29. številka. V Trstu, v sredo 9. aprila l?S0. Tečaj XV. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vnak«> gredo in joboto ob 1. uri popeludne. „Edinost" stane: za vse loto jjl. fi.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—: „ „ 4.f»0 „ r.a četrt lota „ 1.5U; „ „ 2.25 , Ponamiene Številke ne dobivajo v pro-dajalnicnh tobaka v Tntfl po r» nov,, v Sorioi in v Ajdovščini pO « nov. Na naročbc brez priložene naročnine se H>ravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila »e račun« po 8 nov. vrsiira v petitu ; za naslove r. debelimi ^rkmni ne plačuje prostor, kolikor bi pa oi>H(>t(lo navadnih vrntic. Poslana, javne zahvale, osmrtnico itd se račune po pogodbi. Vnl dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulic Carintia »t. 25 Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankorana se ne sprejemajo. Rokopisi se n«' vračajo. Naročnino, reklamacije in imenu« pr< jema upravništvo v ulici Carintia ^ Odprte reklamanije so proste poštnin** ft Glasilo slovenskega političnega družtva za Pr^riorsko. iV fdiir.it jr m i Vabilo na naročbo. Ob koncu prvega četrtletja opo-zorujemo vse one naročnike, ki so z naročnino na dolgu, da jim bodemo — dasi neradi — list vstavili, ako ne store svoje dolžnosti. Vse druge naročnike pa prosimo, da o pravem času ponove naročbo, da ne bodemo imeli nepotrebnih sitnosti. Cena listu je: 7,a vse leto .... gld. 6.— z a pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Administracija „Edinosti". Resna beseda našim možem! „Navadite se slovenskega in vajene boste slovenskega. Kaj pomaga že bh trudimo, da cvete šola nafta, da se slovensko odgojejo ona deca, če pa Vi v svojem krogu, se svojimi otroci govorite drugRČi. Po menenji nekaterih je to stranska stvar, po mojem pa — glavna! Priznati moram, da so možje pri tem boljši, a to nam ni dovolj ; žena ima tu glavno nalogo ; žena vcepi v tnlada srca svojih otrok sladke besede svojega jezika, od nje je odvisno, kako bo pozneje otrok izražal svoje misli, svoja čutstva. Opozarjam Vas torej prijazno na to, da se poslužujete našega jezika, in le ko bodeta oba spola po naše kramljala, ko se bode po ulicah glasil naš jezik, tedaj bodo vedeli neverni Tomaži, da smo!tt Tako se je glasil zadnji odstavek poročila vrle tajnice Tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Besede te bile so sicer govorjene v krogu naših slovenskih žen in deklet, toda nam se vidi, da bi jih moral prav pazno prečitati tudi vsak v I d v e n s k i mož. Zlate besede so to, knjii obaezajo jedino izvršljivi program v ohranitev onega, kar je vsim nam najdragocenejši zaklad — narodnosti svoje. PODLISTEK. Na jadranskoj obali. Povest; spisal Slav o ljub Dubr&vec. (Dalje.) U. Tržaška okolica! Koliko pomenjati vsakemu zavednemu Slovencu ti dve besedi, koliko slovenskemu okoličanu ! Ona peščica romantične slovenske zemlje je to, kjer se njeni vlastnik more s svojimi pro-tivniki pričuati proti naravi samej za svojo eksistenco, za obstanek: je-li, ni-li res Slovenec? In koliko časa bode še neznosno to stanje ? Rešitev tega vprašanja ne more v naš okvir. V mislih svojih prevzetnih in nesprav-Ijivih sodeželunov so slovenski okoličani neka masa naroda, kojo je prištevati zdaj Lahom, zdaj Ilirom, zdaj celo nekoliko Hrvatom, in včasih, ko hoče biti kakov laški zgodovinar ali statistikar zelo velikodušen in preko mere pravičen, ušteva jo kakih par sto Slovencem. Ta narod je torej učenim (?) in z dedno kulturo na-dahnjenim sosedom neka inferijorna mešanica, iti se da zmašiti, kamor se po- Tudi naši možje naj premotrijo te besede ; a ne zadostuje, da čitajo samo, kar je tiskano, ampak treba je, da čitajo tudi med vrstami. Da tako store, prepričali se bodo, da na lahno izgovorjena, a navzlic temu ostra graja do našega ženstva, velja tudi nam možkim. In mi bi rekli, da v prve j v r s t i n a m možkim. Le promotrimo malo to stvar. Kes je, da večina naših mestnih žen in gospodičin nerade in nekako bojazljivo govore slovenski. Ne bi pa hoteli trditi, da delajo tako iz sovražtva do svojega materinega je/.ika : ampak vzrok tej žalostnej piikazni iskati nain je v praznih predsodkih. Vera, da jezik naš nema iste vrednosti, kakor drugi moderni jeziki; da ta jezik jo samo za hlapce in dekle; da bi bilo tnndncj dami v veliko sramoto, »ko bi so na javnih j prostorih posluževala tega jezika: ta vera ,je — Bogu bodi potoženo — še močno razširjena mej našim ženstvom. To je resnica in te resnice ne mr-remo utajiti. Ako pa je tako, vsiljuje ko nam samo po sebi vprašanje : k d o j e t e m u k r i v, d a j e t a k o ? Tu pa že moramo kar naravnost svoje menenje po-, vedati: mi m o ž k i in le mi smo krivi, da še živo taki nesrečni predsodki; mi možki sami smo krivi, d.t so ženske take, kakoršne so, in to v veliko škodo narodnosti našej. Zakonska žena z vsemi svojimi vrlinami in slabostiuii, z vsemi svojimi nazori o javnem življenju, je le produkt vplivanja, ki deluje na njo od strani nje moža. Ka-koršno ženo hočeš imeti, tako pa imaš. Ženska jo mehka stvar, narediš iz njo, kar 1« hočeš, s a m o p a m etno je treba post o p a ti. Ali kako delajo naši inožje !? Vzgledov imamo na kupe. Mladenič se oženi; ona je. seveda, lepa, jako lepa. In ti očesi ! Kako milo, kako ljubko te p ■gledujota, da te kar pogreje doli po h'*btu. Tudi dobrega srca je in pridnosti jej isto tako ne moremo odrekati. Samo nekaj bi jej trn gli in joj moramo očitati : prinesla jo iz n je mati re obli/ja iste nesrečne predsodku in nazore, o katerih smo goii govoril". Beg ne daj, da l>i jej hoteli to v greh šteti; vsaj ona ni temu kriva; temu jo kriva le vzgoja, katero so jej privoščili. Toda v tem trenutku, ko so deklica solznimi očesi poslavlja od doma svojega, od kraja, na katerega jo vežo tisoč in tisoč prept ijetnih spominov, ko se poslovlja od vsih svojih dragih in ko se potem radostno-vzburjenim srcem obrne do moža. kateremu je ravnokar poklonila roko in srce in na katerega srrani hoče romati po življenja poti — v tem trenutku pravimo, naj bi se pričelo delovanje moža * v temu t r e n u t k u h o d i in o ž n a v« dušen n a r o d n j a k i n b o d i b r a-u i t e 1 j in zagovornik milega : n a m m n t e r i n e g a jezika; v tem '.trenutku velja priboriti jeziku našemu od-! lično mesto v srcu žtne. Ta trenutek, ako zamujen, ne vrne so nikdar več; kar se v tem trenutku znmudi, ni moči nikdar več popraviti. Seveda je stvar malo sitna. Kdo bi lahkim srcem