URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 35	Ljubljana, ponedeljek 26. novembra 1984________ Cena 40 dinarjev	Leto XLI
1G51.
1 Na podlagi 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80, 38/80 ip 21/84), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80), 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84 in 46/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	najvišjih cenah dnevnih politično-intormativnih časopisov
1.	člen
Časopisno-založniške organizacije združenega dela smejo oblikovati cene dnevnih politično-informativ-
nih časopisov tako, da znašajo največ:
din
1.	v ulični prodaji
—	za	običajno	številko	25
—	za	številko	s	posebno prilogo	30
2.	mesečna naročnina za upokojence, redne
študente in vojake	590
3.	mesečna naročnina za vse ostale naročnike	650
2. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o najvišjih cenah dnevnih politično-informativ-nih časopisov (Uradni list SRS, št. 22/84).
3.	či,en
Ta odlok začne veljati 1. decembra 1984.
Št. 380-06/82-1/28
Ljubljana, dne 22. novembra 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
dr. Boris Frlec 1. r.
1652.
Na podlagi drugega odstavka 61. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) izdaja Republiški komite za energetiko
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode
1.	člen
V pravilniku o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode
(Uradni list SRS, št. 31/84) se 36. člen spremeni tako, da se glasi:
»Ta pravilnik začne veljati 31. marca 1985.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 31-02/84-100
Ljubljana, dne 15. novembra 1984.
Republiški komite za energetiko Predsednik
Jakob Piskernik 1. r.
1653.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/84, 21/84, 23/84, 24/84, 26/84, 28/84, 29/84, 30/84, 31/84, 33/84, 34/84)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo
I,	33
—	v stolpcu 11 stopnja 5,20 nadomesti s stopnjo
6,20
—	v stolpcu 15 stopnja 0,88 nadomesti s stojanjo
0,73
—	v stolpcu 18 stopnja 10,41 nadomesti s stopnjo
II,	46
—	v stolpcu 20 stopnja 10,06 nadomesti s stopnjo
11,11.
2.	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 6 se vnese stopnja 0,15
—	v stolpcu 18 stopnja 11,36 nadomesti s stopnjo 11,51
—	v stolpcu 20 stopnja 11,01 nadomesti s stopnjo 11,16.
1655.
II.	V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodka od osnove osebni dohodek« se:
1.	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,95 nadomesti s stopnjo 10,45
—	v stolpcu 6 stopnja 11,70 nadomesti s stopnjo
12,20.
2.	Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,00 nadomesti s stopnjo
11,00
—	v stolpcu 6 stopnja 11,74 nadomesti s stopnjo 12,74
III.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 20. novembra 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1654.
Na podlagi 2. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi stopnje rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1. januarja . do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983
I
Stopnja rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1. januarja do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 znaša 62,5 Vo.
II
Stopnja rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji je izračunana na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje od 1. januarja do 39. septembra 1984 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva (področja enotne klasifikacije dejavnosti od 01 do 11, razen panoge 1101 — Bančništvo ter podskupin 110201 — Zavarovanje, 110612 — Razlskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih in 110904 — odvetniške in druge storitve). Za izračun je vzet podatek o ustvarjenem dohodku iz obrazca »Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha« oznake mehanografske obdelave 047,
St. 49-5/84-II
Ljubljana, dne 15. novembra 1984.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc I. r.
Na podlagi 53. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenejo občinske skupnosti otroškega varstva
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta
1.	člen
V	samoupravnem sporazumu o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4/81, 41/83), se 20. a, 20. b, 20. c in 20. č člen črtajo. Za 20. členom se doda nov 20. a člen, ki se glasi:
20. a člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka po 17. členu samoupravnega sporazuma se poveča z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v tekočem letu do meseca pred začetkom izrabe pravice do porodniškega dopusta.
Nadomestilo osebnega dohodka, odmerjeno po prejšnjem odstavku tega člena, in nadomestilo osebnega dohodka po 19. členu samoupravnega sporazuma se usklajujeta z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za drugi in vsak nadaljnji mesec začasne zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka.
V	primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se kot odstotek rasti 'upošteva zadnji znani podatek o rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko.
2.	člen
Za 20. a členom se doda nov 20. b člen, ki se glasi:
20. b člen
Nadomestilo osebnega dohodka se ugotovi tako. da se odmerjena osnova za nadomestilo osebnega dohodka izračuna na uro za čas, ko je upravičenec delal in prejemal osebni dohodek. Ta znesek pomnožimo s številom ur na mesec, ki bi jih upravičenec moral prebiti na delu, če bi delal.
3.	člen
Za 20. b členom se doda nov 20. c člen, ki se glasi:
20. c člen
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal.
Nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki je pred zadržanostjo z dela izpolnjeval delovne obveznosti za poln delovni čas. ne more biti nižje, kot je najnižji znesek, ki na podlagi zakona zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
4.	člen
Upravičenci, ki so z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma na porodniškem dopustu, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po tem' samoupravnem sporazumu, če je to zanje ugodnejše.
5.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko predsedstvo skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotovi, da so ga sprejele vse skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji.
6.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. decembra 1984. leta dalje.
St. 19-5-48-84-4
Ljubljana, dne 16. novembra 1934.
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije
Nada Mikič-Bulc 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST
MURA
1356.
Na podlagi 5. in 11. člena zakona o vodah (Uradni Hst SRS, št. 38/81), sklenejo delavci temeljnih ali drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kmetje, organizirani v kmetij ske zadruge ali druge organizacije za kmetijsko kooperacijo. delovni ljudje, ki samostojno opravljaj' dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v last občanov (obrtniki), občani, organizirani v ribiških organizacijah ter občani v krajevnih skupnostih kot '-'porabniki voda in delavci organizirani v temeljni organizaciji združenega dela za urejanje voda na vodnem območju Mure, kot izvajalci vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti
Mura
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Mura iz oktobra 1974 se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Mura
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Za organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo se uporabniki in izvajalci združujejo v Območno vodno skupnost Mura (v nadalnjem besedilu: OVS) in z namenom, da bi v njej zagotovili celotno reševanje vodnega gospodarstva in opravljanje vodnogospodarske dejavnosti posebnega družbenega Pomena.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom udeleženci urejajo zlasti tale vprašanja:
— uvodne določbe,
—	statusne določbe,
—	namen in-cilje ustanovitve OVS,
—	predmet svobodne menjave Uela,
—	samoupravno organiziranost, delegiranje delegatov, postopek sporazumevanja v medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih,
—	osnove družbeno-ekonomskih odnosov,
—	samoupravne splošne akte,
—	reševanje sporov,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega p:.mena,
—	prehodne in končne določbe.
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Skupnost se imenuje: Območna vodna skupnost MURA, skrajšano ime je: OVS MURA.
Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Grajska ulica 1 c.
4.	člen
OVS se ustanovi za vodno območje Mure.
5.	člen
Dejavnost OVS je urejanje medsebojnih razmeri; med uporabniki in izvajalci pri programiranju, izkoriščanju in rabi površinskih, podzemnih in talnih ■oda, vodnih zemljišč, pri gradnji vodnogospodarskih ■bjektov in naprav ter drugih posegih v vodni režim, zagotavljanje sredstev za urejanje vodnega režima, urejanje družbenoekonomskih odnosov na tem področju ter spremljanje in analiziranje razvoja vodnega gospodarstva ter seznanjanje skupščin občin na tem območju o problematiki vodnega gospodarstva.
6.	člen
OVS je pravna oseba in nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu, zato ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti. OVS upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima in z njimi odgovarja za svoje obveznosti do drugih.
Pravice, obveznosti in odgovornosti OVS določajo poleg pozitivne zakonodaje še ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti.
7.	člen
OVS predstavlja in zastopa predsednik skupščine OVS, kateri je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti sklepati pogodbe in opravljati druga poslovna in zastopniška dejanja, skladno s statutom in sklepom organa upravljanja.
Predsednik skupščine OVS sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za sklenitev določenih vrst pogodb in za druge vrste pravnih in zastopniških dejanj. Obseg in meje pooblastil določi predsednik skupščine sam, brez posebnega soglasja skupščine.
V primeru odsotnosti predsednika skupščine OVS, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, v primeru odsotnosti obeh pa eden od predsednikov zborov.
III.	NAMEN IN CILJI USTANOVITVE OVS
8.	člen
Zavedajoč se, da je vodni režim ena izmed temeljnih danosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov po vodi in vodnogospodarskih storitvah, ter izhajajoč iz načela celovitosti vodnega režima v povodju, si zastavljajo podpisniki tega sporazuma za gospodarjenje z vodo in urejanjem vodnega režima sledeča programska izhodišča in naloge:
— OVS bo posvečala posebno skrb za povečanje varnosti življenja ljudi in živali, ter osebne in družbene imovine pred škodljivim delovanjem poplavnih voda in erozije ter hudournikov;
—	v ta namen bo ob skupnih in solidarnih materialnih naporih OVS zagotovila trajno urejanje vodnega režima, predvsem pa redno vzdrževanje do sedaj zgrajenih vodnogospodarskih varstvenih objektov in naprav v splošni rabi in odpravo poškodb na naravnih vodotokih;
—	v skladu z doseženo stopnjo razvoja bo OVS strmela za trajno izgradnjo novih varstvenih objektov jn sistemov, kar naj postopoma odpravlja nevar-nbst pred ujmo, zmanjšuje materialne škode in ustvarja boljši vodni standard in splošne razvojne pogoje. V interesu teh smotrov se bo OVS zavzemala tudi za čim višjo stopnjo aktivne solidarnosti vseh njenih članov v neposrednih akcijah pred poplavami, ob njih, po njih ter ob neurjih, kar se mora odraziti v načrtu za obrambo pred poplavami, ki ga bo OVS sprejela v skladu z zakonskimi določili;
—	zavedajoč se, da je gospodarski, zdravstveni in drugi družbeni napredek v veliki meri odvisen od razpoložljivega bogastva vodnih količin, bodo ukrepi OVS težili za izboljšanjem odtočnih razmer tako, da se obogatijo zaloge vode in izdatnost podtalnice, da se doseže boljša razporeditev vode v prostoru in času, ter omogoči hitrejša izgradnja vodooskrbnih in drugih podobnih naprav za nenehno izboljšanje oskrbe s pitno vodo in tehnološko vodo, ter vodo za rekreacijske in druge potrebe;
—	demografski in gospodarski razvoj povzročata s svojimi odpadnimi vodami in drugim onesnaževanjem voda zaskrbljujočo stopnjo onesnaženosti površinskih, podzemnih in talnih voda, ki ogroža zlasti zdravstveno stanje ljudi, živali in rastlinstva, ter povzroča druge škode, kar vse otežkoča gospodarski, kulturni in drugačni napredek. Zato bo OVS sodelovala pri uvajanju proizvodnih procesov, ki bodo zagotavljali zmanjšanje onesnaženja odpadnih voda, bodo v okviru finančnih možnosti sodelovali pri sanacijah in odpravljanju vzrokov obstoječega onesnaženja pri izgradnji čistilnih naprav, ter drugih ukrepih, ki bodo prispevali k večji čistosti voda.
