni potrebno. Mi in oni to dobro Iz politbiroja romunske delavske stranke so bili izključeni Ana Pauker, Vasile Luca, Teoharij Georgescu in Lotar Radaceanu Vasile Luca in Teoharij Georgescu sta obtožena kot razredna sovražnika, Ana Pauker je dobila Od resolucije pa do danes je pribežalo iz Albanije v Jugoslavijo okrog 4500 kmetov, delavcev in intelektualcev. Povprečno so pribežale dnevno 4 osebe.. ki niso mogle več vzdržati nezaslišanega Huronski krik so zagnali vsi vprek in vse vprek — zmagali smo. Toda kdo je zmagal, o tem najbolje vedo tržaški delovni ljudje, ki jim je edina želja: nikoli več pod Italijo. manjšo dolžnost v organizacijskem biroju, o Lotarju Badaceonu pa ne črhnejo niti besede, Iz stranke slovaškega preporoda sta bila izključena predsednik Ševčik in generalni sekretar Balek. Obtožena sta bila, da sta 'delovala proti politiki Nacionalne fronte Čehov in Slovakov«. Georgij Zarubin — ambasador Sovjetske zveze v Londonu je bil premeščen v Moskvo. Vzrok premestitve ni znan. To je le nekaj primerov žrtev »čiščenja« v preteklem tednu. Kdo ve, kdo bo na vrsti v naslednjem. * Podpisovanje pogodbe Adenauerjeve vlade z zapadnimi velesilami so sprejeli prebivalci Zapadne Nemčije zelo hladno. Na uticah Bonna je bilo več sto policajev, ki so pazili, da ne bi ljudstvo »preveč navdušeno pozdravilo podpisovanje te pogodbe« Nekoliko sindikalnih organizacij je pričelo stavkati in samo v dveh od 9 pokrajin Zapadne Nemčije so bile izobešene državne zastave. Bilo je tudi nekaj demonstracij, ki jih je priredila social-demokratska stranka. Vse to dokazuje, da Nemce nič kaj ne mika hoditi po kostanj v ogenj, pa naj bo to za zapadne ali vzhodne oblastnike. KDO JE ZMAGAL? V ponedeljek, dan po volitvah, se je zbrala na trgu Sv. Ivana večja skupina demokristjanov. Bartoli, dosedanji predsednik občine je razvil na balkonu veliko italijansko zastavo in objavil »zmago« krščanske demokracije. O tej »zmagi« je Bartoli že obvestil svoje rimske gospodarje in sekretar demokrščan-ske stranke Gonella mu je odgovoril, da se »mora tržaška občina od te zmage mnogo naučiti v borbi za vrnitev vseh italijanskih pokrajin domovini.« Seveda je gospod Gonella s temi italijanskimi pokrajinami mislil Istro, Reko, Dalmacijo itd. — v prvi vrsti pa »ubogo po slovanskih barbarih zatirano cono B«. Tako torej.' Demokristjani pravijo, da so zmagali in da morajo to »zmago« uporabiti v borbi za vrnitev »ubogih bratov« v Istri v naročje domovine. Kaj pa Vidali; je tudi on »zmagal«? Tudi. Sam pravi, da je. V »Unita« piše, »da so bile te volitve velika zmaga tržaškega proletariata.« Zopet zmaga. Pohvalil se je celo, da ga Slovenci niso zapustili in da so vsi, razen »titinov« glasovali zanj. In kdo je še zmagal? Prav tako kot prvi dve politični skupini se hvalijo s svojo zmago fašisti, ki sami sebe imenujejo socialno gibanje. No — naj bo — tudi eni naj »zmagajo«. Toda tudi ti niso poslednji. »Corriere di Trieste« v članku pod naslovom: »Zmaga politične zrelosti« piše, da je »na volitvah zmagala ideja neodvisnosti Trsta.