karal tako ljubko stvarico, ko prav žalostno povesi dolgi trepalnici doli čez očesi in ko so morda izpod teh trepalnic prikrade svitel biser, kateremu pravimo ženske solze, (Mimogrede bodi omenjeno, dn je hudobnežev, ! kateri ne pripisujejo velike vrednosti takim I solzam. Ali to so, kakor rečeno, le možki ; hudobneži). Kdo bi mogel od svoje preljube ženke — ženka ta je njegov ideal! — česa zahtevati, kar bi nasprotovalo j njenim, po vsej vzgoji vcepljenim jej na-j zorom ; kako zahtevati, da bo ljubila to, j kar jo do sedaj mrzila, in kar so mrzile 'in mrzijo vho njene vrstnice. In vendar je treba tako. Ker našim možem v teh prevažnih trenotkih nedostaju — dobro voljo bi že se imeli — potrebno on er-ž i j e, pa obveljajo v družini narodnosti naši nasprotni nazori, zatrta jo v kalu narodna vzgoja bodočega mladega naraščaja. ljubi „gospodu" Lahu. On ima denar, on je gospodar, „ščavo" pa — molči, sicer no dobiš dela ni jela. Ako „gospod" Lah (kajti v okolici je vsak, Še tako malo-vreden „oarnjel" „šior", Slovenec pa „ščavo*; isto tudi v Trstu, če le ni odveč bogat) h oce imeti za postrežnico ali za svoj kratek čas tvojo hčer, okoličan, pusti mu jo, da so ne zameriš; vesel bodi, da je dosegla tako čast; vesel bodi, ako prevzetni, nikdar siti tujec milostno obrne oko na tvojo ženo; ako ti on prigovarja, da jo katoliška vera neumnost nekaterih presitih modrijanov in duhovnikov, da taki neumnosti nijeden z laško kulturo olizan človek več ne veruje, ker je to le za hlapce in dekle, pusti vero, pusti cerkev, pusti izpoved ter živi kot nema in neumna žival ; to je moda ; ako zahteva Lah v krivičnoj pravdi od tebe dušo, prisezi, pusti mu dušo, pusti mu jo, saj trdi, da ni duše, da ni nebes, ni pekla, ni hudiča, ni Boga; čemu ti bodo torej nekaj, o čemer veš, dn ni nič ? Ako ti prigovarja „šior paron" pustiti materini jezik, zatajiti lastno narodnost, lastni rod, lahtno družino, lastnega očeta, lastno mater; le Blusaj ga, on ve več, kot vsi tvoji sorodniki, vsi tvoji predniki, vsaj tujcu rajši verjameš, kot lastnej materi. Kar on reče, to je sveto. Oh tujina je pač tako lepa. In ta tuji jezik! Kako lepo doni blagoglasna italijanščina ! — Ubogo pozabljeno sirotče ! kako visoko misliš in kako nizko si že padlo! Tvoji, navidezni prijatelji se ti pa posmehujejo za samim hrbtom . . . Blagovoljni čitatelj oprosti, da sem zašel. Sveta jeza — in kdo ne ve, kaj je sveta jeza? V dobro znanoj gostilni „alla citta di Koma" sedi nocoj izbrana, odlična družba izbranih „tičev". Pijo in jedo ter se vesele, da jim veselje kar iz motnih oči sili tja v hledolično lahko stvarico — natakarico. Vsi so udje znanega „rdečega" društva v mestu. Krepak mladenič sedi med njimi. Človeku se dozdeva, da je kakor kukavica med drugimi v tujem gnezdu. Vsi navzoči mladeniči se obračajo z raznimi vprašanji vanj ter ga nazivajo Albino Donghi. Silijo ga, da bi kaj govoril, ker so v sobi popolnoma sami. Albino Donghi je videti mladenič v najlepših letih, le na licu mu leži nekaj kakor mora: posledica laške kulturo — preli i t r o ž i v 1 j e n je. Lep človek jo res, In potem pa vidimo čudno prikazen : mož govori, vpije in se roti za nače narodne svetinje po taborih, družtvih in shodih — žena pa doma pridno nemškutari ali la-lionči. Ali razmerje teh dveh, v nasprotnem si zrnislu delujočih sil je za nas jako žalostno: žena pokvari — no stokrat — ampak tisučkrat več, nego je inož koristil. Druge vnema za narodne naše ideale, a dopusti, da se njega otroci, njega lastno meso in kri, dan na dun oddaljujejo od teh idejalov. Potem se pa čudimo, da se pri nas poraja tako veliko število lastni jezik mrzečih, domovini svojoj nehvaležnih sinov ! Potem so čudimo, da so jezik naš v socijalnem življenju ne more poapeti kvišku, da lazimo — tako rekoč — vedno ob tleh. I n t e m u s o 1 e n a š i možje krivi — žene še lo v drugej vrsti. Primerne eneržije — morda tudi malo zamere in ženskih solz — o pravem času, pa bodeto videli, da morejo puštati naše ženske šo boljše rodoljubke, nego smo mi rodoljubjo ; da se nikjer, nikoli in pred nobenim ne bodo sramovalo svojega jezika, da bodo v svojej družini kakor vestalke netile sveti ogenj pravega rodoljubja, da nam bodo vzgojalo sinov, kakoršnih potrebuje domovina naša. Ali na to pot mora mož ženo dovest i, on jej bodi mentor in kažipot. Ko žena enkrat stoji na tej, do narodne svobode vodečej poti, ne zapusti jo nikdar več. Mi poznamo več takih vzgledov in uprav v tem trenutku, ko to pišemo, prejeli smo od Slovenke, živeče doli v Fuilauiji, pismo, ki nas jo ganilo do srca. Iz tega pisma vejo sveti ogenj ljubezni do domovine. Zal nam je, daje ne bodemo mogli doslovno priobčiti — dasi bi zaslužilo — ker nočemo vlivati olja v ogenj. Veseli pa nas, videče, da se počasi širijo pravi nazori o naših narodnih grobokopih. Mož narodi torej, in o pravem času, iz svojo žene rodoljubko, ona bo pa naredila iz svojih sinov rodoljube ! rumeni kodravi lasje mu prav slikovito obdajejo drobno glavo, očesi imati neko posebno živost, česar 110 opažamo pri tovariših njegovih. Sin jo bogatega trgovca „na lepem razgledu". Njegovemu očetu je tekla zibelka v znanoj vasi pod kršnim Ćavnoui; a sin že tega več ne ve, neče vedeti, kako bi vedel ? Oče jo hotel, da so mu sin vzgoji v polnokrvnega Italijana, kar v Trstu jako radi gledajo, da se množi „pristno" italijanstvo mesta. Čistokrvni laški element je neki jako slab, slab .... in vedno ga je manj. Albino vstane ter začne v odlomkih improvizovani govor. Mimogrede naj omenim, da govornik Albino ni bil. „Slavna gospoda! Dragi aobratje! Upam. da srno vsi jedno misli, jeduega srca, in da ni izdajice med nami. Kot s pristnimi sinovi jedno majke smem dakle govoriti svobodno. Dobro Vam je znano, kje je naša prava domovina. Hvalo Bogu in našim vrlim voditeljem, ki ao nam /"•»'-borili pravico, da se smemo nazivati celo domorodno stranko. Kako domorodje, dragi prijatelji, mi mislimo s tem, to vemo predobro vsi in Trst nikakor ne bodo zadnji v dan velikega prevrata, ko mila majka Torej možje: ne samo v družtvih in pri raznih „Besedah", ampak tudi v družini, na strani svojih žen, bodite navdušeni narodnjaki! Ako priborite jeziku našemu na tem mestu neomejeno veljavo, priborili ste jo za javno življenje ! —t— Posnemajino Lahe iu Ueince. Znano je na kako slabem stališču stoji slovensko šolstvo ob mejah. V Trstu nemamo mi Slovenci niti jedne ljudske šole v svojem jeziku. Deželna in