9.	člen
Za izvajanje nalog, ki nedvomno izhajajo iz programskih izhodišč, navedenih v prejšnjem členu in 20. členu zakona o vodah, opravlja OVS naslednje naloge:
—	usmerja vodnogospodarsko politiko na osnovi dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov razvoja vodnega gospodarstva in zagotavlja njihovo izdelavo,
—	skrbi za varnost pred škodljivim delovanjem voda, sprejema ukrepe za obrambo pred poplavami.
za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v splošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov, spodbuja gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi, ter podvzema druge potrebne ukrepe,
—	zagotavlja strokovno spremljanje pojavov delovanja voda, erozije, hudournikov in plazov hidro-morfološkega izvora ter sprejema predloge za njihovo sistemsko urejanje,
—	zagotavlja vzdrževanje doseženih ravnovesnih razmer na vodotokih in hudourniških območjih,
—	sprejema planske akte, s katerimi določa in na podlagi katerih izvaja v skladu z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti vodnogospodarsko politiko na svojem območju,
—	zagotavlja in združuje finančna sredstva, potrebna za opravljanje nalog OVS, za opravljanje naloge Zveze vodnih skupnosti Slovenije, kakor tudi potrebna finančna sredstva za odpravo škod povzročenim vodnemu gospodarstvu po elementarnih nezgodah,
—	izdaja vodnogospodarska mnenja,
—	opravlja nadzor nad funkcionalnostjo in stanjem vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in priobrežnih zemljiščih, ki ji upravljajo njeni člani,
—	skrbi za manj razvita področja na svojem območju in sodeluje pri prostorskih, kmetijskih in drugih načrtih, ki so povezani z vodnim gospodarstvom,
—	sodeluje pri pripravi občinskih predpisov s ■področja vodnega gospodarstva ter sodeluje z organi in organizacijami v občini v vseh vodnogospodarskih vprašanjih in obvešča občine na svojem območju o stanju in problemih v vodnem gospodarstvu,
—	opravlja zadeve s področja SLO in DS,
—	skrbi za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzema ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistosti vode, ter daje vzpodbude in sodeluje pri gradnji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaževanjem, oziroma jo čistijo,
—	opravlja vse druge zadeve s področja urejanja vodnega režima, ki jih določajo zakonski predpisi, ta samoupravni sporazum in na njegovi osnovi izdani samoupravni akti.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci bodo preko OVS v zvezi vodnih skupnosti opravljali naloge, ki bodo dogovorjene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi te zveze v skladu s 13., 14., 22., 26., 43. in 48. členom zakona o vodah.
IV.	PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA
11.	člen
Udeleženci so sporazumni, da je predmet svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci v OVS izvajanje vodnogospodarske dejavnosti in programa vodnogospodarskih storitev.
Uporabniki ovrednotijo delo izvajalcev s pomočjo elementov cene oziroma povračila. Pri tem je vrednost posamezne storitve, sestavljena iz cene za enoto količine, povračilo za dejavnost pa je vrednostni izraz
zbira cen posameznih storitev, ki jih obsega določeni program oziroma celotna dejavnost.
Za elemente cene iz predhodnega odstavka tega Mena se bo upošteval osebni dohodek, materialu stroški, zakonska amortizacija, sredstva za zadovolje vanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona pokrivajo b dohodka, nadalje sredstva skupne porabe delavcem sredstva rezerv in dogovorjeni del razširjene repro dukcije.
12.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izva jalci temelji na sprejetem samoupravnem sporazumi o temeljih srednjeročnega plana, ki je podlaga z; sklenitev srednjeročnega samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela na osnovi katerega se določi letni program, ki vsebuje zlasti: obseg program; vodnogospodarskih storitev z lokacijo in potrebn tehnično dokumentacijo, standard storitev, način za gotavljanja sredstev, terminske plane, način izvajanja strokovnega in samoupravnega nadzora, način urejanja medsebojnih obveznosti, zlasti v primeru Poslovanja z izgubo, obseg in vrsta zmogljivosti izva-'alca za izvedbo programa, način reševanja sporov, druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Posamezni uporabnik in izvajalec lahko uresničujeta svobodno menjavo dela tudi ne osredno, če to ne omejuje dogovorjenih potreb in interesov dogovorjenih v OVS.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, DELEGIRANJE DELEGATOV, POSTOPEK SPORAZUMEVANJA V MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN ODGOVORNOSTIH
13.	člen
OVS upravlja delegatska skupščina, ki jo sestavljata: zbor delegatov uporabnikov (v nadaljnjem: zbor uporabnikov) in zbor delegatov izvajalcev (v nadaljnjem: zbor izvajalcev).
14.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in ima 49 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev in ima 11 delegatskih mest.
15.	člen
Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine OVS delegirajo posamezne delegacije ustanoviteljev OVS sorazmerno število de-tegatov glede na število delovnih ljudi v organizaciji in sicer:
—	delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost 21 delegatov,
—	delegacije kmetijskih proizvajalcev organiziranih v kmetijske zadruge ali druge organizacije za kmetijsko kooperacijo 8 delegatov,
—	delegacije krajevnih skupnosti 17 delegatov,
—	delegacije občanov, ki samostojno opravljajo nbrtno ali drugo gospodarsko dejavnost 2 delegata in
—	delegacije občanov, organiziranih v ribiških organizacijah 1 delegata.
V zbor izvajalcev delegirajo delegate delegacije stih izvajalcev, ki izvajajo dela posebnega družbe-lega pomena. T
Način oblikovanja delegacij in skupščine ter pri-az števila delegatskih mest za skupščino je prikazan prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma.
Delavci temeljnih ali drugih organizacij združe-lega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, cmetje, organizirani v kmetijske zadruge ali druge organizacije za kmetijsko kooperacijo, delovni ljudje, v-i samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarico dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lasti občanov, občani organizirani v ribiških organizacijah in občani v krajevnih skupnostih, se lahko organizirajo v občinske konference delegacij uporabnikov, zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS, vendar tako, da bo za-topstvo posameznih delegacij neokrnjeno.
16.	člen	t
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	oba zbora enakopravno (ločeno glasovanje obeh v isti zadevi),
—	posamezni zbor samostojno (različne zadeve),
—	po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
17.	člen
Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine,
—	imenuje odbore in komisije,
—	sprejema odločitve o zadevah iz 25. člena zakona o vodah,
—	imenuje delegacijo za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in ji daje pooblastila,
—	sprejema akt o ustanovitvi sodišča združenega dela,
—	ugotavlja sprejem sporazuma iz 21. člena tega sporazuma,
—	sprejema poslovnik skupščine.
18.	člen
Skupščina na sejah obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	sprejema plane OVS,
—	sprejema program vodnogospodarskih storitev in dejavnosti,
—	oblikuje politiko na področju vodnogospodarske dejavnosti,
—	usklajuje elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana,
—	določa predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma,
—	sprejema zaključni račun,
—	sprejema samoupravne sporazume in družbene dogovore,
—	sprejema predloge o temeljih planov OVS,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte,
—	sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi skupnostmi,
—	o programih storitev oziroma programih dejavnosti,
—	o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci ter
—	o pripravi predloga načrta obrambe pred poplavami.
19.	člen
Zbor uporabnikov samostojno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	voli predsednika zbora,
—	imenuje delovna telesa zbora,
—	o delegiranju delegatov uporabnikov v organe upravljanja izvajalcev,
—	o delegiranju delegatov v delegacije za zbor uporabnikov ZVSS,
—	o predlogih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki« urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki,
—	o oblikovanju elementov za sestavo predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana in sicer:
1.	obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov voda za rekonstrukcijo in vgradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi za potrebe OVS in ZVSS,
2.	načine in pogoje za združevanje sredstev za namene iz točke 1 te alinee in za namene varstva voda,
3.	potreben obseg in namen sredstev,
—	določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in solidarnosti,
—	spremlja izvajanje planskih nalog preko izvajanja vodnogospodarskih programov vodnogospodarske dejavnosti in poročil samoupravnega nadzora ter sprejema ukrepe za njihovo realizacijo.
20.	člen
Zbor izvajalcev samostojno odloča zlasti v naslednjih zadevah:
—	voli predsednika zbora,
—	imenuje delovna telesa zbora,
—	o oblikovanju naslednjih elementov za sestavo predloga:
1.	obseg in vrsto zmogljivosti ter ukrepov za zagotovitev gospodarske izrabe zmogljivosti za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,
2.	osnove in merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oziroma opravljanja vodnogospodarske dejavnosti,
3.	standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,
—	spremlja izvajanje planskih nalog in sprejema ukrepe za njihovo realizacijo,
—	o delegiranju delegatov v delegacije za zbor izvajalcev ZVSS.
21.	člen
Skupščina po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (uporabniki) in delavcev izvajalcev sprejema ugotovitvene sklepe v zvezi s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana OVS in o njegovih spremembah, ko gre za dodatne finančne obveznosti.
22.	člen
Skupščina lahko odloča, če je prisotnih več kot polovica delegatov vsakega zbora, zbor pa če je prisotnih več kot polovica njegovih članov.
Odločitve o zadevah o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Če ni doseženo soglasje med zborom se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom OVS in s poslovnikom skupščine OVS.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, lahko to vprašanje začasno uredi skupščina pristojne družbenopolitične skupnosti.
23.	člen
Mandat delegatov v skupščini OVS traja štiri leta. Predsednika in podpredsednika skupščine, predsednike in njune namestnike obeh zborov se voli za dobo 2 let.
Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika zborov in njuna namestnika ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za te funkcije.
Delo skupščine, obeh zborov in organov skupščine ter pravice in obveznosti. delegatov in druge zadeve, pomembne za delo skupščine se podrobneje uredijo s statutom OVS.
24.	člen
Za zadeve iz področja SLO in DS ima OVS odbor za SLO in DS, ki ga sestavljajo:
—	predsednik skupščine kot predsednik odbora
—	predsednika obeh zborov
—	predsednik odbora za planiranje in finance
—	individualni poslovodni organ ali predsednik KPO izvajalca.
25.	člen
Za izvajanje samoupravne kontrole nad izvrševanjem sklepov, ki jih je sprejela skupščina al: drugi samoupravni organi, ima OVS odbor za •' •-moupravno delavsko kontrolo, kateri ima 5 članov. Vse člane izvolijo de'egacije neposredno, predsednika pa člani odbora izmed sebe.
26.	člen
Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo:
—	predsednik skupščine,
—	predsednika obeh zborov,
—	predsednik odbora za planiranje in finance,
—	predsednik odbora za svobodno menjavo dela,
—	delegati OVS, ki predstavljajo OVS v predsedstvu zvss.
V primeru odsotnosti katerega izmed članov predsedstva ga nadomešča njegov namestnik.
Pri delu organov OVS sodelujeta tudi strokovni svetovalec OVS in poslovodni organ izvajalcev.
Predsedstvo koordinira delo skupščine in drugih organov in pri tem opravlja zlasti naslednje zadeve:
—	obravnava predloge grgdiv zasedanj obeh zborov skupščine,
—	spremlja izvrševanje sklepov skupščine,
—	usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles,
—	.skrbi za informiranje javnost),
—	obravnava druge zadeve, določene s tem sporazumom in statutom OVS.
27.	člen
Predsedstvo vodi predsednik skupščine.
Predsednik sklicuje in vodi seje predsedstva in skrbi za izvajanje njegovih sklepov.
Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik, v primeru odsotnosti obeh pa predsednik zbora uporabnikov, ali predsednik zbora izvajalcev.
28 člen
Za razliko od odborov iz 24. in 25. člena lega samoupravnega sporazuma ima skupščina OVS še stalne in začasne odbore in komisije.
Stalna odbora sta:
—	odbor za planiranje in finance.
—	odbor za svobodno menjavo dela.
