Za poduk in kratek oas. [ Janez Hauseribibler _l Slovencc nima sreče! Zopet je britka smrt zahtevala svojo žrtev. Mož, ki je bil dika in ponos ne le žalskega Irga, U uiveo cele Savinjske doline, inož, ki je bil vedno na svojem mestu, kedar je bilo treba potegovati se :.a pravice zaliranega slov. Ijudstva, očela Savinjske doline. kakor ga jc ljud^tvo imenuvalo, gospoda .laneza Hausenbihler-ja ni veC med nami. V soboto zjulraj je umrl po kratki bolozni. v nedeljo popoldne. ob 5. pa smo izi-očili njegovo truplo materi zemlji. Kako ga je vse ljubilo in spoštovalo, temu je priča njegov zares velikanski pogreb; kajli vkljub slabemu vreinenu so priliiteli rodoljubi iz vseh krajev skazat rajnemu zadnjo čast. Navzočili je bilo 12 gg. duhovnikov, med kaleriini smo z velikim veseljem zapazili preč. g. kanonika Anlona Hajšeka iz Slov. Bistrice. Zastopan je bil Celjski okrajni zastop, prišli so g. okrajni glavar, celjski sokoli, pevci celjske čitalnice itd., sploh ni mogoče našleti vseh odličnjakov, kateri so iz raznih občin obširne Savinjske doline prihiteli, da bi skazali rajnkemu poslednjo čast. Lahko rečerao, Žalec še ni imel tako velikanskega pogreba in ga tudi ne bo; kajti Žalec je imel le enega g. Hausenbihlerja in tpan pHino^n ie Bns noklical k sebi, da sprejme plačilo za svoje pošteno, neutrudljivo in nesebično delovanje. Roien \e bil g. Janez Hausenbihler leta 1838., torej še le 57 let star moral je zapustiti svet; koliko bi še bil lahko dobrega storil, koliko smo Se pričakovali od njega! Če kdo, je gotovo on zaslužil častni naslov »oče Savinjske doline«. Videč, da je treba Ijudstvo najpoprej resiti iz denarne stiske, storil je odločilen korak in osnoval posoiilnico. Koliko bridkih ur je pri tem podjetju imel, in na kako razne načine so ga ovirali njegovi sovrainiki, ki so hoteli vse onemogočiti, je še marsikaleremu znano. Njegova železaa volja, neopogljivi značaj in nesebičnost je premagala vse težave. Da se je zavod pod takim vodstvon lepo razvil, je umevno ; saj je stal on sam do konca temu zavodu na čelu. Spoznal je tudi, da zemlja premalo donaša dohodkov po navadnih pridelkih, zato se je poprijel hmeIjarstva in začel razlagati in dokazovati svojim rojakom, da so se ga tudi oni poprijeli. Izdal je zato brošurico: »Navod za umno hmelarstvo.« Hmeljarslvo je tako rešilo Savinjsko dolino gospodarstvenega polonia in marsikateremu pomagalo do lepega .premoženja. Srčna hvala pa gre nedvomno pok. g. Jan. Hausenbihlerju za to veliko zaslugo. Pospeševal je tudi živinorejo sploh in pripomogel k temu, da Savinjska dolina slovi na daleč okrog vsled svoje konjereje. Obrežje Savinje je pripravno za vrborejo. Marsikateri groš bi se dal zaslužiti z umno rabo tega vrbja za pletarstvo. Tudi te stroke se je poprijel rajni, zasadil je vrbje ob Savinji in na lastne stroške poslal na Dunaj mladeniča, da se izuči pletarstva. In če ravno je trpel njegov žep, ni mu bilo nikdar žal. Večkrat mi je pravil o nekem mladeniču, kaleremu je tem potom pripomogel do lepega zaslužka in k dobremu kruhu; kajli mladenič mu je pisal vsako lelo za god ter se mu za skazano dobroto zahvaljeval. Spoznal je, da trta silao peša vsled strupene rose (peronospore). Vinograd je veliko stal, dobička pa ni bilo nobenega. Zopet je bil rajni g. Jan. Hausenbihler, ki je začel sadili ameriske trte, ter jih požlahnjevati. Seve, da je podučeval svoje rojake in jih vnemal za enako ravnanje. Čeravno je bil strokovnjak v gospodarslvenih reeeh, vendar se je dal od vsacega podučiti in je tudi ravnal po njegovemu nasvetu. V Savinjski dolini pa ga ni bilo predavanja ali zborovanja, na katerem bi ne bil žalski trg zastopan po rajnem gospodu Hausenbihlerju, le buda bolezen ga je mogla zadržati. Uslanovil je žalsko požarno brambo ter veliko daroval; njegovo zadnje delo pa je bila ustanovitev tamburaškega zbora. Kako mu je vendar bil pri srcu; čeravno najstarejši ud, bil jc najmarljivejši in nobene vaje ni izpustil. Kako lepo ga je bilo videli, njega osivelega starčka s lainburico v rnki! Kolikokrat smo ga občudovali zaradi njegovo vslrajnosti. Kako sino lczko čakali, da bi ta zbor enkrat javno nastopil in vendar tega nismo doživeli! Pa če bi sinel izrazili skrivno misel, bila bi ta. da udje tamburaškega zbora ne morejo lepše pokazati Ijubezni in spošlovanja do svojega rajnega ustanovnika, kakor da krepko nadaljujejo pričeto delo. In kako je bil delaven posebej kot tržan! Težko je najli moža, ki bi mu bil enak! Bistrih mislij, odločnpga duha, mož-beseda skoz in skoz, ki je pa nosil občutno srce za vsacega. Kdorkoli se je pri njem oglasil, ter ga prosil pomoči, rajni Hausenbihler je pomagal, če je bilo le količkaj mogoče. Koliko nesreč je obvaroval, koliko stisk je rešil in koliko jeze, prepira in sovraštva zabranil, vedo povedati tržani. Saj je pa bil mil, Ijubezen in dobrotljivost je sijala z njegovega obraza; in vsak, kateri se je k njeinu enkrat zatekel, zaupal mu je takoj in bil prepričan, da mu tibCe dobro. Kmetje w niu puiiujaii inumj, piačal ga je po pravični ceni, ln ker je kupčija s hmeljem kočljiva stvar, zgubil je zraven marsikateri tisočak. Zraven pa vendar njegova hiša ni pomanjkanja trpela, vsakdo je bil v njegovi hiši ljubeznivo in gostoljubno sprejet. Njegova >gorca« je slovela daleč na okrog. Vsak, ki jo je obiskal, imel jo bo v vednem spominu; izpiti je moral po slari slovanski navadi »bilikum« in si- s tem pridobiti hišne pravice. Dasiravno je bil njegov delokrog tako obsežen, kakor malokaterega, in dasiravno je užival zaupanje cele Savinjske doline, ni se nikakor silil v javnost. Vsa častna mesta je prepuSčal drugim in le kedar je vedel, da je neobhodno potreben, stopil je v vrsto narodnih boriteljev. Okrajni zastop, katerega podpredsednik je bil, županstvo žalsko, katerega je bil večletni predstojnik, posojilnica, konierejsko društvo, hmeljska zadruga in pažarna bramba, tamburaški zbor vedo povedati o njegovem nesebičnem delovanju za blagor slovenskega ljudstva. Kot narodnjak je bil vsakemu uzor. Dela njegova so dokaz, kako je Ijubil svojo domovino in spoštoval svoj materni jezik. Trg Žalec je prospel ravno po Janezu Hausenbihlerju do tako častnega naslova »narodni Žalec«. In še nekaj moram omeniti. Rajni je bil velik prijatelj šole in mladine. Njegova zasluga je, da se je razširila šola v štirirazrednico. Kot načelnik krajnega šolskega sveta je bil vedno navzoč pri sklepu šolskega leta, ter prinesel s seboj košarico pomeranč, peres, svinčnikov itd, ter obdaroval najpridnejše otroke. In kake zlate naukc je dajal onim otrokom, ki so iz šole izstopili! Fantje naj se kaj izučijo, naj si svet ogledajo, naj pa nikdar ne pozabijo domačega kraja in maternega jezika; naj se pri vojaškem naboru lepo obnašajo, da svet zve, da so se kaj naučili. — In ko je bil >tepeškov dan«, imel je polne žepe krajeerjev, petic in desetic. Vsak otrok je bil obdarovan, a tisti bolj, kateri je »slovenski tepeSkal«. In če so mu branili, odgovoril je: >Danes imajo otroci svojo pravico.« — Revni otroci so večkrat dobivali pri njem kosilo. Bil je pa rajni J. Hausenbihler tudi veren kristijan. V njegovi gostilnici se je molilo vsaki večer angeljsko češčenje. In kako pobožno je sprejel na smrtni postelji zakramente za umirajoče! Milo se mi je storilo pri srcu, ko se je zahvaljeval s tresočim glasom za sveto obhajilo. Kakor je bil rajni milega srca . in dobrotljiv, je vendar nasproti višjim nosil glavo po koncu in nikdar ni pustil teptati narodovih pravic. Ni se dal splašili pred nikomur in čeravno je moral na Dunaj, šel je s ponosom, da pridobi ogled in pravico svojemu narodu. ln tega moža po/.eincljske ostanke, kalerenni tutli nasprotnik ne inore kaj očilati, položili smo k zadnjoniu poi':itku. Marsiki-.lcro nko je bil<> rosno. ko io ob n¦¦¦ govein grubu zaii'iiiela jk-.-uih : 'INad zveztlaiin<>. On jc sicor šel prod prcstol božji, da sprejmo ondi zasluženo plačilo, mi pa noutolažoni gledamo v prihodnost, kako bi nadomestili rajnega blagega g. .). Ilauscnbiblcija. Tolaži nas le prepričanje, da nad nami čuje Oče vsch narodov, kateri našega ubogega Ijudstva no bo zapuslil. Sniešnica. »Zakaj pa vsakokrat povabiš na obed gospo KlepeLuljko, kadar imaS goste?« — »Prijalelj, voš zato, kcr ona sila veliko nuvic zna in jili noprenelioiua pripoveduje; goslje pa jo radi poslušajo, in lako ua mizi veliko ostane«.