državna vlada se skupno natezati, nas potujčevati. Zato si pa moramo sami pomagati do narodnega šolstva. Prekoristna družba s v. C i r i 1 a i n M e t o d a, ki je že ustanovila pri s v. Jakobu slovensko osnovno dvorazredno šolo in vzdržuje dva otroška vrta, gotovo je vredna, da jej vsi prihitimo na pomoč z radovoljnimi doneski. Dosedaj so se pri vsakej priliki nabirali radovoljni darovi, ali ti ne znesejo toliko, da bi istej družbi bilo mogoče uspešnejšo delovati ter ustanoviti še vrtov in šol v krajih, koji so najbolj izpostavljeni sovražni mu vpljivu. Brez dvojbe sta Trst in njega okolica najbolj izpostavljena kraja. Tu pri nas deluje močen nasprotnik — družtvo „Pro patria", koje s svojimi vrtovi neizmerno škodi slovenskemu življu ter mu trga iz naročja ude, ki bi svi'jej domovini lehko veliko koristili. Temu sovražnemu pritisku se moramo opreti, stane naj to, kar si bodi. Družbi sv. Cirila in Metoda moramo priti na pomoč z denarnimi doneski, da jej bodo možno svoj blagodejni upljiv uspešno širiti. Omogočiti moramo in je prijateljski zvabiti, da žrtvujejo v ta namen tudi rodoljubi na deželi in v krajih, kjer družba nema svojih podružnic. To bodemo pa najboljše storili, ako v tem posnemamo delovanje Italijanov in Nemcev. Nedavno je namreč Nemški „Schul-verein" iznašel nek nov način pobiranja radodarnih doneskov, koji način je sprejela tudi laška „Pro patria" ter ga v ži-venje uvedla. Osobito ženske se z njim mnogo pečajo, kar načrtu tembolj koristi. Ponujamo ga tu slovenskemu občinstvu ter priporočamo osobito našim vrlim rodoljub-kinjam, da ga obistinijo. Nabiranje vrši se tako-le : A spiše dve pismi (v katerem so navedeni pogoji in način pobiranja) prijateljema B. in C. — A. ima št. 1. — B, in C. pa št. 2. Zadnja oba v pismu zajedno naprosi, da spišeta vsak po dve pismi s št. 3. ter jih dopošljeta drugim svojim prijateljem ali znancem z enako prošnjo in pogoji. Tako se vrši do št. 19. Vsakdo, ki prejme in spiše pisma obveže se za- jedno vplačati v korist družbe sv. Cirila in Metoda določen znesek, recimo 10 kr. V rastočem obvodu (giro) vsak vdeležnik druzega ne učini, nego da prepiše po dve pismi ; v padajočem obvodu pa vsakdo vplača določeni znesek v korist šolstva. Na tak način se dajo skupiti visoke svote, kar kaže sledeč obris. Ako namreč vsakdo, ki je k temu naprošen, stori Bvojo dolžnost, dobimo to-le število pisem : št. 1 odda 2 pismi n 2 n 4 pisma n 3 » 8 pisem i» 4 n 16 7) » 5 rt 32 » n 6 n 64 » n 7 n 128 f n 8 n 256 It rt 9 n 512 n n 10 » 1024 » T) 11 n 2048 n * 12 • 4096 * n 13 t) 8192 n n 14 » 16.384 V n 15 » 32.768 • rt IG n 65.576 R * 17 B 131.152 » n 18 » 262.304 D TI 19 524.608 n (tu vzdigne kazalec leve, preko njega pa kazalec desne roke: i-taglia) pritisne na vroče svoje srce vse svoje jednokrvne otroke. Zato dvigam čašo, bratje mili, Bog živi onega, ki je tu notri!" Rekši pokaže kupico. „Evviva, evviva, evviva!" kriće žo na pol pijani patrijotje ter nato-čivši si v omenjeno čašo, izpije vsak do dna, kjer je videti potre t — kralja U m b e r t a. Potem se začno pogovarjati, kje ima njihova ideja najlepše korenine in kje so zanje puščobna tla. Neko dolgopetno, na vse strani „špičasto* človeče omenja, da se tržaška okolica „pravemu" duhu vedno bolj odtuja in če pojde tako dalje, imeli bodo „ščavi" popolno večino tudi v predmestjih, stranka pa nobenega somišljenika več v onih krajih. „To je pa," pravi navdušeni iredentovec, „našim idejam nevaren in habsburškoj dinastiji zvest element, ki se drži Avstrije kot prirasel. Ta b nam utegnil biti še kedaj nevaren. Tudi to, da je črnimo na vse načine kot nelojalno ljudstvo, ima, kakor jo videti, le malo haška." (Dalje prih.) Pri št. 19 se daljno prepisovanje ustavi ter se začne vračajoča pot. Vsi oni, ki imajo št. 19, kojih jo 524.608, vrnejo svojim dopisnikom, znancem ali prijateljem s št. 18 pismo, kateremu so priložili svotico 10 kr. Kadar so vsa ta pisma prišla zopet v roke začetniku nabiranja, namreč št. 1, znaša vsa svota gold. 104,917.40! Ako bi obvod dosegel samo št. 12, znašala bi nabrana svota 819 gold. Ako bi se dosegla št. 13, znašala bi svota 1738.20 gold. itd. Ni treba, da nabiranje doseže uprav št. 19. Nabirati bi se pa moralo po vseh slovenskih pokrajinah in tudi po druzih krajih mej prijatelji slovenske mladine. Saj Nemci nabirajo na enak način tudi po nemškem „rajhu" in Lahi mej odrešenimi brati onstran velike luže. Mi Slovenci, ki smo mej vsemi slovanskimi narodi najbolj zatirani, izvzemši nesrečne, pod madžarskem jarmom trpeče Slovake, mi bi se lehko obrnili tudi do naših bratov Slovanov po druzih deželah, koji nam bi brez dvojbe prihiteli na pomoč. Donesek 10 kr. je tako nizek, da bi vsakemu bilo možno žrtvovati ga v korist mile domovine. Kakor mi menimo, dala bi se ta ideja tudi mej nami oživotvoriti, samo začetka in vstrajnosti treba. Ako bi vsa cirkulacija dosegla samo št. 13, dobili bi za prekoristno našo družbo sv. Cirila in Metoda več, nego vse leto vkupe znesejo vse njene podružnice. Najboljše bi menda bilo, da začetek cirkulaciji stori glavna družba v Ljubljani, oziroma njen predsednik ali blagajnik. Slovenski listi naj bi pa občinstvo opozarjali na to delovanje cer mu je priporočali, kakor tudi poročali do kakšne števike se je žo vspelo. Ako bi družba sama ne mogla tega začeti, zbrali naj bi se vrli rodoljubi v kakem mestu ter idejo oživotvorili izbravši si izmej sebe začetnika s št, 1. — Brez dvojbe bi so samo v Trstu rado v to pobrigalo na tisoče slovenskih rodoljubov in vrlih naših rodoljubkinj, ki bi se, o tem ne dvomimo, kaj rade oprijele peresa ter pisale svojim znankam in prijateljicam v mestu iu na deželi. Kateri ljubimec bi n. pr. ljubici svojej ne izpolnil majhne želje; kateri slovenski mladenič bi so ustavljal želji svoje neznane dopisnice, ki mu ljubko priporoča, naj prepiše pismo in daruje 10 novčičev ; katero slovensko dekle bi isto ne učinilo dobivši povabilo in prošnjo vnetega mladeniča P Sploh bi so po našem menenju lepa misel dala izvesti in prinesla bi lepega denarja za slovenske šolo. Levin. Politični pregled. Notranje dežele. Presvetli cesar vzprejel je včeraj v avdijenci grofa Wedolla, generalnega adjutanta nemškega cesarja, kateri je Nj. Veličanstvu izročil lastnoročno pismo svojega vladarja. „Wiener Zeitung" objavila je zakon o premembi pristojbinskega zakona in zakona o državnej podpori za one kraje v Galiciji, kjer prebivalstvo bedo trpi. Koroški deželni