Stalne komisije so:
—	komisija za kakovost voda in zaščito vodnih kdličin (resursov)',
—	komisija za obrambo pred poplavami in izrabo vode,
—	komisija za hidrotehnične melioracije kmetijskih zemljišč.
29.	člen
Stalne odbore izvoli skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer:
pet članov izmed delegatov zbora uporabnikov ter štiri člane izmed delegatov zbora izvajalcev. Predsednike stalnih odborov voli skupščina.
Stalne komisije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov, predsednika pa si izvoli komisija izmed svojih članov.
Natančnejše dolžnosti odborov in komisij se uredijo v statutu OVS.
30.	člen
Delegat: uporabnikov in družbenopolhičnih skupnosti soodločajo v organih upravljanja izvajalcev, kadar ti razpravljajo in sklepajo zlasti o:
—	temeljnih pogojih poslo.vanja,
—	namenu uporabe ustvarjenih sredstev,
—	razvojnih programih izvajalca,
—	predlogih osnov in meril za oblikovanje cen za posamezne vodnogospodarske storitve in povračila,
—	imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa.
Delegate uporabnikov delegira zbor uporabnikov OVS, delegate družbene skupnosti pa skupščine občine z območja OVS.
VI.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
31.	člen
OVS sprejema naslednje planske akte:
—	samoupravni sporazum o temeljih planov Zveze vodnih skupnosti Slovčnije
—	samoupravni sporazum o temeljih planov OVS
—	dolgoročni plan OVS
—	srednjeročni plan OVS
—	letni plan OVS
—	samoupravni sporazum o usklajenih osnovah temeljev planov vodnih skupnosti Slovenije.
32.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih planov OVS in samoupravni sporazum o temeljih planov Zveze vodnih skupnosti Slovenije morata biti usklajena, sprejmeta pa se sočasno.
Samoupravni sporazum o temeljih planov Zveze vodnih skupnosti Slovenije se sprejema preko delegatov OVS v skupščini ZVSS, samoupravni sporazum o temeljih planov OVS pa je sprejet po predhodnem izjavljanju delavcev — uporabnikov v skladu z 21. členom tega sporazuma.
Dolgoročni plan sprejme skupščina na podlagi vodnogospodarskih osnov in je strokovna podlaga za sestavo drugih planskih dokumentov.
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih planov OVS skupščina OVS sprejema srednjeročni in letni plan OVS.	• .
33.	člen
Sredstva za vodno gospodarstvo se zagotavljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov OVS. O tem sporazumu se opredelijo tudi kriteriji, načini in obseg združevanja sredstev za tiste zadeve in naloge, ki jih OVS poveri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije in za zadeve in naloge, ki so na ZVSS prenesene po določbah iz drugega odstavka 22. člena zakona o vodah, vse pa dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov ZVSS.
34.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana OVS se udeleženci v območni vodni skupnosti sporazumejo zlasti:
—	o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, naravnih vodotokov ter drugih zbiralnikov vode, varstva voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v srednjeročnem obdobju, upoštevajoč pri tem tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev raz-
voja na področju vodnega gospodarstva, predvsem glede rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,
—	o lokaciji, rokih graditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte,
___ o samoupravnem združevanju sredstev za
uresničevanje srednjeročnega plana in o osnovah in merilih za samoupravno združevanje sredstev,
—	o pogojih in načinih uporabe in o upravljanju s sredstvi,
—	o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda,
—	o merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, varstva voda in povračil za programe varstva voda,
—	o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti,
—	o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v zvezi vodnih skupnosti,
—	o merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti,
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
35.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih planov začne veljati, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev.
Če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo » višini povračil se postopa v skladu z zakonom.
36.	člen
Sredstva za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in deja\giosti zagotavljajo TOZD s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v obliki povračila.
Povračila za vodo plačujejo tudi komunalne organizacije in krajevne skupnosti, ki vodo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodarstvu in tistim OZD in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo.
37.	člen
Merila za odmero povračila za posameznega uporabnika se določijo tako, da je njegova višina odvisna od:
—	koristi, ki jo imajo od izkoriščene in uporabljene vode ter vodnogospodarskih storitev,
—	od koristi, ki jo ima zaradi obrambe pred poplavami in jo predstavljajo vsa uporabnikova sredstva za reprodukcijo,
—	višina sredstev za reprodukcijo,
—	stopnjo onesnaženja voda, ki jo povzročajo odpadne vode ali druge izpuščene snovi.
Sredstva se zbirajo na računih OVS.
38.	člen
Poleg povračil iz 33., oziroma 36. člena tega sporazuma se sredstva za vodno gospodarstvo zagotavljajo še:
—	s samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost,
—	z odškodninami za odvzem peska, mivke in proda iz strug brežin in priobrežnih zemljišč,
—	z odškodninami zaradi nenadnega onesnaženja vode z nevarnimi ali škodljivimi snovmi,
—	z drugimi sredstvi na podlagi zakona.
39.	člen
Strokovne podlage gradiv vseh planskih dokumentov pripravijo izvajalci. Sprejete osnutke planskih dokumentov po potrditvi na delavskem svetu izvajalca obravnava odbor za planiranje in finance. Le-te po uskladitvi predsedstvo predlaga skupščini v sprejem, oziroma udeležencem skupnosti neposredno.
Letni plan OVS sprejme skupščina do konca decembra tekočega leta za prihodnje leto.
S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci se tudi določi, da odbor za svobodno menjavo dela spremlja izpolnitev programa in po potrebi ukrepa.
VI. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
40.	člen
Statut OVS podrobneje opredeljuje zlasti:
—	medsebojne pravice udeležencev in pravice ter dolžnosti OVS,
—	pristojnosti predsedstva,
—	pravice in ddlžnosli odborov,
—	razmerje do ZVSS,
—	razmerja do delovne skupnosti, strokovne 'službe ZVSS,
—	pravice in dolžnosti komisij,
—	način volitev organov OVS,
—	usklajevalni postopek,
—	druge zadeve, pomembne za delo.
Drugi samoupravni akti OVS so:
—	poslovnik za delo skupščine in njenih organov,
—	samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci,
—	drugi samoupravni splošni akti, ki jih določa zakon in statut OVS.
VIII.	REŠEVANJE SPOROV
41.	člen
Spore v družbenoekonomskih samoupravnih odnosih, odnosih po sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerjih rešuje sodišče združenega dela
Podrobnejše določbe o delovanju sodišča iz prvega odstavka tega člena določa samoupravni sporazum o njegovi ustanovitvi.
IX.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA
42.	člen
Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja na območju občin, kjer je ustanovljena OVS in zaradi uresničevanja drugih družbenih ciljev se OVS povezuje z drugimi SIS materialne, proizvodnje s katerimi usklajuje skupne interese.
43.	člen
Za zagotovitev čimbolj smotrnega opravljanja ad-ministrativno-strokovnih pomožnih in tem podobnih del se ustanovi delovno skupnost za potrebe OVS ha ravni Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
Določena opravila OVS lahko poveri TOZD VE Mura ali drugim.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina uporabnikov in izvajalcev in ko dajo nanj soglasje skupščine občin na območju OVS.
K samoupravnemu sporazumu pristopijo naknadno na novo organizirane organizacije in organizacije, ki iz kakršnegakoli razloga k njemu še niso pristopile.
Izvirno besedilo s podpisi ali pristopnimi izjavami udeležencev hrani delovna skupnost OVS.
Seznam članic OVS je razviden iz priloge k temu sporazumu in je njegov sestavni del.
45.	člen
Vsak udeleženec sporazuma in skupščina OVS imajo pravico predlagati spremembo sporazuma. Svojo zahtevo s predlogom se pošlje skupščini OVS. Skupščina OVS razpravlja o predlogu in ga pošlje skupaj s svojim mnenjem udeležencem v odločitev.
Sprejem sprememb razglasi skupščina po tem, ko dajo k njim soglasje pristojne občine.
46.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi OVS z oktobra 1974.
Pravice in obveznosti, ki jih ima OVS po samoupravnih sporazumih in drugih aktih, prevzema nravna naslednica OVS, ki se ustanovi s tem sporazumom.
47.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi.
8t. 0801^0/2-4
Murska Sobota, dne 26. decembra 1983.
Predsednik •skupščine OVS Mura Slavko Modlic, dipL jnž. 1. r.
prikaz Članic ovs mura ter naCin
OBLIKOVANJA DELEGACIJ, KONFERENC DELEGACIJ, OBČINSKIH DELEGACIJ IN SKUPŠČINE OVS MURA
A. V ZBOR UPORABNIKOV DELEGIRAJO:
St.
dele-
__________________________ gatov
I.	Delavci temeljnih ali drugih organizacij
združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in kmetje, organizirani v kmetijske zadruge ali druge organizacije za kmetijsko kooperacijo	29
II.	Občani v	krajevnih	skupnostih	17
III.	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so last občanov (obrtniki)	2
IV.	Občani organizirani v ribiških organizacijah	i
Skupaj	49
B. V ZBOR IZVAJALCEV DELEGIRAJO:
. Delavci združenega dela vodnogospodarskih organizacij	n
Vsega skupaj	60
A. ZBOR UPORABNIKOV
V občini Gornja Radgona
I. Delavci TOZD in drugih OZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in kmetje, organizirani v KZ ali drugih organizacijah za kmetijsko kooperacijo:
1.	DO Radenska,	Radenci	1
— TOZD Mineralna voda, Radenci — TOZD Turizem in gostinstvo Grozd, G. Radgona
— TOZD Naravno zdravilišče, Radenci — TOZD Tovarna polnilne opreme, Radenci — DSSS, Radenci
2.	DO Kmetijski kombinat Gornja Radgona (s kooperanti)	*	1
—	TOZD	Mesoizdelki,	Gornja	Radgona
—	TOZD	Kmetijstvo,	Črnci
—	TOZD	Radgonske	gorice.	Gornja Rad-
gona
— TOZD Prašičereja, Podgrad — TOZD Gozdarstvo, Gornja Radgona — TOZD Mešalnica in dehidracija, Črnci — TOK Gozdarstvo, Gornja Radgona — DSSS, Gornja Radgona
3.	DO KZ Gornja Radgona (s kooperanti) 1 — TZO, Apače
St.