« »New York Times« pa pravi, da so volitve dokazale italijanstvo Trsta. Star pregovor pravi, da vsak berač svojo malho hvali. Pri ocenjevanju tržaških volitev so se nekatere stranke prav pridno posluževale tega pregovora. Drugače si ne moremo razlagati vseh teh »zmag«. Navsezadnje pa je le nekdo moral zmagati. Toda le kdo? Katera stranka ali skupina? Poizkušajmo ugotoviti. VOLILNE PRIPRAVE Volilne priprave so trajale po zaslugi vpliva rimskih oblastnikov na anglo-ame-riško vojno upravo precej dolgo. Volitve bi morale biti že v juliju mesecu lanskega leta in to po proporcionalnem sistemu, ki ga določa za volitve na tržaškem ozemlju mirovna pogodba z Italijo. Toda ta sistem de Gaspariju ni bil po godu. Vedel je, da bi pro- padel. Trudil se je, da bi uveljavil svoj zakon, po katerem dobi stranka, ki zmaga z navadno večino, dve tretjini sedežev v občinskem svetu. Ker s svojim predlogom ni takoj uspel, je izkoristil nekaj naročenih fašističnih demonstracij, kot izgovor, da je treba v interesu miru volitve preložiti. London in Washington sta mu ugodila in preložili so volitve najprej do konca leta, potem pa še za nedoločen čas. Za De Gasperi j a politično stanje v Trstu ni bilo dovolj »zrelo«. Treba je bilo narediti nekaj, kar bi to stanje »popravilo«, nekaj, kar bi lahko dobro izkoristil za boj proti opoziciji, ki ga je napadala zaradi njegovega »neodločnega stališča do italijanskih nacionalnih zahtev«. Na tržaški politični pozornici so se z veliko hitrostjo vrstili dogodki. Fašistične demonstracije, sprejem italijanskega volilnega zakona, londonska konferenca. Sedaj naj bi bil politični položaj dovolj »zrel«, za nastop. Trst je postal »okop«, iz katerega se Italijani bore za svoje zgodovinske pravice. Tržačani se bodo bali glasovati proti strankam italijanskih osvajalcev, zakaj z vsakim »izdajalcem bo znala obračunati mati Italija, ko bo zopet vzela Trst v svoje naročje«. Približno tako pravijo v zakonu o italijanstvu Trsta, ki ga je pripravila rimska vlada. V takem političnem položaju, v znamenju pritiska in groženj, so potekale predvolilne priprave. De Gasperi in njegovi ministri so v rimskem parlamentu, na predvolilnih shodih v Italiji ter na predvdlilnih shodih v Trstu napadali Jugoslavijo, govorili o »nesrečni usodi Italijanov v coni B«, grozili s svojo »slavno vojsko, ki je močnejša kot v letu 1938 in se je v drugi svetovni vojni bolj herojsko držala, kot kdaj koli prej v svoji zgodovini« kot je dejal italijanski obrambni minister. Toda, niso ostali samo pri grožnjah in klevetah. Vedeli so, da bo to premalo. Zato jim je anglo-ameriška vojaška uprava napravila veliko uslugo s svojimi uredbami, po katerih dobi volilno pravico vsak, kdor koli prebiva eno leto na tržaškem ozemlju. No — sedaj bo pa že nekako šlo. Nekaj desetisoč Italijanov bomo »uvozili«, nekaj tisočem Slovencem in Italijanom ne bomo dali volilne pravice, nekaj tisoč volilnih lističev bomo proglasili za neveljavne, pa bomo dokazali, »italijanstvo Trsta«. »Te volitve bodo plebiscit, bodo dokazale željo Tržačanov, za vrnitev pod okrilje Italije«. Tako nekako se je pripravljala na volitve demokrščanska stranka. Po vsem tem se vidi, da je De Gasperi žrtvoval več časa tržaškim volitvam kot pa volitvam v kateri koli drugi italijanski pokrajini, kjer so ob istem času bile volitve. Vatikan je pozival vernike naj volijo demokristjane. Vera je v nevarnosti. Pa tudi komlnformovci so se zelo »dobro pripravljali«. Vidali, ki je vsak trenutek porabil za klevetanje »titinov« in ki je med govorom v Lonjerju prostaško imenoval mater slovenskega partizana vlačugo, je bil spričo pritiska članstva svoje stranke prisiljen preklicati vse svoje izjave, ki so govorile v dobro priključitvi k Italiji. Toda kljub temu so je že pred volitvami opazilo, da mu del članstva ne naseda več in da je bila po zaslugi naprednih sil Trsta, predvsem Osvobodilne fronte in Slovensko-italijanske antifašistične unije razkrinkana njegova izdajalska politika. Še en primer iz zborovanja »misinov« ali fašistov, kakor se tudi sami najraje imenujejo. »Prijatelji, danes vam tukaj na žalost ne more govoriti naš največji človek, ker leži ubit v grobu. Zato vam bomo govorili mi, toda vedno bomo imeli pred očmi one ideje, ki jih je širil največji človek Italije, da bi osrečil našo domovino«. V tem smislu so potekala vsa njihova predvolilna zborovanja. Ce je de Gasperijev minister zahteval, naj se popravi »zgodovinska krivica« in se vrne Italiji Istra, so ga izžvižgali, ker ni omenil Dalmacije. In če je ta govoril o Dalmaciji, je moral dobro paziti, da ni dobil kaj v glavo, ker ni omenil Črne gore. Fašistični mladinci so razgrajali po ulicah in motili vse zbore, pa tudi zbore rimskih gospodarjev, ki so jim dovolili delovanje zato, ker imajo v njih močno oporo za borbo proti lastnemu delovnemu ljudstvu. Zato jih tudi plačujejo. »Legia nazio-nale« — organizacija, v kateri imajo največji vpliv fašisti, dobiva mesečno 2,200.000 lir pomoči. Denar dobiva tudi »Circolo cavana« izrazito fašistična organizacija. Ves ta denar pa so fašisti dobro izkoristili v volilnih pripravah. Predvolilne priprave pa so tudi pokazale dvig moči Slovensko-italijanske ljudske fron- te, Fronte za neodvisnost in vseh ostalih strank, ki se resnično bore proti priključitvi k Italiji. Tem strankam so delali največ težav in vsa njihova predvolilna zborovanja so bila motena od najetih kričačev. VOLITVE ALI GOLJUFIJA Lepo nedeljsko jutro. Utihnili so fašistični napeteži, utihnil vatikanski in rimski radio — vse je bilo v naj večjem pričakovanju. Dobro smo se pripravili — sta mislila papež in De Gasperi. Mora uspeti. Na železniško postajo pa je prihajal vlak za vlakom. Iz Rima 500 oseb, iz Milana 600 . . Iz Milana je prišla dolga vrsta avtobusov. Prav tako iz Benetk. Začeli so z »najbolj demokratičnimi volitvami« kar jih pomni zgodovina Trsta. Demokracija? Na Proseku 15 domačinov ni dobilo volilnih potrdil, češ —- niste vpisani v seznam. Preko 10.000 raznih beguncev, fašistov, vojnih zločincev in pokvarjencev vseh vrst pa so vpisali v seznam. 6747 volilcev — starih prebivalcev Trsta ni dobilo volilnih potrdil. V Barkovljah je volilo 150 oseb, ki jih noben Barkoveljčan ne pozna. Pet jih je prišlo celo iz Bolcane, a na volilnih potrdilih so imeli zapisano, da stanujejo v ulici Bonafata 9. Na volišču Ti-gor je volilo 130 »ubogih Italijanov« iz Reke, Istre in Dalmacije, ki niti leto dni ne prebivajo v Trstu. Na Občinah so glasovali italijanski železničarji, ki so jih poslali iz Rima in italijanska gospoda, ki ima v tem povsem slovenskem kraju svoje vile. Predsednik nekega volišča je proglasil 37 glasov za neveljavne, ker so bili na njih drobni madeži. Seveda med temi volilnicami ni bilo niti ene od italijanskih strank. Po domovih so hodili posebni oddelki »Comitati Civici«, ki so s silo vodili ljudi na volitve. Na volišče so pripeljali tudi 22 duševno bolnih iz tržaške umobolnice. Predsednik volilne komisije na Bazovici ni pustil glasovati nekatere slovenske volivce, ker se podatki na njihovih osebnih izkaznicah niso ujemali s podatki na volilnem potrdilu. Grgič ni mogel glasovati, ker je imel v izkaznici napisano Grgič, na volilnem potrdilu pa Grgich. Glasovnica stare ženice, ki je bila le na pol zalepljena, je bila neveljavna. Oh — ti blažena krščanska demokracija! KDO JE PRAVZAPRAV ZMAGAL? Volilo je 93,79% volilnih upravičencev. Iz zavednosti ali pod pritiskom? Po vsem kar smo navedli, ni težko spoznati. Vseh Tržačanov je 275.000, vpisanih volivcev pa je bilo 200.000. Ce k tem prištejemo še onih 6000, ki so jim v želji, da bi dokazali italijanstvo Trsta vzeli volilno pravico, spoznamo, da je bilo volivcev 75% od vsega prebivalstva. V drugih evropskih državah je to število le od 50 do 60%. Torej je najmanj 50.000 »uvožen-cev« volilo za »mamo Italijo«. Krščanski demokrati so dobili 599.000 glasov. 6500 manj kot pred tremi leti. Komin-formisti 30.000 — 4500 manj kot pri zadnjih volitvah. Toda njihovi glasovi so bili oddani v dobri veri, da bodo pomagali utrditi neodvisnost Trsta. Fašisti pa so pridobili 10.000 glasov, tako da jih imajo sedaj 20.000 Ta dvig fašizma leži kakor teman oblak nad Trstom. Ta oblak pa je povzročila rimska gospoda in anglo-ameriška vojaška uprava. Stranke, ki se resnično bore za neodvisnost Trsta: Slovensko italijanska ljudska fronta. Slovenska narodna lista, Fronta za neodvisnost in • Tržaški blok so dobili 35 000 glasov — 12.000 več kot pred tremi leti. Prav posebno se je okrepila Fronta za neodvisnost, pa tudi Slovensko italijanska ljudska fronta je zabeležila 1000 glasov več, kot pred tremi leti. No, torej. 42% glasov je bilo oddanih proti priključitvi Trsta k Italiji. Skoraj polovica. V drugi polovici pa imajo »tržaške temne sile« podprte z »uvoženimi« Italijani. Ce tem odštejemo »uvožence«, je število glasov za neodvisnost Trsta znatno večje od števila podrepnikov italijanskih osvajalcev. Hoteli ste imeti plebiscit — gospodje iz Rima. Poglejte. Kljub terorju, vsemogočim spletkam in goljufijam, je tržaško l.iudstvo pokazalo svojo voljo. — Nikoli več pod Italijo. Slovenske stranke so zmagale v občinah Devin, Nabrežina. Zgonik in Repentabor. Tudi v občini Dolina se je zelo okrepila lista Slovencev, toda izdajalska lista škofa Santina in demokristjana Palutana je omogočila Vidaliju, da je zmagal z 80 glasovi. Tudi v Miljah se je okrepilo gibanje za neodvisnost Trsta. Porast moči strank, ki majo v svojem programu neodvisnost Trsta je nagnal strah v kosti rimskim gospodom. Ce mačku stopiš na rep zacvili. In tako oni »cvilijo« o »Titovi peti koloni« ln o »svojih zmagah«, da bi zakrili svoj poraz. Vidalijevci pa pravijo, da »nosi napredek strank, k) so proti priključitvi k Italiji, s seboj tudi elemente bodočega razkroja«. Kaj boljšega se res niso mogli izmisliti. No, torej — kdo je zmagal? Vatikan priredi vsako leto več črnih maš. na katerih italijanski fašisti objokujejo svoje »heroje« in kujejo temne načrte za, bodočnost. Na poti po katerih hodi danes Vatikan, rimska gospoda, ter njihov »najborbenejši odred« fašizem, pa bodo le tl doživeli še več črnih maš. In eno tako črno mašo jim je pripravilo tržaško delovno ljudstvo na nedavnih volitvah. 6 stran ★ 6. VI 1952 DELAVSKA ENOTNOST