z b o r je sklenil postavo, katera določuje plačila učiteljem veroznanstva. Nj. Veličanstvo je že potrdilo to postavo. Učitelji veroznanstva na Koroških ljudskih šolah dobe ali remumeracije, ali pa stalne plače. | Stalne plače določene so samo za one šole, v katerih višjih razredih se veroznanstvo poučuje naj manje po 18 ur na teden. Učitelji veroznanstva so stalno plačo obvezani so poučevati do 25 ur na teden. Službo božjo (ekshorte) računa se za dve uri. Stalne plače vredilo so bodo po predpisih, veljavnih za posvetne učitelje. Re-mnneracije znašale bodo po 50 kr. za uro; ako pa posvetni učitelji poučujejo vero-! znanstvo, dobe po 30 kr. za uro. Ako stanuje učitelj veronauku nad 4 kilometre daleč od šole, dobi 6 kr. voznine za kilometer, in sicer tja in nazaj. Postava ta stopi v veljavo s prvim jamtvarjem 1891. Dne 16. t. m. prične se v državnem zboru debata o proračunu, Od strani Mladočehov govoril bode Ed. Gregr. Kritikoval bode postopanje vlade proti Mladočehom. „\Viener Allg. Zeitung" trdi, da bodo Slovenci za li te val i, da se za Štajersko izvede s p r a-v a, jednaka česko-nemškej. Razun proračuna obravnavali bodo v tem zasedanju o novih železniških tarifah ; o postavi, ti-čoči se gališke zemljišne odveze; o predlogi k postavi o žganih pijačah in o reformi neposrednih davkov. V K r o m e r i ž u bil je shod, pri ka-1 terim so sklenili vstanoviti staroč eško kmetsko družtvo, da preprečijo agitacije Mladočehov. Nekateri gospodje so bili jako hudi na nas, ker smo trdili, da bo škofovska izjava mogočno uplivala na politično živ-; ljenje naše in na razmerje strank. Menili so namreč, da je rečeno izjavo Bmatrati kot zgolj cerkveno akcijo in da se škofje j no podredujejo nobenej stranki. Drugače mislijo nemški konservativci. „Katoliško-politiški kazino" za Gmunden in okolico izrekel je v nekem dopisu do kluba cen truma svoje veselje na škofovskej izjavi. Na to pismo je odgovoril predsednik kluba sledeče : Po nalogu kluba cen-truma potrdim Vam hvaležno prejem Vašega pisma. Zagotovim Vas, da smatra ta klub za svojo sveto dolžnost, podpirati akcijo visokočastitega episkopata za versko Šolo in da mu bode ta izjava navod za vse njegovo parlamentarno delovanje. V Chikagu (Amerik a) živeči Hrvatje Častitali so škofu Strossma-verju za god. Ta jim je mej drugim odgovoril: Naši predniki so neštevilnokrati močili zemljo domovinsko se svojo krvijo. Naša dolžnost je, da ohranimo dedšino čisto, neomadeževano in sijajno. Le egoizem in razdirajoči duh more postati izdajica domovino, so vkloniti ptujemu jarmu in se potem še ponašati se sramoto domovine svoje. Vsak poštenjak sovraži take izdajico in sam Vsemogoči bode potrdil to sodbo, ker ve, da oni. kateri sovraži domovino svojo — v katerej so je rodil, kjer živi in dela — izda tudi v o č n o d o m o v i n o. Ni ga poleg podobe Križanega vzvišenejšega prizora, nego človek, ki vso trpi za domovino svobodo in slavo. Volitve za srbski cerkveno-narodni zbor so so zvršile v opozicijskem zmislu. Prve vladne korifeje so propadle. Ne, no bodo nas pogoltnil madžarski želodec. Vnanje države. Velike vojaške vaje v okolici P e-t e r b u r g a, h katerim pričakujejo tudi nemškega cesarja Viljema, pričele se bodo začetkom meseca avgusta. Pri teh vajah priredili bodo poskuse z brezdimnim smodnikom. I/. Peterburga javljajo o predatoječih premembah v d i p 1 o in a t i š k e m osobju. Tudi D u n a j s k i ruski poslanik, grof Šu valov, bode neki premeščen in pride na njega mesto carigradski zastopnik, gosp. Nelidov. Proti Židom, živečim na Ruskem Poljskem, uvele so se strogo naredbe. Židi ne bodo smeli kupovati, uli v najem jemati posestev ; ne bodo smeli stanovati po vaseh, kot rokodelci ne držati pomočnikov in vajencev in ne izvrševati advokature. Te naredbe kažejo, da v Rusiji vedo ceniti nevarnost, ki preti vsemu človeštvu od strani židovstva. Zidovsko-libe-ralni listi vpijejo seveda o ruskej brutalnosti, o zatiranju zasebne svobode, o into-leranci itd. Vsak človekoljub, osobito pa vsak branitelj krščanskih nače', mora pa brezpogojno odobravati ukrepe ruske vlade' v tem pogledu. Predsednikom srbskega držav-nega sveta voljen je guverner kralja, Dokič (radikalec), podpredsednikom pa liberalec Vaailjevič. Italijanski listi trdovratno pišejo o predstojećih premembah v mini-sterstvu Crispi, katere so postalo neizogibne vsled padca Bizmarkovega. Crispijevi organi pa ravno tako trdovratno zanikujejo vse te vesti. „Riforma" piše, da ni res, da bi bil Crispi naročil kakej osebi, čel da bi ta vplivala na Maglianija in ga odvrnila od delovanja opoziciji na dobro. „Pol. Corr." pa pravi, da so vse to vesti pretirane, da v tem trenutku nema nikdo niti pojma o moči opozicije. Nadalje pravi ta list, da za sedaj ni nikake nevarnosti za Crispija, ter da bodo vsakako on vodil nove volitve. V Madridu se bode vršila mednarodna konferencija v varstvo i n d u s t r i-jalne lastnine. Angležki časniki so jako vzburjeni, ker je Emin Paša vstopil v službo nemške kolonijalne politike. Na polju kolonijalne politike naBtati morejo hudi konflikti mej tema dvema državama. Ker je Nemška najela Einin Pašo, tega dosedanjega poslušnika Augležov, misliti je, da bode nadaljevala Bizmarkovo kolonijalno politiko in da misli celo agresivno postopati. DOPISI. Iz Trsta, 6. aprila [Izv. dop.J (O nezavednosti v o 1 i 1 c e v II. i ii V. volilnega okraja v okolici.) Iz II. okraja se nam poroča, da so nekateri Poldetovi privrženci jako poparjeni, kar vidijo uprav še le sedaj, kak poslanec jih zastopa v tržaškem mestnem svetu. V mestnem zboru razpravlja so sedaj o novej cerkvi v Kadinu, to je, volilnem okraju g. Poldeta. Vsi prebivalci II. okraja goje srčno željo, da bi se napravila cerkev v Kadinu, a po njih voljeni poslanec molči o tem v mestnem svetu, doČim so morajo za te svete pravico oglašati drugi naši narodni poslanci. Sedaj so menda ti ljudje že izprevideli, kaj je njih toliko slavljeni „PoldoM Morda se odprejo oči tem nezavednim volilcem — o prihodnjih volitvah ? — In ne bi bilo morda mogoče poskušati z nezaupnico? »Edinost" je vedno omenjala tudi nezavednosti volilcev V. okraja, ali v tem nam je utvar nekoliko popraviti. Če govorimo o volileih V. okraja, ne smemo govoriti izključljivolo o nezavednih. Znano jo, dajo dobil kandidat „Edinosti" lepo število glasov, — čeprav so delovali nekateri agitatorji na vso kriplje za svojega „don Pacor-ja4. — Skoraj vsi volilci iz Bazovice, Padrič