dele-
gatov
— TZO, Videm — Ivanjci — TZO, Radgona — Radenci — DSSS, Gornja Radgona DO Vinogradniško gospodarstvo Kapela — TOZD I Obrat družbene kmetijske proizvodnje, Kapela
— TOZD II. Kooperacija, Kapela — DSSS, Kapela
4.	DO Avtoradgona, Gornja Radgona
— TOZD Proizvodnja bivalnih enot, G. Radgona
— TOZD Proizvodnja nadgradnje, G. Radgona
— TOZD Transport, Gornja Radgona — TOZD Avtoservisi, Gornja Radgona — DSSS, Gornja Radgona
5.	DO Gorenje — Elrad, Gornja Radgona	1
— TOZD Proizvodnja anten in kablov, Gornja Radgona
— TOZD Proizvodnja elektrotehnike in elektromotorjev G. Radgona — DSSS. Gornja Radgona
6.	DO LINA, Apače
— TOZD Notranja oprema, Apače
— TOZD Kovinska proizvodnja. Apače — DSSS, Apače DO Element, Gornja Radgona — TOZD Gradbeništvo, G. Radgona —- TOZD Komunala, G. Radgona — TOZD Opekarništvo. G. Radgona DES. TOZD Elgktro. Gornja Radgona DO Marles, TOZD Žaga in zabojarna, Radenci
DO Mura, TOZD Modna konfekcija, G. Rad-r gona
DO Mercator — Sloga, Trgovina in gostinstvo, G. Radgona
Obrtna zadruga 14. oktober, G. Radgona Intes TOZD Pekarna Mura, Gornja Radgona PTT, Enota Gornja Radgona
II.	Občani v krajevnih skupnostih:
1.	Gornja Radgona	1
Črešnjevci — Zbigovci Radenci
2.	Videm ob Ščavnici	1
Apače
Ivanjci
Kapela
St. delegatov
Negova
Spodnja Ščavnica Stogovci
V občini Lendava
I.	Delavci TOZD in drugih OZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in kmetje, organizirani v KZ ali druge organizacije ža kmetijsko kooperacijo:
1	7. DO IN A Industrija Nafte, Lendava	1
— TOZD Rafinerija, Lendava — TOZD Petrokemija, Lendava — TOZD Energetika, Lendava — TOZD Strojne delavnice, Lendava — DSSS, Lendava
DO Elma TOZD Elcktromatcrial. Lendava
S. DO Gorenje — Varstroj, Lendava	1
— TOZD Tovarna varilne opreme, Lendava — TOZD Variš, Lendava — TOZD Montaža — Purlen, Lendava — DSSS. Lendava DO Indip. Lendava
DO Primat TOZD Skladiščna oprema, Lendava
9.	DO Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče	i
DO Mercator TOZD Univerza!. Lendava DO Deloza TOZD Konfekcija. Velika Polana DO TOKO TOZD Drobna galanterija. Žižki
10.	SGP. Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava	1
SGP Konstruktor TOZD Opekarna Dolga
vas
Integral TP Viator TOZD Promet in delavnice, Lendava
Integral Golf Turist TOZD Gostinstvo, Lendava
Gidos, Lendava
Lek, Obrat Kozmetika, Lendava
II.	ABC Pomurka, KZ Lendava (s kooperanti)	1
— TZO Lendava — TZO Dobrovnik — TZO Turnišče — TZO Hotiza — TZO Črenšovci — DSSS, Lendava
ABC Pomurka DO KG Rakičan, TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava Veterinarska postaja Lendava
ABC Pomurka DO Mesna industrija TOZD Predelava mesa Lendava
St.
dele-
gatov
ABC Pomurka DO Agromerkur TOZD Tovarna močnih krmil Lendava
11.	Občani v krajevnih skupnostih:
3.	Lendava	1
Čentiba
Dolga vas Gorice pri Lendavi Orešje — Dolina Petišovci
4.	Črenšovci	1
Bistrice
Odranci
5.	Dobrovnik	1
Genterovci
Kobilje
Mostje — Banuta Turnišče
6.	Polana	1
Gaber j e
Hotiza
Lakoš
V občini Ljutomer
I.	Delavci TOZD in drugih OZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in kmetje, organizirani v KZ ali druge organizacije za kmetijsko kooperacijo:
12.	Slovin DO Ljutomerčan, Ljutomer (s
kooperanti)	1
— TOZD Les, Ljutomer — TOZD Vinogradništvo, Ljutomer — TOZD Živinoreja —- Poljedelstvo, Ljutomer
— TOZD Močna krmila, Ljutomer — TOZD Ljutomerska klet, Ljutomer — TOZD Simentalka, Ljutomer — TOZD Prevozništvo, Ljutomer — TOK Kooperacija, Ljutomer — DSSS, Ljutomer DO Mlekopromet, Ljutomer ABC Pomurka, Gozdno in lesno gospodarstvo TOK Gozdarstvo Ljutomer Intes DE Pekama Ljutomer Veterinarska postaja Ljutomer
13.	KZ Ljutomer — Križevci. Križevci pri
Ljutomeru fs kooperanti) 1 delegata
— TZO Klas, Križevci pri Ljutomeru — TZO Kmetovalec, Ljutomer — TOZD Mursko polje, Križevci prt Ljutomeru
— DSSS, Križevci pri Ljutomeru
St.
dele-
__________________________________ gatov
14.	DO Konus TOZD Usnjarna, Ljutomer 1 DO Križevske opekarne, Boreči
DO Tehnostroj, Ljutomer
— TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije, Ljutomer
— TOZD Servis vozil in kmetijske mehanizacije, Ljutomer
— DSSS, Ljutomer	|
DO Imgrad, Ljutomer
— TOZD Prostorski montažni elementi, Ljutomer
, — TOZD Montažni gradbeni elementi, Ljutomer
— DSSS, Ljutomer
ABC Pomurka DO TP Vesna, Ljutomer Radenska TOZD Jeruzalem, Ljutomer
15.	DO Mura TOZD Oblačila Ljutomer	1
DO Lesnina TOZD Mizarstvo, Ljutomer
DO Proizvodno gradbeno podjetje, Ljutomer DO Komgrad, Ljutomer
DO Marles, TOZD Tovarna pohištva, Ljutomer
Emona commerce TOZD Agroplod, Ljutomer
DO Krka TOZD Isis, Ljutomer Obrtna zadruga Prlekija, Ljutomer Elektro Maribor TOZD Elektrogradnje in montaža, Ljutomer
Elektro Maribor, Rajon Ljutomer
MTT TOZD Bombažna tkalnica, Ljutomer
LTH TOZD Vitrina, Ljutomer
žTP — Enota, Ljutomer
PTT Ljutomer
II. Občani v krajevnih skupnostih:
7.	Ljutomer	2
Cezanjevci
Cven Razkrižje Stročja vas Stara cesta Železne dveri
8.	Križevci pri Ljutomeru	1
Bučkovci
Logarovci — Berkovci Radoslave!
Veržej
V občinah Lenart in Maribor — Pesnica
I.	Delavci TOZD in drugih OZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in kmetje, organizirani v KZ ali druge organizacije za kmetijsko kooperacijo
16.	Sladkogorska, Sladki vrh	2
— TOZD Lepenka Ceršak
St.
dele-
gatov
— TOZD Proizvodnja papirja, Sladki vrh ' — TOZD Papirna konfekcija, Sladki vrh — TOZD Vzdrževanje, Sladki vrh — TOZD Blagovni promet, Sladki vrh — DSSS, Sladki vrh
DO Cestno podjetje TOZD Vzdrževanje cest, Maribor-Pesnica KZ Zadružnik Maribor TZO Pesnica pri Mariboru DO Tališ Maribor TOZD Alkoholni izdelki, Maribor TIMA Oskrbni center Maribor TOZD Gorice. Šentilj
II.	Občani v krajevnih skupnostih:
9. Sladki vrh	1
Bened kt
Cerkvenjak
Ceršak
Lokavec
Šentilj
Zgornja Ščavnica Zgornja Velka
V občini Murska Sobota
I.	Delavci TOZD in drugih OZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in kmetje, organizirani v KZ ali druge organizacije za kmetijsko kooperacijo:
17.	ABC Pomurka DO Mesna industrija,
M. Sobota	1
— TOZD Klavnica, M. Sobota — TOZD Predelava mesa, M. Sobota — TOZD Transport, M. Sobota — TOZD Trgovina, M. Sobota — TOZD Družbena prehrana, M. Sobota — DSSS, Murska Sobota ABC Pomurka DO Tovarna mlečnega prahu M. Sobota Intes TOZD Mlinopek M. Sobota ABC Pomurka DO Agromerkur, M. Sobota
— TOZD Proizvodnja perutninskega mesa M. Sobota
— TOK Perutninarstvo M. Sobota — TOZD Transport, Murska Sobota — DSSS, Murska Sobota
ISJKflBC Pomurka DO KG Rakičan	1
— TOZD Tovarna močnih krmil, M. Sobota — TOZD Poljedelstvo in govedoreja, Beltinci
— TOZD Prašičereja, Beltinci — DSSS, Rakičan
ABC Pomurka DO Agroservis, M. Sobota ABC Pomurka, Veterinarska postaja M. Sobota
ABC Pomurka ZVZ za Pomurje M. Sobota
St.
dele-
gatov
ABC Pomurka DO Zunanja trgovina M. Sobota
ABC Pomurka Skupne službe pravne pomoči
ABC Pomurka DSSS (skupne službe SOZD)
M. Sobota
19.	ABC Pomurka DO KZ Panonka	2
— TZO KK Murska Sobota
— TZO KK Beltinci — TZO KK Cankova — TZO KK Gornji Petrovci — TZO KK Prosenjakovci — TZO KK Martjanci — TOZD Semena M. Sobota — DSSS, Murska Sobota ABC Pomurka DO Gozdno in lesno gospodarstvo M. Sobota
— TOZD Gozdarstvo, M. Sobota — TOK Gozdarstvo. M. Sobota — TOZD Gojitveno lovišče Fazan. Beltinci — DSSS, Murska Sobota
20.	Mura Murska Sobota	/	3
— TOZD Perilo Murska Sobota
— TOZD Zenski plašči, M. Sobota — TOZD Ženska oblačila, M. Sobota — TOZD Oblačila. Murska Sobota — DSSS, Murska Sobota
21 Sobota, Murska Sobota	1
— TOZD Vrtnarstvo, Murska Sobota — TOZD Obrtništvo, Murska Sobota — TOZD Komunala, Murska Sobota — DSSS Murska Sobota Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja krem. peska Puconci
IMP DO Ikos TOZD Panonija M. Sobota IMP DO PMI Maribor TOZD Blisk M. Sobota
22.	SGP Konstruktor TOZD Gradbeništvo
Pomurje M. Sobota	1
SGP Konstruktor TOZD Opekarna Puconci GP Temelj Cankova GP Graditelj Beltinci Obrtno podjetje Komuna, Beltinci
23.	ZGP Pomurski tisk, Murska Sobota	1
— TOZD Kartonaža, Murska Sobota — TOZD Tiskarna, Murska Sobota — TOZD Založba, Murska Sobota — DSSS, Murska Sobota Rašica TOZD Beltinka, Beltinci
Tekstil, Ljubljana TOZD Pletiljstvo Prosenjakovci
St.
dele-
gatov
Podjetje za PTT promet M. Sobota Obrtno podjetje Kroj, M. Sobota Dimnikar Beltinci
24.	DO Veletrgovina Potrošnik, M. Sobota 1 — TOZD Izbira, Murska Sobota
— TOZD Merkur, Murska Sobota — TOZD Preskrba, Murska Sobota — TOZD Veleprodaja, Murska Sobota — DSSS Murska Sobota DO Radenska TOZD Diana, Murska Sobota DO Radenska TOZD Zvezda. Murska Sobota DO Radenska TOZD Moravske toplice, Moravci
25.	DO Platana Murska Sobota	1
— TOZD Lesna predelava, Murska Sobota
— TOZD Lendava, Murska Sobota — DSSS, Murska Sobota DES TOZD Elektro. Murska Sobota SGP Slovenija-ceste-tehnika TOZD Mehanski obrati M. Sobota
SOZ Prekmurka, Murska Sobota Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrževanje M. Sobota,
Certus Maribor TOZD Avtobusni promet M. Sobota,
Projektivni biro. Murska Sobota,
Petrol TOZD Trgovina na drobno M. Sobota,
Petrol TOZD Trgovina na debelo M. Sobota,
Dinos TOZD POS Ljubljana za Mursko So- , boto
Elektrotehna TOZD Elprom, M. Sobota TTL TOZD Tobak. Murska Sobota Surovina Maribor PE Murska Sobota LIV Postojna TOZD Oprema in orodjarna Rogašovci
Jeklotehna Maribor Enota Murska Sobota
II. Občani v krajevnih skupnostih:
10.	Park Murska Sobota	1
Alija Kardoša — Murska Sobota
Borisa Kidriča — Murska Sobota Lendavska — Murska Sobota Partizan — Murska Sobota Turopolje — Murska Sobota
11.	Beltinci Bratonci Dokležovje Gančani Ižakovci Lipa
St.
dele-
gatov
Lipovci
Melinci
12.	Martjanci	1
Bogojina
Rakičan
Selo — Fokovci Tešanovci
13.	Tišina	1
Bankovci
Cernelavci . Gederavci Krog
14.	Cankova	1
Kuzma
Pertoča
Rogašovci
15.	Grad	1
Bodonci
Brezovci
Mačkovci
Puconci
Zenkovci
16.	G. Petrovci	1
Čepinci
Hodoš
Križevci
Prosenjakovci
Radkovd.
Salovci
III.	Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so last občanov (obrtniki):
Občine: Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer in Maribor — Pesnica	1
Občini: Lendava in Murska Sobota	1
IV.	Občani organizirani v ribiških organizacijah
Občine: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Maribor — Pesnica in Murska Sobota	1
Opomba:
1.	Kolikor se bodo delegacije združevale v občinske konference delegacij, morajo upoštevati, da pri obrtnikih in ribiških organizacijah ima več občin skupaj eno delegatsko mesto v skupščini OVS Mura.
2.	Ležeče izpisane članice so nosilci konferenc
delegacij.	_
B. ZBOR IZVAJALCEV Vodnogospodarsko podjetje Maribor TOZD Vodnogospodarska enota MURA, Murska Sobota
1
#	i
' ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1657.
Na podlagi 124. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 63. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela, dne 4. oktobra 1984 in na 28. seji zbora občin, dne 4. oktobra 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k preimenovanju srednje šole za družboslovje in splošno kulturo Ljubljana, Strossmayer-jeva 1 v Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo »Vida Janežič« Ljubljana, Strossmayerjeva 1
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k pre- , imenovanju Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo Ljubljana, Strossmayerjeva 1 v »Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo »Vida Janežič« Ljubljana, Strossmayerjeva 1«.
2.	člen
Sola posluje- pod imenom Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo »Vida Janežič« Ljubljana,
S trossmay er j eva 1.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-2/84
Ljubljana, dne 12. novembra 1984.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
1658.
Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84), 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 2/81) je delavski svet temeljne organizacije Mestni potniški promet na 9. seji dne 8. novembra 1984 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 124. seji dne 20. novembra 1984 pa je sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic
1.	člen
V sklepu o cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic (Uradni
list SRS, št. 23/84 in 27/83) se besedilo 1. člena spremeni tako, da glasi:
»Cene za prevoz v javnem mestnem potniškem prometu so:
Vrsta vozovnice	Cena * 2 3
a)	priložnostna voznina plačljiva z gotovino	v vozilu	30
b)	cena žetona za eno vožnjo (žeton
kupljen v predprodaji)	26
c)	priložnostna vozovnica s 50 °/o popusta, plačljiva v vozilu	15
d)	prevoz prtljage plačljiv z gotovino	10
e)	prevoz psa plačljiv z gotovino	10
f)	mesečne vozovnice
—	dijaške za vse proge	330
—	delavske za eno progo	880
—	delavske za dve progi	950
—	delavske za vse proge	1.000
—	za starejše občane	530
—	prenosne za vse proge	2.000
g)	letna prenosna za vse proge	17.500
2.	člen
Cene iz tega sklepa začnejo veljati 1. decembra 1984.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1046/1-84
Ljubljana, dne 20. novembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
1659.
Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84), 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 2/81) je delavski svet temeljne organizacije Obmestni promet na 9. seji, dne 30. oktobra 1984 predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa sprejel na 124. seji dne 20. novembra 1984
SKLEP
o cenah za prevoz potnikov v obmestnem prometu
1.	člen
Cene za prevoz v obmestnem prometu so:
1.	Priložnostne vozovnice
Razdalja (v km)		Cena din	
1— 8		30	
9—10		33	
11—13		35	
14—16		38	
17—19		43	
20—23		46	
24—27		48	
28—31		53	
32—35		59	
36—40		72	
Za obračunavanje cen na 40 km		se za	vsako sku-
pino 5 km obračuna potniški kilometer po			1,85 din in
upošteva zaokroževanje	na 1 dinar.		
Potniška prtljaga —	23 din.		
Potniška prtljaga —	nespremljana 77 din.		
Otroci do 4. leta starosti imajo brezplačen prevoz.			
Otroci od 4. do 10.	leta starosti	imajo 50 °/o po-	
pusta.			
Cena za prevoz psov je enaka ceni prevoza pot-			
nikov.			
2. Mesečne vozovnice			-4-	
Razdalja (v km)	Cena za delavce din		Cena za dijake din
1— 4	1.300		650
5— 8	1.350		675
9—10	1.600		800
11—13	1.700		850
14—16	1.800		900
17—19	2.050		1.025
20—23	2.200		1.100
24—27	2.300		1.150
28—31	2.550		1.275
32—35	2.300		1.400
36—40	3.450		1.725
2.	člen
Cene iz tega sklepa začnejo veljati 1. decembra 1984.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah za prevoz potnikov v obmestnem prometu (Uradni list SRS, št. 25/84). 4
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1947/1-84
Ljubljana, dne 20. 'novembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore llovečar 1. r.
1660.
Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/83), 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, st. 2/81) je delavski svet temeljne organizacije Mestni vodovod Ljubljana na 27. seji dne
26.	oktobra 1984 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 124. seji dne 20. novembra 1984 pa sprejel
SKLEP
o ceni vode iz omrežij na območju ljubljanskih občin
1.	člen
Cena m3 dobavljene vode iz omrežja na območju ljubljanskih občin znaša 18,15 din.
2.	člen
Dobavitelji prično zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru, oziroma pri pavšalnem obračunu od 1. decembra 1984.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ceni vode iz omrežij, ki jih upravlja temeljna organizacija Mestni vodovod Ljubljana (Uradni list SRS, št. 17/84 in 19/84).
4.	člen
. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1041/1-84
Ljubljana, dne 20. novembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r.
CELJE
1661.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 6. členu odloka o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen v občini Celje (Uradni list SRS, št. 1/81) in 1. člena odloka o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve razen za tiste, za katere se morajo ceniki pošiljati v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 4/83) na seji dne 31. oktobra 1984 sprejel
ODREDBO
o najvišjih drobnoprodajnih cenah za posebne vrste kruha
1
Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za naslednje posebne vrste kruha:
			kg	din
domači' primorski kruh	tip	500	i	64,00
domači primorski kruh tip 850			0,8	50,00
domači primorski kruh	tip	850	1,6	107,00
dvojčki tip 500			0,5	36,00
dvojčki tip 850			0,5	35,00
kmečki štajerski kruh		•	0,7	52,50
kmečki štajerski kruh			1,4	102,00
kmečki štajerski kruh			2,1	152,50
2
Procent izpeke osnovnih vrst kruha mora ostati nespremenjen, nove vrste kruha pa ne smejo preseči 12 °/o celotne dnevne proizvodnje.	/
Dosedanja izbira kruha ostane nespremenjena.
3
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-128/84
Celje, dne 13. novembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1663.
Na podlagi 6. in 7. člena ter 7. alinee drugega odstavka 205. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35 81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 27. seji zbora združenega dela 30. 10. 1984, na 26. seji zbora krajevnih skupnosti 30. 10. 1984 in na 26 seji družbenopolitičnega zbora dne 30. 10. 1984 sprejela
ODLOK
o priznanjih občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Ta odlok določa priznanja občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: priznanja občine), pogoje, postopek in način njihovega podeljevanja ter način vodenja evidence.
2.	člen >
Priznanja občine so: naslov častni občan, nagrada občine,. plaketa občine in spominska listina.
3.	člen
O podelitvi priznanj občine odloča Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na predlog Komisije za nagrade in priznanja Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: komisija). Priznanja občine izroča predsednik občinske skupščine oziroma od njega pooblaščena oseba.
i.	naslov Častni občan
4.	člen
Naslov častnega občana občine Ljubljana Bežigrad se podeljuje osebam, ki imajo posebne zasluge
za razvoj in napredek občine in za njeno povezavo z občinami v Socialistični republiki Sloveniji iq Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, bivšim in sedanjim prebivalcem občine za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela.
5.	člen
Naslov častni občan se podeli s posebno izdelano listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi naslova častni občan.
S podelitvijo naslova častni občan se izroči tudi umetniški kipec, ki predstavlja talca iz Gramozne jame in drevo življenja, ki raste iz žrtev za osvoboditev.
II. NAGRADA OBČINE •	6. člen
Nagrada občine se podeljuje delovnim ljudem in občanom, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, družbenim organizacijam ter društvom in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za izjemne dosežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti ter družbenopolitičnih dejavnosti.
7.	člen
Nagrade občine na področju gospodarstva se podeljujejo za izjemne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, če so ti bistveno vplivali na izboljšanje samoupravnih odnosov delavcev v združenem delu, na izboljšanje gospodarjenja in ustvarjanja pogojev Za razvoj. Pri tem se upošteva zlasti prispevek pri: razvoju samoupravnih odnosov, združevanju dela in sredstev, doseganju boljših uspehov pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, uspešnemu izvajanju novih proizvodnih programov v skladu z usmeritvami za prestrukturiranje gospodarstva, uspešnemu doseganju izjemnih uspehov pri vključevanju v mednarodno menjavo, uspešnemu razvijanju in izvajanju inovacijske dejavnosti, uresničevanju razvojnih planov temeljne samoupravne organizacije in družbene skupnosti kot celote.
8.	člen
Nagrade občine na področju družbenih dejavnosti se podeljujejo za izjemne uspehe trajnejšega pomena na področju vzgoje in izobraževanja, družbenega varstva otrok, raziskovalne dejavnosti, telesne kulture, kulture, zdravstva, socialnega skrbstva in varstva ter drugih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno' vplivali na razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter izboljšanje dela v posamezni družbeni dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega1 dela na področju družbenih dejavnosti.
Pri tem se upočteva zlasti prispevek pri: razvoju samoupravnih odnosov, izjemnih uspehih v stro-
kovnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne dejavnosti; stvaritve na področju umetnosti, izjemni uspehi pri proučevanju in reševanju problematike posamezne dejavnosti, uresničevanju razvojnih planov temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti.
9.	člen
Nagrade občine na področju splošne ljudske ob-ambe, družbene samozaščite in varnosti se podeljujejo za izjemne uspehe trajnejšega pomena dosežene na teh področjih v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela ter občini; za izjemne zasluge pri krepitvi bratstva in enotnosti, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah ter za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu.
Pri tem se upošteva zlasti napredek pri organiziranju in delovanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občini, vključevanju družbenopolitičnih organizacij in društev v sistem splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti.
; 10. člen
Nagrade občine za izjemne dosežke na področju družbenopolitičnih dejavnosti se podeljujejo za uveljavljanje ustavnih načel na področju delegatskih odnosov v. temeljnih, splošnih ter drugih delegacijah; za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB; za dosežene vidne uspehe na področju samoupravljanja in organiziranosti v krajevnih skupnostih; za izredno prizadevnost in vidne uspehe pri organizacijskem delu, za uveljavljanje sodobnih znanstvenih metod dela ter organizacijskih dosežkov v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti, strokovnih društvih in združenjih ter drugih pomembnih družbenih dejavnostih.