in Gropade so volili po družtvu „Edinosti" postavljenega kandidata. Za to pa so se nekateri odličnjaki iz imenovanih vasij pritoževali, ker se vedno govori o nezavednosti volilcev V. okraja sploh. Toraj čast komur čast ! *) Čast vsim zavednim volilcem Bazovice, Gropade in Padrič, kateri so glasovali za narodnega kandidata ob zadnjih volitvah v tržaški mestni svet. — Tudi nekateri volilci g. Pahorja so izprevideli, kakega moža so izvolili svojim poslancem ! . Na dan pepeluice je prišlo (kakor nam je pravil nek rodoljub) jako malo ljudi k sv. opravilu, ker so se ljudje šalili, da g. kapelan Pahor potresuje pepel — pesnika Revere, — kateri pepel so pripeljali iz Rima ! — Izvolitev g. Pahorja poslancem V. okraja pa nam je drugače tolmačiti. Tega gospoda je volilo mnogo narodnih volilcev (med temi nekateri častni, odločno narodni gospodje), kajti g. Pahor je prisegal, da bode deloval v prospeh naroda. Rekel jo celo, da se bode brez ugovora podvrgel sodbi volilcev, ako bi ne bili žnjim zadovoljni. — Dakle narodni volilci V. okraja, na nogo ! Prilika Vam je dana, da pokažete temu „donu", da ste istinito narodni. S tem si rešite ast pred ostalo narodno okolico I ,X." Z Notranjskega, začetkom aprila. [Izv. dop.j — Meseca aprila pravi znak je njegova hudomušnost, s katero baje upliva na vreme ; še boljši znak pa si je pridobil s tem, da je v svoj program uvrstil tudi Človeštvo, katero v splošno zabavo samo iz sebe brije — norce ! Z jedno besedo : svoje muhe ima mesec april, kakor kak star ribnišk konj, dočim mu druzih naglavnih grehov ne moremo očitati .... Vso drugačni, nego meseca aprila „slabi kredit", so nekateri ljudje. Na svetu je ljudij, ki žive v nekakej otrosko-smešnej naivnosti, češ: Tako in le to se mora zgoditi, kar in kakor mi hočemo in zahtevamo ! — ln če jim ne izpolniš želje — vsaj vsake praznike enkrat, — postanejo ti sainoglavi in poredni v tolikej meri, da bi ne preostajalo človeku druzega, nego zgrabiti za brezovko, pomočeno v kis ali jesih, ter ž njo pogladiti jim nekolikokrat prevroča pleča. Če si njih prijatelj, moraš biti tudi njih hlapec, drugače ti obrnejo hrbet! — Prijatelj, brez — „špasa" ! Pojma o časnikarskih dolžnostih pa nomajo ti ljudje nobenega, nego njih parola je : Piši tako, kakor nam ugaja, vse drugo num malo mar ! — Če si časnikar izkušen in vesten, ter se ne oziraš ni na levo ni na desno, ternuč le na odločilno javno menenja in — takt, se s tem ne bodoš prikupil nekaterim krogom ; vprašanje je zdaj le : kam se hočeš nagniti! ? Dobro je, da ni pri nas mesta kakšnej židovskej „Revolverpressi", inačo bilo bi z javnim mcnenjein pri kraji, a tudi s kreditom naših časnikov ! Čudnega vsaj bi to ne bilo nič ! Kolikokrat sem že čul očitanje, dajo masa slovenske inteligence premalo odločno narodna iti druzih istinitih — opravičenih predbacivanj ; a so ni dovelj : razmere med nami so še večinoma na starem tiru ! Če danes tega ali onega urada načelnik v Kranjskoj ni v zahtevanej meri zmožen slovenskega jezika, ni v besedi ni v pisavi, in ti to v javnem glasilu slovenskem objaviš, — povem ti, da ai s tem dregnil v sršenovo gnezdo, in brez „pardona" zapadoš nemilosti - moderno-naivne gospode slovenske (seveda „narodne" !). — Zdaj pa ostani in bodi še : vesten časnikar, ali pa možiček iz papirja, privezan na nitke, s katerimi naj uganja iz tebe burko, kdor ima le čas in voljo ! — Sapienti pauca! —n.— Domače vesti. „Edinost" slovensko politično družtvo za Primorsko ima svoj redni občni zbor v *) Ako govorimo o nezavednosti volilcov V. okraja, mislimo le na ono volilce, ki so nagnili zmago na stran znanega vetmjaka. Siuer pa čujemo, da so no tudi v V. okraju že streznili, kur saio z veseljem na znanje vzeli. ((Jp. Vred.) nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri predpo« ludnem v prostorih „delalskega podpornega družtva". Dnevni red: I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamični nasveti in želje. 5. Volitev novega odbora. Kdor želi staviti interpelacije ali predloge, javiti mora to tri dni pred zborovanjem predsedništvu družtva. Odbor pol. družtva „Edinost". Dvornemu svetniku vitezu Gnadu, bivšemu večletnemu deželnemu šolskemu nadzorniku v Primorskoj, poklonila je posebna deputacija primorskih učiteljev zahvalno ndreso. Umrl je oče predsednika deželnega sodišča, gospoda A. Mozetiča. Pokojnik je bil v 95. letu svoje dobe. Za možko podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu podarilo se je za eno komisijo 50 novč. in G. t. m. nabralo se je v veselo mešanej družbi pri sv. Ivanu 57 novč. — Gospod Franjo Počkaj nabral je v družbi pri gosp. kapelanu v Plavji pri Miljah za eno jajce 2 gld. 3 kr. — Gospod N. N. 50 kr., ker se ni mogel vdeležiti koncerta pevskega zbora delalskega podpornega družtva. Krafne velikonočne praznike smo imeli. Nebo se je razpenjalo nad nami v vsej svojej krasoti ; solnćni žarki so nas tako blagodejno obsevali, da je bilo pravo veselje, šetati se po planem. Videti je bilo, kakor da se jo vsa narava združila v harmoničen, skupen akord v proslavo odrešenja človeštva — vstajenja Izveličarjevega. Vse te dni bile so cerkve natlačene samega pobožnega občinstva. Vsakemu človeku, katerega čuti so pristopni blagemu in dobremu, bilo je v veliko tolažbo videti, da v priprostem našem ljudstvu še krepko živi duh pravega verstva in prave pobo-žnosti. In čuditi se moramo, da je še tako, kajti navali židovskim nakanom slepo slu-žečega brezverstva so uprav v Trstu toli siloviti, da jo treba posebne stanovitosti, ako hočemo, da otmemo ljudstvo naše pred smrtonosno slano. Marsikako peresce nam je ta slana že osmodila, ali deblo je še zdravo in ako je zvesto čuvamo, še nam bode obrodilo žlahtnega sadu. Oni pa, kateri so poklicani, da branijo verski čut proti grozovitej, po nesramnem laži-li-beralizmu razsirjenej korupciji, naj se ojačijo, ter nuj pritožbo svojo adresujejo na ono kroge, kateri odločujejo o našej usodi. Ako to store, slavili bodemo kmalu tudi narodni svoj preporod. „Vstajenje" slavilo se je po vsej okolici poaebno slovesno. Osobito se je odlikoval se svojo procesijo bližnji naš Ro-j a n. Nabralo se je na tisoče občinstva. Pri molitvah bila je seveda cerkev napol-nena do zaduega kotička, okoli cerkve je mrgolela mnogoštevilna množica. Slovesni sprevod bil jo krasen. Krasen po množici ljudstva, krasen po lepem slovenskem petju, krasen po vzornem redu. Razsvitljava po vsem selu bila je prohpa, pogled tja gori po hribih iu gričkih, ki obdajajo Rojan, pa je bil čaroben : na uro daleo biščele so nam nasproti hiše iu hišico v svojej svitlobi, pričujoče nam, da tu še prebiva kropak, pobožen slovenski rod, 1'red otroškim vrtom družbe sv. Cirila in Metoda plapolala je ponosno naše slovenska tro-bojnica, na večer pa so na balkanu prižgali bengališki ogenj in v magiškem svitu oznanjevala je ta zastava, da ta zeuilja, je naša zemlja. Ni je bilo hišo raz-prostrane vasi. da ne bi bila razsvitljena ......P«č, pač: jedna ni bila — šola Rojanska. Ta hiša, hiša magistratova, bila je temna, grozno temna, kakor je temna du ša nje gospodarjev na Tržaškem municipiju. Kolik kontrast: šoli sosedno stanovanje protestanta Franka plavalo je — v pravem pomenu besede — v ne-brojnih lučili in lampijonih, odgajevališče mladino nrtše pa je bilo temno, grozno temno! Dovolite nam čudno prispodobo: tema ta je sijajno razsvitljevala naše Tržaške razmere in duh, ki veje po ozračju Tržaških oblaatnežev. Ali obrnilo se bode na bolje, mora se obrniti, zaupajmo le v Onega, ki je svet odrešil. Sicer pa: Slava Rojancem ! — Tudi v B a r k o v 1 j a h so veselo in sijajno praznovali te svete praznike. V«o je bilo oduševljeno po divnem petju vrlih Barkovljanov : t a c e g a cerkvenega petja Barkovlješe n e s o č u 1 i. V Barkovljah je krmilo v v pravih rokah, zato pa nam je od tam poročati večinoma vesele stvari. „Piccolo", jo skladišče nesramnosti in nemoralnosti. Podlost mu je od nekdaj glavni karakteristikon. Čem opolzkeja je stvar, tem rajši govori o njej. Neke živali naj raj še brskajo — po blatu. A nikdar se nam ni tako pristudil, kakor te dni. ko je norce bril z obiskovalci božjih grobov. To že ni več Človeško. Stara „Soča": kopje v roke! — tu bi bilo častnejšega posla ! Bogoskrunstvo. Očividec nam poroča, da so z neke hiše v Via Canale na baldahin p I u n i 1 i, ko jo šla procesija mimo. Policija je nekda pogodila dotičnika ter ga dela pod ključ. Tudi nekatere „izobražence" so zaprli, ker so norce brili iz svetih stvnri. V okolico ho kar vreli te dni naši mestjani. A grajati moramo, da je bilo videti toliko vračnjočih se vinjeni h. Po ulicah so se opotekali prepevajoč, ali boljo: tuleč grde italijanske pesmi. In čo je že tak možki ostuden, koliko zopernejša je po ulicah kvakajoča in opotekajoča so ženska. Nesmo nasprotniki razveseljevnnju, osobito ljubimo tudi mi petje. Ali petje bodi res petje, ne pa izbruhovanje ne-artikulovanih glasov ! Glejte! glejte! Trdi se vedno, da ima poslanec V. okraja, veleč. g. Pahor, jako trdo kožo ; nekdo nam jo celo prav resnim obrazom svetoval, da ga pustimo pri miru, češ, „vsaj se ga tako nič ne prime". No sedaj ho pa nam poroča od prav zanesljive strani, da gospod Pahor ni tako na debelo prikrojen, kakor se sploh misli. Justifikacija, ki se vrši v „Edi-n o a t itt, ga peče, zelo peče; hud je neki strašanski na nas. Sram ga je tudi malo iu tudi njegovo kuharico je sram. Vsako došlo „Edinost* skriva on pred njo, ona pa pred njim. Slednjič se pa vender-le ujunačita, misleč «i: prej ali slej morava itak čitati, bolje je torej, da se prej zgodi. Da, gospod Pahor: Službovanje Garibaldinccm in nasprotnikom katoliških cerkva ima brezdvojbeno svoje posebne prijetnosti — o tem bodete Vi najbolje znali — ali tudi svoje..... neprijetnosti. In perspektiva v bodočnost je za Vaa kaj neprijazna, kajti „neprijetnosti" so bode prej množilo, ne^o manjšale. N« veste-li, da pr o v ar je ni volilci so jako čudna, kapricijozna bitja?! Izkaz preplačil pri koncertu pevskega odseka „delalskega podpornega družtva": Žitko Eranjo 60 kr., Bartel Sr. 60 kr., Micliel 20 kr., Dr. Trinajatič 60 kr., Brajša 60 kr., Dr. Grškovič 60 kr., Šorli 20 kr., N. N. 20 kr., N. N. 20 kr., Truden 1 gld. 20 kr., N. N. 40 kr., Viličič 40 kr., Abram 80 kr., N. N. 1 gld. 60 kr., Trobec 20 kr., N. N. 60 kr., KrupeŠ 60 kr.. Prof. Mandič 60 kr., Dr. Turna 60 kr., N. N. 20 kr., Hribar 60 kr., N. N. 20 kr., Dr. Lagirija 10 kr., N. N. 1 gld., Truden A. 60 kr., Zivic 60 kr., Perhavc 1 gld., Maeher 60 kr., Lukež 60 kr., Bone, krojač 1 gld., Viličič 1 gld., Oskar Polley 1 gld. Vsem dobrotnikom se zahvaljuje : Pevski odsek. Dopis iz Trsta priobčil je „Slovanski Svet" v svojej zndnjej številki. V tem dopisu čitamo: Ali v minulih dveh desetletjih se je pokazalo dovolj, kaki duhovi vladajo v tem „prezvestem mestu, in kam nas utegne šo dovesti politika vladajočih organov. Z razširjenjem mesta širi se tudi irredentizom. ki je nevaren našej državi, kakor šo posebej slovenskoj narodnosti. Če se mesto Trst vedno bolj razširja in poveličuje — poveličuje se žnjim v prvej vr*ti tudi „premočna italijanska kolonija". Sedaj je v Trstu okoli 20.O00 Italijanov, Lahko ni misli vsak razumnik kako Upliva ta „premočna naselbina* n h tamošnje razmere. V Trst pritrpeni Italijan se čuti kmalu domačega; čuti se tu kot. na rodne j svojej zemlji in kaže se tudi popolnoma jednakoga. Domače ljudstvo — ntari prvotni prebivalci, državi preudani okoličanaki Slovenci so tem ljudem — robovi, sužnji in tudi na-z'vlja.)° j'h tako. Če je veljal včasih Trstu naslov: „prezvesto mesto", bila je to zasluga okoličanov. In zatiranje ter poitali-jančevnnje slovenske okolice je krivo, da je dvomiti, ali je Trst danes vreden častnega naslova : „Citta fedelissima* — „prezvesto mesto". Pevsko družtvo „Velesila" v Skednji priredi v nedeljo dno 13. aprila t. 1. v velikoj dvorani gospoda Matije Sancin-Vrba veselico s sledečim sporedom: 1. Godba: „Naprej!*, 2. Volarič: „Kviško bratje", zbor. 3. Krilati : „Stara mati*, balada, deklamuje I. Gregorič. 4. 1. pl. Zaje: „Zrinsko - Frankopanka", zbor. 5. Igra: : „Eno uro doktor". 6. Maver : „Tičica ! gozdna", čveterospev. 