Pri ocenjevanju družbenopolitičnih dejavnosti, se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost dosežkov na tem področju.
i	11. člen
Nagrada občine je umetniški kipec, ki predstavlja talca iz Gramozne jame in drevo življenja, ki raste iz žrtev za osvoboditev.
12.	člen
Nagrada občine se podeli z izročitvijo listine, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi nagrade občine. III.
III.	PLAKETA OBČINE
13.	člen
Plaketa občine se podeljuje delovnim ljudem in občanom, skupinam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim, organom, prijateljskim in pobratenim mestom za uspehe na področjih, ki so pomembno prispevali k gospodarskemu, kulturnemu znanstvenemu, športnemu, družbenopolitičnemu in drugemu družbenemu razvoju občine, razvijanju in utrjevanju prijateljskega sodelovanja med občino in dru-
gimi mesti, izredne uspehe pri obrambni vzgoji in pripravah na splošni ljudski odpor, za posebno požrtvovalnost, nesebičnost in pogum.
14.	člen
Plaketa občine je odlitek v bronu,-ki predstavlja talca iz Gramozne jame in drevo življenja, ki raste iz žrtev za osvoboditev.
Plaketo občine se podeli z izročitvijo listine, ti vsebuje besedilo sklepa o podelitvi plakete občine.
IV.	SPOMINSKA LISTINA
15.	člen
Spominska listina se podeljuje za enkratne izjemne uspehe oziroma dejanja delovnim ljudem in občanom, skupinam, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom.
16.	člen
Spominska listina je listina z odtisom, ki predstavlja talca iz Gramozne jame in drevo življenja, ki raste iz žrtev za osvoboditev.
V.	POSTOPEK IN NAČIN PODELJEVANJA PRIZNANJ
17.	člen
Pobudo za podelitev priznanj občine lahko dajejo v pisni obliki delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih, organih skupščine občine, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva.
Pobudniki ne morejo sami sebe predlagati za občinsko priznanje.
18.	člen
Priznanja občine se podeljujejo brez javnega razpisa, razen nagrad občine.
Razpis za podelitev nagrad občine objavi komisija vsako leto v glasilu SZDL Ljubljana Bežigrad »Zbor občanov« najkasneje do 31. marca tekočega leta. Zaključni rok za oddajo pobude za podelitev nagrade občine je 20. april.
Z razpisom se objavijo:
—	temeljna načela o podeljevanju nagrad občine,
—	podatke, ki jih mora vsebovati pobuda za podelitev nagrade občine,
—	kdo je lahko pobudnik,
—	rok do katerega morajo biti poslane pobude.
Vsako leto 'se podeli največ šest nagrad občine.
19.	člen
Pobude za podelitev priznanj občine pošljejo pobudniki komisiji.
Pred oblikovanjem predloga sklepa o podelitvi priznanja pridobi komisija mnenje občinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad.
Predlog sklepa o podelitvi priznanja občine in obrazložitev predloži komisija skupščini občine ▼ obravnavo in sprejem.
Komisija lahko predlaga, da se priznanje občine ne podeli, če niso podani pogoji po tem odloku.
Predloge sklepov o podelitvi priznanj občine, M se podeljujejo ob občinskem prazniku pripravi komisija najkasneje do 1. junija sicer pa v dveh mesecih od prejema pobude.
20.	člen
Priznanja občine se podeljujejo praviloma vsako leto ob občinskem prazniku 24. juniju, lahko pa tudi med letom ob posebnih slovesnostih tudi v sredini, kjer dobitnik priznanja živi oziroma dela.
VI.	KOMISIJA ZA NAGRADE IN PRIZNANJA
21.	člen
Komisijo imenuje občinska skupščina za dobo 4 let. Komisija šteje 11 članov. Vsaki dve leti se na novo imenuje polovica članov komisije.
22.	člen
Komisija sprejme poslovnik o delu v katerem se natančnejše opredeli način dela.
23.	člen
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za komisijo v zvezi s podeljevanjem priznanj občine ter vodenje evidence posameznih priznanj občine opravlja sekretariat skupščine občine.
VII.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Celotno gradivo V zvezi s postopkom za podelitev priznanj občine je javno in je na vpogled V sekretariatu skupščine občine. Skiepi o podelitvi priznanj občine se objavijo v občinskem glasilu SZDL »Zbor občanov«.
25.	člen
Sredstva za priznanja občine zagotovi občinska skupščina vsako leto v proračunu občine.
26.	Člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
—	odlok o priznanjih občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 6/82),
—	pravilnik o kriterijih za podeljevanje priznanj ter o delu Komisije za nagrade in priznanja občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 18/82).
21?. Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St.: 010-23/84-9
Ljubljana, dne 30. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
1663.
Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.1 18-1133/84), 12. člena v zvezi s 13. in 15. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119 67, št. 27-225/72 ih št. 8-470/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 27. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1984 in na 23. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o sprejetju dopolnitve noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 112/2 — Gmajna Črnuče
, 1
Sprejme se dopolnitev noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 112/2 — Gmajna Črnuče, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 4/78).
2	'
Dopolnitev zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka je izdelal Zavod za izgradnjo. Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2771 v juliju 1984.
Dopolnitev zazidalnega načrta se nanaša na de! zazidalnega otoka BS 112/2. ki je omejen na jugu S severno mejo daljnovodnega koridorja Šoštanj - Be-ričevo, na vzhodu in severu z goždno mejo, na Zahodu pa sega za okoli 30 m preko gozdne poti, ki vodi v Smrečje, ter na del zazidalnega otoka BS 112'2 na območju Hrastovca med Planinsko cesto in gozdno mejo.
3
Dopolnitev Zazidalnega načrta je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na Vpogled pri Občinskem komiteju Za Urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pri Mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja mesta Ljubljane, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
5
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-2/81-8/2
Ljubljana, dne 14. novembra 1984,
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1664.
Na podlagi 27 .in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 112. seji dne 7. novembra 1984 sprejel
SKLEP
s katerim odreja javno razgrnitev osnutka . spremembe zazidalnega načrta za del območa RS-1, 2 Rudnik
1. člen
je med Malim grabnom, Ljubljanico, Opekarsko cesto in podaljškom Ceste v Mestni log, ki ga je pod št. 2963 v juliju 1984 izdelal ZIL TOZD Urbanizem Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana.
2.	člen
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7, in v prostorih krajevne skupnosti Trnovo za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije.
Na mestih javne razgrnitve osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-1 Trnovo, lahko dajo občani v KS, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe in predloge.
Javno se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta za del območja RS-1, 2 Rudnik, ki ga je v marcu 1984 pod št. 3172 izdelal ZIL TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana.
2.	člen
Osnutek spremembe zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Peruzzi, za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Na mestih javne razgrnitve osnutka spremembe zazidalnega načrta za del območja RS-1. 2 Rudnik lahko dajo občani v KS, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe in predloge.
3.	člen
Med javno razgrnitvijo se mora osnutek spremembe zazidalnega načrta javno obravnavati. O razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta in času javne razgrnitve mora KS Peruzzi na primeren način obvestiti občane v KS ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
St. 350-12/76
Ljubljana, dne 7. novembra 1934.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r.
1665.
Na podlagi 27. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 112. seji dne 7. novembra 1984 sprejel
S K LE P
s katerim odreja javno razgrnitev dopolnitve
zazidalnega načrta za del soseske VS-1 Trnovo 1
1. člen
Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-1 Trnovo, ki zajema območ-
3.	člen
Med javno razgrnitvijo se mora osnutek dopolnitve zazidalnega načrta javno obravnavati. O razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta in času javne obravnave mora KS Trnovo na primeren način obvestiti občane v KS ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
St. 350-12/64
Ljubljana, dne 7. novembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
mag. Borut Mišica L r.
LOGATEC
1666.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in na podlagi 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1981
1. člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Logatec za leto 1984 (Uradni list, SRS, št. 11/84) tako, da se glasi:
din
' Skupni prihodki proračuna znašajo	59,528.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
— za razporeditev na posebno partijo proračuna
57,600.000 , 300.000 1,628.000
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja za proračunsko leto 1984.
St. 010-3/84
Logatec, dne 8. novembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
1667.
Na podlagi 143. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 2/81) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1984 sprejela
ODLOK
o razvrstitvi ulic, vaških cest in poti, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste in se po 4. členu zakona o komunalnih dejavnostih štejejo za komunalne objekte in naprave skupne rabe
1.	člen
Med komunalne objekte in naprave skupne rabe so razvrščene naslednje ulice, vaške ceste in poti:
1-^k* Naziv ulice — ceste st.	Dolžina m
Krajevna skupnost Naklo	
1. Blekova vas	840
2. Brod	410
3. Cesta 5. maja	350
4. Cesta talcev	850
5. Cevica	500
6. Gozdna pot	540
7. Gregorčičeva ulica	220
8. Grič	530
9. Gubčeva ulica	400
10. Jačka	1.060
11. Jamnica	370
12. Kidričeva ulica	250
13. Klanec	180
14. Kraigherjeva ulica	150
15. Krpanova ulica	210
16. Levstikova ulica	220
17. Loka	330
18. Mandrage	180
19. Martinj hrib	300
20. Naklo	590
21. Nazorjeva ulica	160
22. Notranjska cesta (del)	170
23. Nova vas	240
24. Ograde	340
TJtk" Naziv ulice — ceste	Dolžina
25. Partizanska ulica	370
26. Pavšičeva ulica	140
27. Pehačkova cesta	460
28. Pod Grintovcem	460
29. Poljska pot	310
30. Poštni vrt	360
31. Potoška cesta	320
32. Prešernova ulica	250
33. Stara cesta	1.020
34. Stara pot	210
35. Stranska pot	350
36. Šolska pot	430
37. Titova ulica	320
38. Tomšičeva ulica	210
39. Tovarniška cesta s cestami	
v SOSESKI S-U	1.000
40. Ulica OF	180
41. Vilharjeva ulica	230
42. Vodovodna cesta	400
43. Vrtnarska pot	230
44. Zelenica	430
Skupaj:	17.070
Krajevna skupnost Tabor	
1. Grajska pot	450
2. Strmica	680
3. Lipca	280
4. Pokopališka pot	460
5. Planjave	100
6. Tičnica	200
7. Dol	180
8. Hrib	150
9. Zadružna pot	210
10. Tabor	490
11. Reka—Kobal—Zibrše	3.700
12. Turkova pot v Zibrše	1.550
13. Zakovškova pot v Zibrše	1.480
14. Režiška cesta	600
15. Gračarevec—Stara cesta	600
Skupaj:	11.080
Krajevna skupnost Rovte	
1. Cesta mimo pokopališča	100
2. Spomenik—Podpesek	4.900
3. Sopot—Zavratec	1.300
4. Log (šola)—Travni vrh	2.300
5. Janež —Petkovec	2.050
6. Sivec—Petkovec—Gradišče	8.150
7. Zajele—Trate	2.950
8. Bolkove—Križaj—Osredek	2.000
8. Cesta do Polška	900
Naziv ulice — ceste št.	Dolžina m
10. Dol—Grampovčan	600
11. Cesta v Praprotno brdo	1.300
12. Češirk—Logarše	650
13. Log—Novaki	3.500
14. Pot v Turkovo grapo	2.050
15. Plečnik—Mizni dol	1.900
16. Smrečje—Jereb	2.500
17. Rovte—Popit	2.100
18. Merlak—Vidmar	500
19. Celerija—Bizjan	2.000
Skupaj:	36.750
Krajevna skupnost Hotedršica 1. Gasilski dom Hotedršica—Ravnik—	
Vrbanovc—R-304	4.200
2. 2aga—Log—Dolinar—Vrbančk	2.250
3. Zadružni dom—Brus	850
4. Rjavec—Križ-Strnad—Istenič—Ko-	
ren	3.000
5. Korenč—Tumlje	800
6. Most Hotedršica—Vavken	600
7. Popit—Kovač	250
8. Pot za Turkom	350
9. Pot za potokom	140
10. Spomenik—Mežna:	160
11. Pot do Malnarja	350
12. Cajna—Koš	400
13. Pot Petkovšek—Vavken Blaž—Gojni	
grič	4.000
14. Gojni grič—Santelj Miha (Novi svet)	4.000
Skupaj:	21.550
Krajevna skupnost Trate	-
1. Sivec—Fišter—Hudi Konec	1.000
2. Osoje—Planina	2.000
3. Planina—Tišler	600
4. Planina—Tominc	1.600
5. Pivkajše—Žejna dolina	2.450
6. Planina—Lahovše	500
7. Lokalna cesta—Srbotje	450
8. Lokalna cesta—Vavkonov grič	1.00
9. Trate—Birt—Puc	1.500
10. Leskovec—meja obč. Idrija	2.500
11. Lanevše—Medvedje, brdo	4.000
12. Lanevska grapa—MedvrJ	300
13. Lukan—M^rtar	500
14. Nartar - Potok	500
15. Gasilski dom—So'	
Trate	1.200
16. Puc—Griže	650
17. Kobal—Griže—Sleme	1.500
T^k" Naziv ulice — ceste	Dolžina
18. Lokalna cesta—Križišnik—Sovan	1.000
19. Lokalna cesta—Gladki grič	1.000
20. Pivkajše—Strmčan	500 •
Skupaj:	24.750
Krajevna skupnost Vrh	
1. Popit—Pil •	2.350
2. Popit—Sopot	1.950
3. Pil—Vrh	2.300
4. Jezero—Motaj—Vrbanc	3.500
5. Hlevni vrh—Rodof—Gosar	2.200
6. Sopot—Dolinar—Šola vrh	4.700
7. Shalova ravan—Magan—Masle	1.500
8. Šola—Brence—Vrh	800
9. Gasilski dom—Brnik	800
Skupaj:	20.100
Krajevna skupnost Laze	
1. Laze—Jakovica	'1.600
2 Laze—Želez, postaja	800
3. Cesta za Kucljem in čez Kucelj	700
4. Slabetov klanec	250
5. Vaške vezne ceste—Laze	500
6. Vaške vezne ceste—Jakovica	500
Skupaj:	4.350
2.	člen
Ulica, vaška cesta m pot je javna prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom o javnih cestah.
3.	člen
Vzdrževanje in varstvo ulic, vaških cest in poti, ki so po tem odloku razvrščene kot komunalni objekti in naprave skupne rabe, opravlja zato pooblaščena organizacija združenega dela ali krajevne skupnosti na svojem območju.
4.	člen
Za vrsto, obseg, način in kakovost del ter opravil, ki se štejejo za vdzrževanje in varstvo ulic, vaških cest in poti se smiselno uporablja pravilnik o vzdrževanju in varstvu cest, ki ga je izdal Republiški komite za promet in zveze (Uradni list SRS, št. 17/82).
5.	člen
. Da se preprečijo škodljivi vplivi na ulice, vaške ceste in poti in na cestni promet je ob ulicah vaških cestah 'in poteh varovalni pas.
Varovalni pas je za industrijske, rudarske in druge gospodarske objekte in naprave širok 10 m; za sta-
novanjske, poslovne, pomožne in podobne objekte 5 m; za ograje, razen za tiste, ki so postavljene na vrhu podpornega ali opornega zidu pa je varovalni pas 2 m.
Širina varovalnega pasu se meri od zunanjega roba cestnega sveta oziroma od zunanjega roba cestnega telesa.
6.	člen
Izjemoma se sme dovoliti graditev tudi v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta zaradi morebitne razširitve ceste ali izvajanja zimske službe.
7.	člen
Za graditev v varovalnem pasu po 5. členu tega odloka daje soglasje pristojna komunalna organizacija. O ugovoru zoper soglasje odloča delavski svet komunalne organizacije ob soodločanju delegatov uporabnikov.
8.	člen
Ulice, vaške ceste in poti nadzoruje Medobčinski inšpektorat za občine Idrija—Logatec—Vrhnika — cestno prometni inšpektor, skladno z določili 118., 119., 120. in 121. člena zakona o cestah.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6-84
Logatec, dne 3. novembra 1984.
Predsednik
■ .Skupščine občine Logatec Hudi Lipovec 1. r.
16G8.	'
Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na 75. seji dne 15. novembra 1984 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa upravnih organov in drugih delovnih skupnostih v občini Logatec
1.	člen
S to pdredbo se spremeni odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in drugih delovnih skupnostih v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 12/83).
2.	člen
Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se
glasi:
Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke:
—	v ponedeljek in petek
od 7.30	do	10.00	ure	in
od 11.00	do	14.30	ure
—	v sredo
od 7.30	do	10.00	ure	in
od 11.00	do	16.30	ure«.
3.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 020-41/84/1/1
Logatec, dne 16. novembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Viktor Krmavnar 1. r.
SEVNICA
1669.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu ter drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, 3 73, 17/83) ter statuta krajevne skupnosti Bučka je zbor delovnih ljudi in krajanov na predlog sveta krajevne skupnosti 4. novembra 1984 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bučka
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Bučka se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za:
—	sofinanciranje usposobitve peskokopa v višini 10% ali 250.000 din zbranih sredstev samoprispevka
—	sofinanciranje vzdrževanja krajevnih poti v višini 90% zbranih sredstev, ki se po cestnih odsekih
delijo takole:
Din
1.	Gasilski dom—Sleme—Jerman vrh .	150.000
2.	Gasilski dom—Laze—Cep—Močvirje—
—Gorca—Gorenje Radulje—Dolenje
Radulje	•	600.000
3.	Dolenje Radulje—Sela	150.000
4.	Štrit—Čolnišče	225.000
5.	Regionalna cesta—Dule—Čolnišče	450.000
6.	Regionalna cesta—Zaboršt—Obreščice	300.000
7.	Bučka (pokopališče)—Zaboršt	75.000
8.	Regionalna cesta—Jerman vrh	150.000
9.	Regionalna cesta—Jarčji vrh	150.000
Skupaj	2,250.000
2.	člen
Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let, in sicer z veljavnostjo od 1.1.1985 do 31.12.1989.
Samoprispevke bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Bučka.
3.	člen
Za uresničitev nalog iz 1. člena tega sklepa bo potrebno zbrati 2,500.000 din, medtem ko se bo po • oceni iz novembra 1984 zbralo s samoprispevkom
2,500.000 din.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci:
—	po stopnji 1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu,
—	po stopnji 1,5 °/o občani, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov,
—	po stopnji 1,5 °/o osebni, invalidski in družinski upokojenci,
—	po stopnji 1,5 °/o delovni ljudje in krajani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
5.	člen
Občani, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS Bučka, imajo pa na njenem območju nepremičnine, pa bodo plačevali 1,5 °/o od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, od počitniških hišic pa do 30. 6. v letu letno 2.000 din, ki se vsako leto valorizira po stopnji, ki jo ugotavlja Zavod SR Slovenije za statistiko.
Ti zavezanci se bodo odločali za samoprispevek s podpisovanjem.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od osnov iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku. Samoprispevek tudi ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 10.000 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 5.000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
7.	člen
Na referendumu imajo pravico g1asovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik ter zaposleni občani stari več kot 15 let.
8.	člen
Referendum bo v nedeljo. 16. decembra 1984 od 7 do 19 ure na običajnih glasovalnih mestih. Izvede ga volilina komisija krajevne skupnosti Bučka, za postopek o glasovanju na referendumu pa se uporablja zakon o volitvah in delegiranju v skupščine.
9.	člen
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Bučka Glasovnica
Na referendumu dne 16. decembra 1984 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih letih, to je od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1989, za območje krajevne skupnosti Bučka za sofinanciranje usposobitve peskokopa in vzdrževanja krajevnih poti in v skladu s sklepom o razpisu referenduma
glasujem
ZA	PROTI
(pečat)
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži >*-za«, če se z uvedbo samoprispevka strinja, oziroma »proti«, če se s samoprispevkom ne strinja.
10.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na prehodnem žiro računu: Krajevna skupnost Bučka, za ceste, št. 51610-842-046-822093.
Investitor in izvajalec del po programu iz tega sklepa je poseben odbor pri krajevni skupnosti Bučka.
Nadzor nad delom in trošenjem zbranih sredstev bo izvajal svet krajevne skupnosti Bučka.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska davčna uprava.
11.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 215/84
Bučka, dne 9. novembra 1984.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Bučka
Janez Peterlin 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1670.
Na podlagi 36. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 25. oktobra 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta Dramlje
1. člen
Javno 'se razgrne predlog za spremembo zazidalnega načrta Dramlje, za katero je dokumentacijo iz-
delal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod. št. K-189/84 v mesecu oktobru 1984.
2.	člen
Dokumentacija za spremembo zazidalnega načrta bo javno razgrnjena en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Dramlje.
•	3. člen
V času javne razgrnitve lahko k predlogu sprememb ZN Dramlje podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
4.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-36/84-2
Šentjur pri Celju, dne 25; oktobra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Jager 1. r.
1671.
Na podlagi 36. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 25. oktobra 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta soseske Blagovna
1.	člen
Javno se razgrne predlog za spremembo zazidalnega načrta soseske Blagovna, za' katero je dokumentacijo izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod, št. Š-199/84 v mesecu oktobru 1984.
2.	člen
Dokumentacija za spremembo zazidalnega načrta bo javno razgrnjena en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Blagovna.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko k predlogu sprememb ZN soseske Blagovna podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije
in skupnosti.
4.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-34/84-2
Šentjur pri Celju, dne 25. oktobra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r.
1672.
Na podlagi 36. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 25. oktobra 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Obrtna cona« Šentjur pri Celju
1.	člen
Javno se razgrne predlog za spremembo zazidalnega načrta »Obrtna cona« Šentjur pri Celju, za katero je dokumentacijo izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod, št. Š-196/84 v mesecu
oktobru 1984.
x
2.	člen
Dokumentacija za spremembo zazidalnega načrta bo javno razgrnjena en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur-center.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko k predlogu sprememb ZN »Obrtna cona« Šentjur pri Celju podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
4.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-35/84-2
Šentjur pri Celju, dne 25. oktobra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r.
1673.
Na podlagi 36. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 25. oktobra 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske II. Šentjur pri Celju
1.	člen
Javno se razgrne predlog za spremembo zazidal-nega načrta stanovanjske soseske II. Šentjur pri Celju, za katero je dokumentacijo izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod, št. S-198/84 v mesecu oktobru 1984.
2.	člen
Dokumentacija za spremembo zazidalnega načrta bo javno razgrnjena en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur-center.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko k predlogu sprememb ZN stanovanjske soseske II. Šentjur pri Celju podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
4.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-37/84-2
Šentjur pri Celju, dne 25. oktobra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r.
1674.
Na podlagi 36. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri CeljU na seji dne 25. oktobra 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske III/l Šentjur pri Celju
1. Žlen
Javno se razgrne predlog za dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske III/l Šentjur pri Celju, za katero je dokumentacijo izdelal Zavod za
urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod, številko S-197/84 v mesecu oktobru 1984.
2.	člen
Dokumentacija za spremembo zazidalnega načrta bo javno razgrnjena en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur-center.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko k predlogu dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske III/l Šentjur pri Celju podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
4.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-38/84-2
Šentjur pri Celju, dne 25. oktobra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r.
1675.
V skladu s programom usklajevanja globala skupne porabe za leto 1984 v občini Šentjur pri Celju z dne 15. novembra 1984 objavljajo samoupravne interesne skupnosti: Občinska izobraževalna skupnost Šentjur pri Celju, Skupnost otroškega varstva Šentjur, Kulturna skupnost Šentjur, Telesno kulturna skupnost Šentjur. Skupnost socialnega skrbstva Šentjur, Občinska zdravstvena skupnost Šentjur, Skupnost za zaposlovanje Šentjur
SKLEP
o uskladitvi prispevnih stopenj za mesec december 1984
	Dosedanja	Nova •/.
1. Občinska izobraževalna		
skupnost	5,91	4,83
2. Skupnost otroškega varstva		
— za neposredno otroško		
varstvo	1,66	0,73
— za otroške dodatke	0,80	0,80
3. Kulturna skupnost	0,25	0,34
4. Telesno kulturna skupnost	0,21	0,29
5. Skupnost socialnega skrb-		
stva	1,11	0,40
6. Občinska zdravstvena		
skupnost	10,75	7,72
— iz dohodka	10,30'	7,27
— iz osebnih dohodkov	0,45	0,45
7. Skupnost za zaposlovanje	0,36	0,21
Spremenjene prispevne stopnje začno veljati s 1. decembrom 1984.
Predsednik skupščine:
Občinske izobraževalne skupnosti
Gvido Virant 1. r.
Skupnosti otroškega varstva
Cvetka Jager 1. r.
Kulturne skupnosti Šentjur
Vili Zatler 1. r.
Telesno kulturne skupnosti Leopold Škorjanc 1. r.
Skupnosti socialnega skrbstva
Jože Zupanc 1. r.
Občinske zdravstvene skupnosti Ludvik Mastnak 1 r.
Skupnosti za zaposlovanje
Mirko Čander 1. r.
ŠKOFJA LOKA
1676.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80) je pristojni organ Občinske raziskovalne skupnosti Škofja. Loka sprejel
SKLEP
o oprostitvi plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Škofja Loka po stopnji 0,05 "/c iz dohodka TOZD za mesec december 1984
Ugotovljeni oziroma ustvarjeni dohodek za mesec december 1984 se šteje od ustvarjenega dohodka pri -dokončnem obračunu plačila prispevkov po zaključnem računu za leto 1984.
Št. 90/84
Škofja Loka, dne 19. novembra 1984.
Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Škofja Loka
Vinko Nastran, 1. r.
TREBNJE
1677.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) ter določb statuta
krajevne skupnosti Vel. Gaber je skupščina krajevne skupnosti Vel. Gaber dne 18. novembra 1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka
na območju krajevne skupnosti Veliki Gaber
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju v krajevni skupnosti Veliki Gaber za vzdrževanje lokalnih vaških poti. izgradnjo pokopališča, odvodnjavanje meteornih vod, obnovo javne razsvetljave, ureditev smetišča, izgradnjo vaških vodovodov v krajevni skupnosti Vel. Gaber in za redno delovanje krajevne skupnosti.
2.	člen
Skupen znesek, združen s samoprispevkom bo znašal 8,500.000 din in se v celoti porabi za predvideni program iz 1. člena.
3	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in to od 1.1. 1985 do 3l. 12. 1989.
.	4. člen
Referendum bo v nedeljo, dne 9. decembra 1984 od 7. do 13. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s splošno volilno pravico s stalnim bivaVščem v krajevni skupnosti Vel. Gaber in občani, ki niso stari 18 let. če so v rednem delovnem razmerju In so vpisani v splošni volilni imenik.
6.	člen
Samoprispex7ek plačujejo delovni lju.de in občani ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skup nosti Vel. Gaber in sicer:
1.	delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji 1,5 °/o, '
2.	upokojenci po stopnji 1,5 °/o
3.	delovni ljudje in občani — zavezanci davka od OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic:
a)	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 1,5 %>,
b)	zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka — po stopnji 1,5 °/o,
4.	delovni ljudje in občani — zavezanci davka od OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin — po stopnji 1,5 %>.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, regresa za letni dopust, invalidnin, po-
kojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi.
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi:
—	delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60 %> povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka ne delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji,
—	občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti.
8.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodka, od katerih se plačuje davek po odbitku bo obračunal in odtegoval samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov od katerih se plačuje samoprispevek bo samoprispevek obračunavala in izterjevala Uprava za družbene prihodke občine Trebnje.
Sredstva se bodo zbirala na žiro fačun KS Veliki Gaber.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti. Svet mora o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti. O morebitnih več zbranih sredstvih odloča skupščina KS.
10.	člen
Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti.
11.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
krajevna skupnosti Veliki Gaber GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu v nedeljo, 9. decembra 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1939 za vzdrževanje lokalnih in vaških poti, izgradnjo pokopališča. odvodnjavanje meteornih vod. obnovo javne razsvetljave, ureditev smetišča in izgradnjo vaških vodovodov v krajevni skupnosti Veliki Gaber, ter ?r\ redno delovanje KS.
glasujem
ZA	PROTI
Glasujete tako, da obkrožite besedo »ZA« če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma obkrožite besedo »PROTI«, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka. ,
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Veliki Gaber.
13.	člen
Ta sklep se objavi v skupščinskem Dolenjskem listu in na krajevno običajen način.
6t. 7-S/84
Veliki Gaber, dne 18. novembra 1984.
Predsednik skupščine KS Veliki Gaber Anlqn Fortuna 1. r.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1651. Odlok o najvišjih cenah dnevnih politično-infor-
mativnih časopisov	1917
REPUBLIŠKI ORGANI IN ZAVODI
1652- Pravilnik o spremembi pravilnika o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode	1917
1653.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega etohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za
11. polletje 1984	1917
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1654.	Sklep o ugotovitvi stopenj rasti dohodka družbe-
nega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1 januarja do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983	1918
1655.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopol-
nitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta	•	1918
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1656.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopol-
nitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Mura	1919
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1657.	Sklep o soglasju k preimenovanju srednje šole za
družboslovje in splošno kulturo Ljubljana, Stross-mayerjeva i v Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo »Vida Janežič« Ljubljana, Stross-mayerjeva 1	1930
1658.	Sklep o spremembi sklepa o cenah za prevoz pot-
nikov v Javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo ter veljavnost mesečnih vozovnic	193«
1659.	Sklep o cenah za prevoz potnikov v obmestnem
prometu (Ljubljana)	1*3*
1060. Sklep o ceni vode iz omrežij na območja ljubljanskih občin	1931
1661.	Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za posebne vrste kruha (Celje)	1931
1662.	Odlok o priznanjih občine Ljubljana Bežigrad 1932
1663.	Odlok o sprejetju dopolnitve noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 112/2
— Gmajna Črnuče (Ljubljana Bežigrad)	1H1
1664.	Sklep s katerim odreja Javno razgrnitev osnutka spremembe zazidalnega načrta za del območja RS-1,
2 Rudnik (Ljubljana Vič-Rudnik)	1335
1665.	Sklep s katerim odreja Javno razgrnitev dopol-
nitve zazidalnega načrta *a del soseske VB-i Trnovo (Ljubljana VIČ-Rudnlk)	193$
1666.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1984	1935
Strčui
1667.	Odlok o razvrstitvi ulic, vaških cest in poti, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste in se po 4. členu zakona o komunalnih dejavnostih štejejo za komunalne objekte in naprave skupne rabe (Logatec)
1668.	Odredba o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa upravnih organov In drugih delovnih skupnostih v občini Logatec
1669.	Sklep o razpisu referenduma za izvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bučka (Sevnica)
1670.	Sklep o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta Dramlje (Šentjur pr] Celju)
1671.	Sklep o javni razgrnitvi sprememb zazidalnega načrta soseske Blagovna (Šentjur pri Celju)
1672.
1673.
1936	1674.
1938	1675.
1676.
1938
1939	1677.
1940
I
Stran
Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Obrtna cona« Šentjur	pri Celju	1940
Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske soseske II Šentjur pri Celju 1943 Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske III/l Šentjur pri Celju	1941
Sklep o uskladitvi prispevnih stopenj za mesec december 1984 (Šentjur pri Celju)	1941
Sklep o oprostitvi plačevanja prispevka za Občin-
sko raziskovalno skupnost Škofja Loka po stopnji 0,05 °/e Iz dohodka TOZD za mesec december 1984	1942
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vel. Gaber (Trebnje)	1942
Izšlo je dolgo pričakovano delo dr. Stojana Cigoja
Kemesitr iMlgacljsklh razmerij (1SI4)
—	veliki komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih, I. in II. knjiga (1984)
To je pravzaprav močno razširjena izdaja knjige »Obligacijska razmerja«
—	komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih iz leta 1984. V novem velikem komentarju so sedaj vsebinsko združene poprej tri samostojne publikacije (Obligacijska razmerja iz 1. 1978, Obligacije iz 1. 1976 in Kontrakti in reparacije iz 1. 1973) in tako obdelan celotni razvoj teorije in judikature, kolikor na njiju temelji tudi novi zakon o obligacijskih razmerjih. V tem novem komentarju je avtor prof. dr. Stojan Cigoj predvsem želel dati prerez današnjega stanja jugoslovanskega obligacijsko-pravnega sistema, kakor tudi prikazati nadaljnji razvoj in današnje stanje primerjalnega prava. Vsaka pomembnejša obligacijskopravna institucija je prikazana tudi glede na posebnosti, ki se kažejo v primerjalnem pravu, in tudi posebnosti našega pravnega sistema v primerjavi z drugimi, ki se kažejo na mejnih področjih, kjer se stikata pravo obligacijskih razmerij in pravo združenega dela.
V velikem komentarju je avtor najprej skušal osvetliti smisel vsakega pravila, ki je bilo sprejeto v našem zakonu, nato sledi takoj prikaz misli pravila z razlago, ki jo dajeta domača in tuja teorija, s prikazom predvsem domače judikature, skratka čimbolj jasen pogled v teorijo doma in po svetu ter kako se razvija domača in primerjalna sodna praksa.
Komentar je razdeljen na štiri knjige, prvi dve obsegata splošni del zakona, nadaljnji dve pa posebni del zakona. Stvarno kazalo bo za vse knjige na koncu četrte knjige. Tamkaj bo tudi popis literature. Za lažjo orientacijo pa ima vsaka knjiga vsebinsko kazalo tiste snovi, ki se obravnava v njej.
Prvi dve knjigi, ki obsegata nad 1.300 strani, sta izšli v novembru, naslednji pa 1. 1985. Knjigi sta trdo vezani.
Cena je za sedaj določena le za prvi knjigi in kolikor ju boste naročili, vas bomo uvrstili med naročnike celotne izdaje.
Cena v prednaročilu (do 30. novembra 1984) je:
—	prva knjiga: 2.250 din	(012173)
—	druga knjiga: 1.980 din	(012181)
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni	Peier	tiskarna Tone Tomšič, vsi
v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — iickf^R^v-Aje	le mesec dni po izidu
vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka bo mnenju Republiškega komiteja za informacije, št. 421-1/72