7. Ples in prosta j zabava. — Ustopnina k veselici 30 nvč., k plesu 30 nvč. Začetek veselice ob 7. uri zvečer in traja do 3. ure popolunoči. K i obilnoj vdeležbi uljudno vabi ODBOR. Pri rielalskem shodu, kateri je bil v : nedeljo v vrtu restavracije „Mondo nuovo* i bilo je prisotnih kacih 2000 osob. Nekdo je govoril o „normalnem delalnem dnevu" ter predložil dotično resolucijo, katera je i bila jednoglasno vzprejeta. Slednjič so pritrdili nameri dolalcev, da se praznuje prvi , majnik. Za nadomestno rezervo. Ministerutvo za deželno brambo jc odločilo, da oni na-uomestni rezervniki, kateri so sicer iz družinskih ozirov oproščeni vaj. ki pa morajo priti h kontrolnim shodom, dobe potne i liste za inozemstvo le za dobo do bližnjega kontrolnega shoda. Dovoljenje za potovanje v inozemstvo smo so torej podeliti samo , za jedno leto. V Opatiji bilo je čez praznike toliko ptujcev-gostov, kakor šo nikdar. Mi se radujemo na procvitu tega zdravišča v našem Primorju. „Popravek", v zadujej številki objavili smo po druzih listih posneto vest: Smrtni poboj zaradi jednoga grozda. Sedaj smo pa izvedeli, da je nek zlobnež mistifikoval dotične liste. Resnici na ljubo prekliČemo radi rečeno vest. Nevarna igrača. I41etni Otilij Cotič prinesel jo iz svojega stanovanja slepo pa-trono na ulico. Toda navzlic prizadevanju ni se hotela razpočiti. lllctni Pij Girotti pobral jo patrono, a v njega nesrečo se mu jo v rokah razpočila. Deček je hudo poškodovan: zgubil bode najbrže jedno oko in tudi dva prsta na levej roki mu bodo morali odrezati. Strašna nesreča prigodila se jo pred-včerajšnotn v ulici Via della Tesa h. št. 33. Šestleten deček in osemletna deklica 'bavila sta se na jednom oknu druzega j nadstropja. Kar naenkrat odpre se zvu-nanjo okno in oba otroka telebneta v glo-j bino. Prenesli so ja v lekarno Manzoni, | kjer so jim podelili prvo zdravniško pomoč, potem pa v bolnico. Deklica je po malo ' minutah v bolnici preminula; deček je . sicer še pri življenju, toda je v notranjem hudo poškodovan. Poskus samomora. 33letna brezposelna kuharica Marija li c 1 a c, iz Št. Vida pri Ljubljani doma, hotela je raz krov parnika „Tibisco" skočiti v morje. Ladijno možtvo jej je pa to lepo namero preprečilo in jo j izročilo redarjem. Zaprli so jo, da ii" bi J mogla ponoviti tega poskusa. Tatovi so vlomili v prodajalnico drob-nine Adami & Frennez v ulici Via nuova, [ter pokradli več zavitkov, v katerih so bili glavniki iz slonove kosti, žepni noži itd. Skoda nekda znaša 500 gld. Y>em znancem, prijateljem in »orožnikom z žalostnim srcem naznanjamo britko zgiibo našo prelj ubijeno matere, oziroma tašče in s.tare matere Elizabete Anžlovar, roj. Jerič, katero ju I>o£ v svoji neskončni previdnosti, danes zvečer, po dolgi in hudi bolezni, previđeno s svetotajstvi za umirajoče, v 64. letu njene dobe, poklical k sebi v boljše življenje. V Boljunci, dne 5. aprila 1890. M atrij a Anžlovar roj. Inglič aneha 31 ivi Anžlovar unuka Ivana Anžlovar hči Miroslav Anžlovar, učitelj sin -' *'! I jfPs - ► - ^fc&r^vat&bt V J* 'i-'-" ■ ' , Vaše blagorodje! Visoko e. kr. namest-nistvo v Trstu je z odlokom dne 19. februvarja 1890 štv. 2157III. da v k. oblini Dolina miprošeno dovoljenje' dveh novih letnih semnov dne 16. maja in II. novembra za živino ter za vse v prostem seinenjskem prometu za prodajo dovoljeno blago v vasi Dolini podeljilo. Županija Dolina pri Trstu, dne 80. marca 1890. 3-» Slave. Pošilja blago dobro s'prav.jsna in poštnim pro3to ! Teodor Slahnja srebrur v Gorici, ulica Morelli št. 17, i priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih po$oil m orodja najnovejše oblike, kot: monstranc.: kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stan- reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprtišnnje radovoljno odgovarja. 24 — loj Pcšiija lolaga dobro spravljeno in poštnine prosto! Priporočam Vam svoje sla-dostne DebreČinske salame in ki. gl. lit. lir. 1.20 -.64 1 — -.60 1.— 1 .HO klobase ..... Paprika-slanino, zrnato Rožno papriko Liptauaki sir . Borovičko .... Konjak (madžarski) . Sok od jagod (Preiselbeeren- Cotnpot).......kil. gl. —.60 V zabojih od 5 kil s poštnim povzetjem. Z največim spoštovnnjem 8—10 Gustav Petrovlćky. Miskolez Ogrska kazinezkv ntza is. Koilor pošlje denar itnprej. dobi poSiljntev franku ! Snovii Peruvien in Oosking za višje dubovenstve prod pi mi ne snovij za uniforme c. kr. uradnikov, tuili za veterane, gasilna družtva, telovadce, livreje, Suknu 7,ii biljarde in igralne mize, loden tu'ii nopromoeljiv zu lovske suknje; pralne snovij, v plaidi za potovanje odgl. 4 \2 itd. V«e to so dobi ceneje nego kje dru od in najboljše, trpežne kvalitete. Joli. Stikarofski v Urim (Brilim) Niijv jojft zaloga Av^tro-Oporskc. Vzorci franko, /a gospode krojače knjige z jmj. raznovrstnejšimi in najlepšimi vzorci Pošiljatve s povzetjem čez 1(1 gld franon. Pri mojoj sraltiej zalogi v vrednosti 2UU.OUO gl. in pri moje j svetovnej kupčiji se razume nh selii da mi ostane mnogo odrezkov : ker pa ne moreni razpošiljati uzorcev, vzamem tako naročene od rezke rad nazaj, nli jih zamenjani z drugimi, uli pa vrnem donar. Barvo dolgost in ceno treba je napovedati kadar so naroča tako ostanke. Korespondenciju v nemškem, mad jurskem, češkem, polskem. italijanskem in franeozkem jeziku. 15-20 5 J, PSEHHOFEH's Apotheke zum ,.goldenen Reichsapfel" WIEINI — Singerstrasse ;M. 15 — WIEN. Kriči-tilne, nekdaj imenovano univerzalne krogljice. zaslužijo po vsej pravici to po-slednje ime, kajti obilo jo liolezni. pri katerih so pokazale te krogljice svoj izvrstni učinek. Desetletja sem razširile so so to krogljice na vso strani, zapisujejo jih zdravniki iu gotovo je malo dru/.in. v katerih ne bi bilo male zalogo tega domačega pripomočka. •ledna .-kutijica 7. 15 krogljicaini stane kr., jeden zavitek sestih škatljic 1 gld. ■> kr., pri uefrankovani pošiljatvi jio povzetju 1 gld. 10 kr. Ako He denar naprej posije, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. HO kr., 3 zavitki *» gld. kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr . 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek so ne pošilja). Prosimo, da se izrecno zahteva ..J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice44 in paziti je. da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J, Paerhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam /a ozeblino J. Pserhofer.ja 1 posodca 40 kr.. prosto poštnine 65 kr. TrpohVv sok, proti kataru, hripavosti, krčnemu kašlju itd. "»o kr. Amerikansko mazilo za trganje i gid. >o kr. Prah proti potenju I lOLi". skatljicu 50 kr.. poštnine prosto 7r> kr. Balzam za irolti UieC. 1 steklenica 40 kr.. poštnine prosto <'•"» kr. '/ i V I it »IkIv'I OCOlHfl (1'ražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu, slabemu pre-fji > uoft.t \ ui ti |mv|je(1jU- Htekleničiea 22 kr Andežki eudožni balzam, steklenica 50 kr., mula stekleuičica 12 kr. Fijakerski prašek, proti kašlju itd. I Skatljica 35 kr„ poštnino prosto 00 kr I anokillinska pomada J. Pserlioferja, pospešujo rast las. Skatljica 2 gld. I n i\ /it'/*iliil ivloitnu prof. Stcudela, domače sredstvo proti ranam., ulesom itd.. piaSltl pol(odioa 50 kr.. poštnine prosto 75 kr. I Ir» i \<»i"/»i I ti »i /.iwtilii.» oni A, W. Itnllricha, izvrstno domače sredstvo proti ,1Mt I /jil J Ilcl < ISlIlIhl SOI posledicam slabe prebave. 1 zavitek i gld. Iiazven imenovanih izdelkov dobivajo se se druge farmaeoutično specijalitete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene. 9 — 1 i Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovom ali povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 6 — 12 Vaše blagorodje! Usojam si Vam priporočati svoj ogrski desertni Str (izvrstni ovčji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od ,r> kil, j v katerem je 72 komadov z« 4 gld. 8n kr. j «. vr., po postnem povzet ju franco po ceh j Avstriji. Prosim, da se ne zamenja moj Lip- 1 tauski ovčji sir s karpatskih pašnikov se sličnim dunajskim, uonnkovakim in manj- | h k i ni pivskim sirom, kateri je iz kravjega mleka. r, a najvećim spostovanjetu , Gustav Petrovickyt 10—3 Miskolcz, Ogrska, kazinczky utza 18.' »■■■^■nDemHaHB Najboljša 3 — 40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna iinei>;a sukna Sigel-Imhof v Brnu, Za elegantno pomladno in poletno moško oblek« zadosti jo 1 otlrezek v dolgosti 3*10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja: jjjMr~ gld. l.ftA iz navadne "^M^i iflp- gld. iz liue Mr- gld. I0.r>0 iz jako line gbl. 19.-IO iz iiajlinejSe "TfcF, Kadaljo so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, leden za lovce in turiste, peruvietine in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukancu za moške in dečke, ki so sme praH. pristna picjue-gilct-b I aga itd. — Za daljro blago, natančno odgovarjajoča in točno dopošiljatev 3© jamči. Uzorci zastonj i franl;:. Suknene tvari razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i samo dobre vrsti ::. in m za 1 udielo samo for so 3.10 „ n b » n 4.R0 3.10 „ H.80 i o n n » v lino n 12.- 3.10 n n n „ vrlo tinn lft.— 2.1 o n n n n >* kaput lino „ fi.— 2.10 „ „ h „vrlo lino f) — 1.00 darovao for. 2 .21) h.ilt) » kamgarn za prati for 2 80 Tvornica i skladišče sukna E. Flusser n Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko. 3—2o—9 Piunioie Adriatica di Sicurta v Trstu. /.a varuje proti požarom, provozu po suhem. tekali tn morju, proti toći, na živenje v vsth kombinacijah Glavnica In reserva drujtva dna 31. decembra 1883 Glavnica društvji gld. ",3">0.000- — Re.-erviu fond 0(. doničUov ■ 586.62202 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje loU.OOO*— Re/ervn foiid 7a podjetje na premikanja vrednostnih efektov l>il — ('remi',na reserva vseh oddelkov • 7,;>12.7SU'3d Keserva za Škode » 2t»7 601 — 24-7 V portfelju. 1 remije, kt se imajo potirjati v prihodnjih letih . » 16.9ot.lH 57 Skupni znesek v:, h škod plaćanih od 1. lt-,38 do 1883 gld. 114.949.^47 05 Urad ravnateljstva: Vi« Valdirivo, št. 2 (v Usttt-j hi i) Lekarna frnkdem zraven rotovžn * v Ljubljani velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana naibul Ša in sveža zdravilu. Ni (iu dneva, da l'i riH |irii«di ]ii metiih /ahvul o onših Izborno skušenth domačih zdraviiih-1,1'karn Trnk6iv,y-jev« tvrdne i.- pet., i n sicer: Na U n ti a j i Viktor pl. Trnkoozy, V., Hundst .urm*r.ra*iso ilM 'tn 1 kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnkoc2y. III. Radee.kypi tz 7 i i lulius pl. Trnkoczy, VIII , J m<»rst,ii.|ter«t.r»sse 30. V G r u d o i (na Štajerskem) Ventlelin pi. Trnkoczy. V L ju I j a u i Ubald pl. Trnkoczi. P. n. občinstvo s« prosi, ako nm je na tem It-žeče, da npotla navedena ziraviln s nrvo |»'isi«i dobi, da lnisl v tako le napravi: LeMtrna Trn5i(k'«y poleg roiovža v H^jlaat»Ii»ni. Marijaceljske kapljice za Selorinc, katerim hm ima t,a tisoče ljudi zahvaliti i i zdravje, imajo i/vr-sIhii vspnli uri vseli bo-1 znlh v želodcu in sn ne-orekosljlvo sredstvo zoper manknujs slasti pri jedi, slab žolotlpo, urak, vetrove. kolUo, zlatenieo, bljuvanje glavobol, krč v Želodcu, bitje srca. zaba-sanje, yliste, bolezni na vranici, na j nt r Iti In zoper zlato Silo. > t i'k lenimi v^lja 2" kr, I tucat a tri I.,' 5 tucutov Nun.o 8 jjld Zf&S?' «va «*i lo! Opozt.riiuoo, da se tist.f istinite MARiJAOELJSKE kapljica dobivaj.i samo v lokami TRNK0CZY- ja. zrn ven rotnvita'na velikem tr^u v Ljnhbanl, Cvet proti trganju (Giolit . je odločno nujb djfto zdravilo zo-p jr protin, ter revmu-liz'Oii, trg-inj« po udih bolečine v križi ter živ.-in, ot-klino, otrp-nele ude in kiM itd., malo časa če so rabi, t»a mine popolnem tr-gioj;). itar dokazuju obduo zahval. Zahteva nuj S'i samo "ovot Zop-r tl*|S(n n$o po ilr. Maliću" z zraven stoji ćim znamenjem 1 kr , lucat 4 eld. 50 kr. 0 ni na steklenici stoječega znamenja, ni pravi ga precej vrnite. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasie in otroke, ie nuj ho I j Si zoper k«še|j, hripavost, vratohol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : l steklenica a« kr , 1 tn ut a fib Samo ta airop zu S« kr je pravi. (Sishutzm rke) steklenice 50 zraven cvet ln ne smele i»i se di čile pri z eirnih tn Mlx-Ioistilno Ri-oglj ice, i se v n jedi eni gospodinjstvu pogreSntl in so se n/e tisočkrat sijajno osve-almsanji člov. Skega t'-b-sa, glnvo »Sin, ot.rpiielili udih, hkaženetn zeloden, tdKtmh i.oleznih, v Skfltljuh A '21 kr. ; jeden zavoj s 6 Škatlj.uni 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Stupa Ha z pošilja vase s pošto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. za živino. Tu |irav «l"bia Btnpu !>"- limnii nuj Imljo tiri va.'h i>o1exnii. kafillu, p'uCnih in vratnih bol«/,nij, trr ndpruvljll VSU IX i 8t«, i udi v/.Ur-faj« konju rl protćgu «11, "to-kanil kolen,kopitih niti bolttzm, oirp-Vi^L^ nai.Ji v boku, križ ~ltil orekiinji niff T mehurjih na no r «hIi. isvijenji tifi .i tanji su ita,oprave . se i=ki itit.,8 kratka " r rl vseh vrtanjih bolo/iiin In hitnih. - Sitiklenicu % mlill-" uiin navodom vrod •stane la 1 ifld., S -i Bti'kl r.ibil iim x navoduiu vred samo 4 gld- Krnv<> d:i|i mn"orn dnliroir« nil.-lrn. Zamot.»'U r ratvl nim navod'm vre velja I" 50 kr . 5 7nmotkov niiiiio pl. Mvarilo ! Nnši izd«Ui so pristni, zanesljivi in zajamčeni, č«i imajo imfa T r n k d o z y in mašo varstveno znamko. Zoper ponjjrejanje istih se sodnijski postopa-Vsa la našteta zdravili kh Batno prava dobijo v lekarni TRNKOGZY-ja v Ljvit>lj zravon rotovža in vnuk dati s pošto razpoSUjajo r> -0 Lastnik pol. družtvo „Edinost". Isdajatnlj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu