Ameriška Domovi iv a
mb /VI' E RlC/im—HOME
AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANfelfAGG ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
NO. 45
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, loronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, SockSpring*
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 22, 1977
LETO LXXIX.
Vol. LXXIX
Oitra kritika zunanje politike J. Carterja
Vodnik republika nske | manjšine v Predstavni-1 škem domu je označil dosedanjo zunanjo politiko predsednika Carterja zal “polomijo”.
WASHINGTON, D.C. — John J. Rhodes, vodnik republikanske manjšine v Predstavniškem domu, je dejal, da je zunanja politika predsednika Jimmy ja Carterja doslej bila ena sama polomija. Pozval ga je, “naj prepeha poskušati spremeniti svet v enem dnevu’".
“V dveh mesecih je on uspel odtujiti več sveta, kot je večina predsednikov mogla dobiti v celih štirih letih prijateljev,’’ je dejal kong. John J. Rhodes v razgovoru z novinarji.
“Mi vsi bi zelo radi imeli, da bi se ves ostali svet ravnal po ameriških pravilih, toda to ni bilo nikdar doseženo preje in govorjenje sedanje vlade o človekovih pravicah ne bo tega doseglo sedaj. Vse, kar napravite, je odtujitev ljudi na način, bot se je zgodilo z Argentino, Urugvajem in Brazilijo,” je razlagal republikanski vodnik svoje gledanje na Carterjevo zunanjo politiko.
Kong. J. J. Rhodes je opozoril na Carterjeve izjave o Srednjem vzhodu, ki so izzvale odgovor predsednika Egipta in predsednika izraelske vlade ter namignil, da bi mogla izjava Andrewa Younga o kubanskih četah v Angoli imeti zvezo s sedanjim vdorom iz Angole v republiko Zaire pod vodstvom Kubancev.
Republikanski kongresni vodnik je dejal, da ima Carter prav, bo pravi, da je mogoče ameriško ljudstvo popolnoma infor-niirati o zunanji politiki, “toda jaz ne verjamem, da je zelo dobra ideja razpravljati v javnosti d zelo kočljivih odnosih med našo deželo in drugimi...”
GERALD R. FORD, bivši predsednik ZDA, je vabljen na razne kraje kot govornik ali predavatelj. Na sliki ga vidimo pri nekem takem nastopu.
Kongo išče morilce predsednika Nguabija
BRAZZAVILLE, Kongo. —-Oblast išče morilce predsednika republike Mariena Nguabija. Ta je bil umorjen pretekli petek v glavnem vojaškem stanu, kjer je živel. Vodnik morilske sku-
N 0 VI GROBOVI
Mathew Kleindienst
V Euclid General bolnišnici je umrl 70 let stari Mathew Kleindienst s 1260 E. 71 St., mož Sophie, roj. Wojtanowski, oče Jer-ryja in Carol (Mrs. John) Blo-sich, 8-krat stari oče, brat Antona Klein, Johna, Josepha Klein (Kalil), Stanleyja in pokojnih Franka, Mary Zakrajšek in Lar-ryja. Pokojnik je bil rojen v Jugoslaviji in je prišel v ZDA leta 1907 ter bil skozi 35 let zaposlen pri Metropolitan Life Insurance Co. kot njen zastopnik za področje St. Clair Ave. Bil je član SNPJ št. 604. Pogreb bo h. Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Frančiška ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darovp Holy Family Home v Parmi v pokojnikov spomin.
Lanski izgredniki v
Pekingu izpuščeni
PEKING, Kit. — Stenski napisi so objavili, da so bili lani 5. aprila prijeti, zaprti in obsojeni “protirevolocionarji” izpuščeni in “toplo pozdravljeni” ob svoji vrnil i iz ječ.
Po pol uradnih podatkih ]e bilo tedaj prijetih od 300 do 600 ljudi, ki so demonstrirali zaradi odstranitve vencev, položenih v spomin umrlega predsednika vlade Ču En-laja. Za to so obdolžili odgovornosti “tolpo štirih’”, ki jo je vodila Maova žena Chiang Ghing.
Pretekli teden se je pojavil v javnosti Teng Ken, brat Teng Hsiao-pinga, kar naj bi bilo znamenje, da je zadnji že zopet na
pine kapetan B. Kikadidi je pobegnil. po umom, oblasti pa išče- važnem položaju v vodstvu LR jo, kdo naj bi bil v ta umor vse Kitajske, četudi za to ni doslej zapleten.	bilo še nobenega uradnega po-
Prijeli so bivšega predsednika trdila, republike Alphonsa Masamba-	?~~j T .
Debata, ki je bil že preje obdol- Britanska^ vlada JU n na žen kovanja zarote proti vladi, preskusnjl V parlamentu pa bil oproščen.	I LONDON, Vel. Brit. Delav-
Kongo, nekdanja franoska ko- ska vlada predsednika Jamesa Ioni j a, je ena najrevnejših držav Callaghana je na preskušnji, Afrike, ki je v zadnjih letih parlament bo jutri glasoval o krenila močno na levo in se po- nezaupnici, če bo ta izglasova-vezala s Kubo in Sovjetsko zve- na, kar ni izključeno, bo morala zo. V Kongu naj bi bilo nekaj vlada odstopiti in razglasiti Castrovih vojakov, ki pomagajo nove volitve, vežbati in voditi domače oboro-j Vodnik male liberalne stranke, žene sile.	J ki ima 13 članov, je izjavil, da
Namesto umorjenega predsed- ne bo pomagal vladi pri glaso-nika Ngubija je prevzel vodstvo! vanju, če ne bo omejila podrža-republike 11-članski vojaški ko- vljanje industrije in opustila
druge levičarske politične načrte.
mitet.
Vremenski prerok
Castro v Afriki
DAR EL SALAAM, Tanz. — Oblačno z dežjem, kasneje s' Fidel Castro je po obisku Tan negom, mrzlo. Do noči napo- zanije, kjer so ga častili kot na-edujejo do 4l palce mokrega rodnega junaka, odletel v glavnega in veliko hladnejše. Naj- no mesto Mozambika, bšja temperatura danes 42 F Objavil je, da bo obiskal tudi ,6 C).	‘Zambijo in Angolo.
Silberman k vedno vznemirja Beograd
Bivši poslanik ZDA v Beogradu gre temu še vedno na živce, četudi je od tam odšel že decembra lani.
BEOGRAD, SFRJ. — Laurence H. Silberman se je jugoslovanskemu režimu zameni zaradi svojega odločnega zavzemal za rešitev ing. Laszla Totha iz jugoslovanskega zapora. Bil je prepričan, da je bil ta naturalizirani ameriška državljan tekom svojega obiska v rodni Jugoslaviji prijet in obsojen na 7 let zapora brez vsake osebne krivde.
Ko niso zalegli običajni diplomatski protesti, je Silberman porabil sestanek ameriških gospodarstvenikov in jih opozoril na nevarnosti, ki pretijo amei riškim državljanom v Jugoslaviji. Ko je Silberman lani v decembru zapustil Beograd, so se prav oddahnili.
Pretekli teden je bivšega poslanika L. H. Silbermana napadla “Politika”, poleg uradne
Pakistanka opozicija zahiewa odstop Bhulta
ISLAMABAD, Pa. — Za danes je bil v Karačiju, kjer je bilo tekom dveh dni neredov, demonstracij proti vladi in izgredov vsaj 55 oseb mrtvih, še več pa ranjenih in zaprtih, napovedan splosen štrajk v podporo zahtevi političnih nasprotnikov vlade Bhutta.
Ta je, kot trdi opozicija, z veli mi goljufijami poskrbel zmago svoji stranki, zato opozicija volitev ne priznava in zahteva nove pod vodstvom in varuštvom vojske. Predsednik vlade Bhutto mora odstopiti, izjavljajo njegovo politični nasprotniki.
Poskusi pomiritve niso uspeli, četudi je Bhutto priznal, da so se vršile razne nezakonitosti pri volitvah.
Poleg v Karačiju je bilo več mrtvih tudi drugod, v Hedera-badu baje 17.
Vlada je prertekli teden zaprla vodnike opozicije, pa včeraj objavila, da je izpustila Asghar Kana in Ghafoor Ahmada ter še dva druga, da bi se mogli udeležiti sestanka Pakistanske narodne zveze, koalicije 9 opozicio-nalnih strank, v Lahore.
BREMJEV DOLŽI ZDA MEŠANJA V NOTRANJE ZADEVE V SOVJETU!
Sovjetski vodnik Leonid !. Brežnjev je včera j na 16. kongresu delavskih sindikatov ZSSR obdolžil ZDA vmešavanja v notranje zadeve Sovjetske zveze s kampanjo za spoštovanje človekovih nravic. Izjavil je. da so normalni odnosi med ZDA in ZSSR ?>r» takem položaju nemogoči.
Leonid Brezhnev
“Borbe” najuglednejši beoeraj-
ski idnevnik. Obdolžila ga je na^n^ sfraj'|k, v Lahore.	.OSKVA, ZŠSR. V zad-
“grobega imperializma” proti	°	tednih smo ponovno slišali
Jugoslaviji. Povod za ta napad 7SrI fSlkJiRfS	razne predstavnike Sovjetske
na prvi strani “Politike” je Sil-	10111011 IHVjU zveze, ko so se pritoževali nad
bermanov članek v “Foreign	ZDA, ki da se s podporo kam-
Policy”, uglednem časopisu , Om ki verujejo, da je skrit PWM človekove pravice v	njihova Buka „ svetu
nekje na področju Victono Sovjetski zvezi in satelitskih i	J_____. _	,. , .,	^
Istočasno je Brežnjev branil nastop prod borcem za spoštovanje človekovih pravic v Sovjetski zvezi. Te je označil za odpadnike sovjetske družbe in za izdajalce sovjetske domovine, ki da služijo zahodnemu imperializmu. Zanj je popolnoma “naravno, da proti tem ljudem nastopajo, kot je določeno v zakonih”.
Brežnjev je nato obsodil “neposredne poskuse uradnih anie-riških teles mešanja v notranje zadeve Sovjetske zveze”, pa dodal:
“Washington si jemlje pravico do učenja drugih, kako naj živijo. Jaz mislim, da tega suverene države ne morejo sprejeti, da niti ne omenim dejstva, da razmere v ZDA samih, njihova de-
ZDA, ki razpravlja o mednarodni politiki.
V članku “Nove strupene puščice od Silbermana” opozarja “Politika” na Silbermanov o-čitek, da je SFR Jugoslavija v mednarodni politiki vedno na strani nasprotnikov Amerike in da je zato čas, da ZDA začno to upoštevati in voditi svojo politiko do Beograda na temelju svojih koristi, zahteva naj od njega v.ečje ugodnosti za ameriško podporo jugoslovanski politiki neodvisnosti od Sovjetske zveze. Silberman opozarja v svojem članku na jugoslovansko dovolitev pristajanja sovjetskih letal na jugoslovanskih letališčih, ko so prevažala potrebščine levičarski strani v državljanski vojni v Angoli leta 1975.
Amin bo uvedel v Ugando socializem
NAJ ROBI, Ken. — Predsednik republike Ugande Idi Amin je izjavil, da bo to državo spremenil v socialistično in pozval svoje vojaštvo, naj skrbno pazi na morebitne znake upora.
Vlada Ugande je prepovedala vse nočne poleto “zaradi sedanjega položaja varnosti v Afriki”.
vrha v New Mexico x,kla,l državah nedovoljeno mešajo T |» «•!<*> Pn*'** *> “ih , ,	, ...	,	■ j .	.	,	,,, .'hsc. Jaz ponavljam znova: Mi
zlata, so se vneto lotih u^ego ” “	^ -r -,J—
Vega iskanja.
WHITE SANDS MISSILE RANGE, N.M. — Vojska, ki tu preskuša Svoje vodljive izstrelke, je dala na pritisk teh, ki so prepričani, da je nekje v Victo-rio vrhu skrit ogromen zaklad zlata, vreden bilijone dolarjev, 10 dni, da ga poiščejo ali vsaj pokažejo, da ga bodo mogli v kratkenh najti.
Od preteklega tedna so skupine rudoslovcev in drugih, ki Upajo na nenadno bogastvo, ter novinarjev, ki o vsem naporu poročajo, pridno na delu. Nekateri od teh, ki iščejo zaklad, so trdili, da potrebujejo le kak dan ali dva, pa bodo pri njem. Doslej vendar še ni nihče dosegel ničesar, na kar bi lahko pokazal. Armada je podobno izkanje dovolila že leta 1963, pa ni nihče nič našel.
Vodja glavne odprave, ki išče zaklad, je 47 let stari Norman Scott s Pompano Beach v Floridi. Pomaga mu znanstvenik Lambert Dolphin s Stanford University s posebnim radarjem, ki “vidi v globino”. Dan Rather od CBS spremlja to odpravo in snema njeno delo.
njihove nozadeve. Vceaj „e bomo	mešanja v naše
je o tem končno spregovoril notran-e	od nikogar in
sam Leonid I. Brežnjev, glavni p(xi nobene pretvezo. Nortnai.
tajnik Komunistične partije ne£a razvoja odnosov si na taki ZSSR. Izjavil je, da si m mogoče misliti normalnih odnosov med ZDA in ZSSR pri takem
stanju.
Sovjetski vodnik je obdolžil vlado predsednika Carterja, da se premalo prizadeva, da bi kon-
osnovi ni mogoče misliti.” Brežnjev je glede položaja človekovih pravic v Sovjetski zvezi dejal. “V naši deželi ni prepovedano misliti drugače, kot misli večina. Kritika je dobrodošla, če je dobronamerna.
čala zastoj v odnosih s Sovjetsko Cisto druga zadeva pa je, kadar
zvezo, do katerega je prišlo tekom predsedniških volitev v ZDA. Pokazal, je zanimanje Sovjetske zveze za nadaljevanje pogajanj z ZDA o omejitvi jedrskega strateškega orožja, o povečanju trgovine med ZDA in ZSSR, o omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi in o posredovanju za mir na Srednjem vzhodu. Leonid I, Brežnjev je v dve
nekaj ljudi, ki so se ločili od naše družbe, nastopi proti socialističnemu sistemu, se poda na pot protisovjetske dejavnosti, krši zakone ter se obrne za podporo, ki jo doma nima, na imperialistična podtalna' središča.” Preteklo nedeljo je skupina 28 senatorjev podpisala v Wash-ingtonu pismo na Brežnjeva, v katerem protestira proti pri-
ori trajajočem govoru ob od- 3emu in z«Poru sovjetskega ju-
prtju 16. kongresa sovjetskih uradnih delavskih unij (sindikatov) govoril v glavnem o domačih zadevah ter posvetil del svojega govora vprašanju človekovih pravic v Sovjetski zvezi in pri tem trdil, da Zahod skuša to kampanjo uporabiti za boj proti socialističnemu sistemu in proti Sovjetski zvezi.
Iz Clevelcm.
‘m okolice
Asesment—
Tajnica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v petek, 25. marca, od 5.30 do 7. zvečer.
Robbins je pričal—
Obsojeni morilec Richard N. Robbins je včeraj pred okrajnim sodnikom pričal o umoru Marlene Steele 9. januarja 1969. Podrobno je govoril o pripravah in o izvedbi umora, ki ga naj bi bil naročil sam Robert L. Steele, ko Marlene baje ni marala pristati na ločitev zakona. Obramba bo sedaj skušala omajati verodostojnost. priče R. N. Robbin-sa in njenega pričanja. R. L. Steele zanika vsako zvezo z umorom svoje žene in seveda vse, kar R. Robbins pripoveduje.
Porterja tožijo—
Nad 100 uslužbencev okrajnega inženirja je vložilo tožbo proti ing. A. Porterju, prejšnjemu okrajnemu inženirju, ki je baje od svojih uslužbencev pobiral 2% njihovih zaslužkov v “cvetlični sklad”, ter zahtevajo $500,000 “povračila”.
Faiesfind niso voljni primat] države Izrael
KAIRO, Egipt,.. — Palestinski svet je zaključil tu svoje zasedanje z odobritvijo programa, ki sicer ne poziva k uničenju države Izrael, pa tej tudi ne priznava pravice obstoja. Iz programa so opustili poziv za odst ranitev kralja Huseina v Jordaniji in pooblastili Yasira Arafata, da se dogovori za udeležbo na konferenci v Ženevi o Srednjem vzhodu.
Svet je določil, da more pristati Arafat na zastopstvo Palestinske osvobodilne organizacije v Ženeve le kot vodnik lastnega, neodvisnega zastopstva.
Program poziva Palestince k nadaljevanju “oborožene borbe” in pospešenje in poglobitev gverilske vojne proti Izraelu in v tem samem.
dovskega vodnika in znanega oporečnika Anatolyja Ščaran skega.
----o-----
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Indira Gandhi je po porazu pri volitvah pretekli teden danes odstopila kot predsednica vlade z vso vlado vred. Predsednik republike jo je naprosil, da ostane na svojem položaju, dokler ne bo sestavljena nova vlada. To bo sestavila stranka Janata, ki je po vsem sodeč pri volitvah dobila v poslanski zbornici absolutno večino. WASHINGTON, D.C. — Republika Zaire je prosila ZDA za dodatno vojaško opremo in za strelivo, ki da ga potrebuje za boj proti vpadnikom iz Angole v pokrajino Saba (Katanga).
Oborožene sile naj nadomeste šibkosti
WASHINGTON, D.C. — Novi načelnik Osrednje obveščevalne službe — CIA adm. S. Turner je dejal na CBS-TV sporedu, da Sovjetska zveza skuša svoje gospodarske, politične in idejne slabosti nadomestiti z močnimi oboroženimi silami, kot so to delale države v 19. stoletju.
Admiral je priznal, da se ZSSR trudi, da bi v pogledu vojaške moči prehitela in presegla ZDA, pa dodal, da so te sposobne ta položaj spremeniti, ko ljudje v ZDA “spoznavajo potrebo po tem”.
Kristjani zahtevajo kaznovanje morilcev Druzov v Libanonu
BEPRUT, Lib. — Krščanska stranka Falanga je izročila pred-
ULt
TU JE SREDIŠČE — Uradno središče Bele hiše je ovalni urad, kjer je uradno delovno mesto predsednika ZDA. Slika kaže predsednika Carterja pri pregledovanju poročil.
TORONTO, Ont. — Neki Bob sedniku republike Eliasu Sar-McLagan, 38 let star častilec kisu imena 113 Druzov, ki so Idija Amina, predsednika odgovorni za pomor kakih 200 Ugande, je včeraj v Bank Ca- kristjanov kot maščevanja za nadian National vzel večje umor Kamala Jummblatta. število talcev in zahteval, da Podivjani Druži, katerih po-ga z letalom spravijo v Ugan- glavar je bil umorjeni, so morili do, da bo obiskal svojega “ju- in uničevali ter onečaščali cerk-naka”. Mož je pustil večino ve svojih krščanskih sodržavlja-svojih talcev še pred nočjo, nov, četudi ni bilo nobenega do-sam pa vstranja pri zahtevi, kaza, da bi imeli ti kako zvezo da ga odpeljejo v Ugando. z umorom.
-trr*'r'
Bommm

8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months P'riday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 45 Tuesday, March 22, 1977
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Rev. Jožef Godina:
Dr. Jakob Kolarič. C.M.:
ŠKOF ROŽMAN III
ii.
Avtorji daljših tekstov v “Opombah” so npr. dr.
Miha Ki ek, Angela Vodetova, Vladimir Vauhnik, Ivan Avne nek. M. Tekavec, msgr. Rudolf Klinec, Jože Godina. dr. Franc Bajlec, dr. S. Kociper, general F. Kren-ner, dr. M. Mikuž, general Ivan Prezelj, dr. Otmar Pirkmajer, univ. prof. Milan Vidmar, dr. J. Jagodic itd.)
Že ti obrisi knjige kažejo obsežnost in vrednost življenjepisa. Minulo jesen in zimo je avtor poslal krtač-ne odtise celotnega teksta knjige (v stolpcih, še ne v straneh) nekaterim poznavalcem škofa Rožmana v Južno Ameriko, ZEA in v Kanado, da bi spis prebrali
in ga opozorili na morebitne netočnosti ali pomanjklji- dijanci. Vsak odi' teh je bil vosti. Pri zbiranju materijala in sestavljanju življenje- j vdikan na svojem področju, piša je avtor stremel za tem, da poda slovenskemu na-, Baraga kot apostol med Indijan-rodu ‘na tej m oni strani’, prijateljem in nasprotnikom 'd, škof Slomšek kot verski in kar lic'j col J verodostojno, objektivno podobo škofa in 'narodni buditelj med Slovenci, vodilno osebnost v tako žalostni zgodovinski dobi bra- J Vsakega je Bog postavil na go-temorne revolucije. Tako je nastala ta knjiga. Bral tovo področje in mu dal dolo-sem opazke, ki so jih priložili ti bralci krtačnih odti- ceno nalogo. Oba sta bila misi-sov. ko so jih vrnili avtorju. Na primer: “Nisem mislil, j jcnarja. škof Slomšek je'tudi
Cvetna nedelja se bliža. Kakor vsako leto, bodo tudi letos na razpolago slovenske butarce. Skrb zanje ima ga. Metoda Fish-inger s svojimi sodelavkami. Na razpolago bodo že v petek po slovenskem križevem h0!11 v cerkveni veži.
*
Razstava slovenskih velikonočnih predmetov od butaric do našega slovenskega “žegna” bo v Muzeju za Znanost in Industrijo od Cvetne do velikonočne nedelje. Bo vredno si to razstavo ogledati. Tudi druge narodnosti razstavljajo.
*
Hočete imeti kak oglas v A-moriški Domovini ali osmrtnico. Kličite našega dopisnika g. Mirko Geratiča, 1937 W. Cermak niškega kandidata. Za oba tečejRd. Telef. številka 247-3859. Tu-postopek za prištetje k blaženim' di z oglasi lahko podprete naš v Rimu. Neka gospa mi je s list. strahom rekla; “Verjetno bo'	*
škof Slomšek prej dosegel čast Na Belo nedeljo se bomo ta-oltarja kot škof Baraga”.	: koj po slovenski maši spet zbra-
Skof Friderik Baraga je živel h v naši veliki cerkveni dvora-isti dobi kot škof Slomšek, ni. Vabijo nas na kosilo, katerega čisti dobiček bo šef za Bara' govo beatifikacijo. Cena vstopnice 85.00, za otroke pa samo $2.50. Bo odjicna postrežna in ne bo trebalo stati v vrsti pred kuhinjo. Bo gotovo tudi kaj mokrega. Ne pozabite — na Belo nedeljo bo Baragovo kosilo.
Chicago, 111. — Ni tako dolgo od’tega, ko me je nekdo vprašal z nekim sarkazmom: “Ali ima škof Anton Martin Slomšek naslov služabnik božji”? Bil sem sačuden ker takega neumnega vprašanja od dotične osebe nisem pričakoval. Je pač tako, da se nekateri z vso ihto zaženejo v samo eno smer, pri tem pa pozabijo na razne druge okol-no 'i in osebnosti, ki so prav tako važne za nas Slovence.
Nekateri mislijo, da pe samo . kižabnik božji, škof Friderik Baraga vreden vse pozornosti, omalovažujejo pa drugega prav tako važnega in izredno pomembnega služabnika božjega škefa Antona Martina Slomška. Oba; Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek sta naša svet-
Bila sta prijatelja in škof Slomšek je podpiral Baragova misijonska prizadevanja med It>
V Naklem pri Kranju se je zgodilo to, kar pripoveduje neko pismo od tam. Neki možakar, že
da ho tako obširno m temeljito delo.” “Vsestransko ob- bil -misijonar in je imel misijon malo okajen je ponesnažil cerk-
delana doba naše revolucije.’ knjiga.” “Edinstvena knjiga.”
‘Epohalna slovenska
Še malce mojih vtisov pri branju. Takoj prvo poglavje preseneča, ko zvemo, odkod je imel škof Rožman tako dobi o poznanje komunistične nevarnosti v Sk-veiaji. škof po naravi ni bil borben. V njem je prevladovala dobrota m ljubezen. Vir njegove odločnosti v borbi pr-oti komunizmu najdemo v spoznanju nevarnosti ("znamenja”) komunizma in v njegovi izredni veri v učiteljstvo sv. cerkve o brezbožnem komunizmu. V tej veri je vzgajal tudi svoj slovenski narod. Bil je očitno pripravljen radi te vere in za to vero tudi umreti. Ljubil je pa vse, tudi komuniste: svojemu duhovniku Mikužu ie dal vse cerkvene fakultete za partizane v ho-stah, domobrancem je dal duhovnike vojne kurate. Za preganjane, zlasti za one v taboriščih, je brez razlike -interveniral pri okupatorskih oblasteh in pri papežu v Rimu (fotografirana dokumentacija v knjigi). Knjiga osvetljuje izročanje in umor domobrancev, težave z direktnimi zvezami z zakonito jugoslovansko vlado.
Knjiga ne potrebuje, da bi jo priporočali. Zadostuje jo 'pokazati in predstaviti. Avtor dr. Jakob Kolarič ie ’4 let zbiral podatke za ta življenjepis. Ko boš videl in prebral knjigo, boš soglašal, da zasluži, da mu slovenski narod reče: Vsa hvala! To veliko delo je založila slovenska kulturna mati — Mohorjeva družba v Celovcu. brez nje knjige ne bi imeli. Ravnatelj DSM msgr. Janez Hornboeck je zapisal:	“Založbo in tisk
življenjepisa velikega slovenskega škofa in kotoškega rojaka smatram za častno dolžnost matične Mohorjeve d - užbe.”
Potrebno je obdelati celotno zgodovino revolucije v Sloveniji
Dr. Jakob Kolarič je s svojim življenjepisom osvetlil precejšen de! razmer in okoliščin, ki so vodile do komunistične revoluciji v Sloveniji, opisal je v življenjepisu pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana tudi precejšen del te revolucije, drugi pisci so v bolj ali manj popolni obliki opisali druge vidike in druge dele te strahotne dobe slovenske preteklosti.
Komunisti so revolucijo obdelali s svojega vidika v vseh podrobnost ih in jo izdali v bogati, razkošni o-p.remi. V njej skušajo z vsemi sredstvi podpreti svoja sto Ušes., tvojo staro propagando o “osvobodilnem boju”-
Prihaja čas, ko bi se bilo treba te dobe v celoti lotiti skupini strokovnjakov, ki bi jo stvarno in nepri-stre ask o pokazali sedanjemu slovenskemu rodu doma in men domovine. V zadnjih letih smo ponovno dobili iz Slovenije pozive k takemu delu, ki naj bi bilo čim preje vsaj v kratki, pregledni obliki na, razpolago. V Sloveniji so, po poročilih od tam, siti uradne propagande, vedo, da uradna zgodovina ni stvarna, da je polna noivorb «n laži. zato si želijo in težko .čakajo take, 'ki bi bila nepristranska, take, ki bi “razkrila vso resnico”.
izven SR Slovenije je večje število pok’icnih zgodovinarjev, njihova naloga je. da pozivom in željam slovenskega rodu doma ustrežejo!	I
v Mariboru celo za berače. Ce bi ne bilo škofa Slomška, bi bila današnja Slovenija omejena verjel no samo na Kranjsko. In dar našnja mariborska škofija je znatno večja od ljubljanske. To je zasluga tega velikega moža, ki ni bil samo velik duhovni preroditelj, ampak tudi rešitelj Slovencev, ki so v tisti dobi živeli na Spodnjem Štajerskem. Da 'mamo Mohorjevo družbo, je Slomškova zasluga.
Zakaj torej podcenjevati enega na račun drugega ? Kdo bo preje dosegel čast oltarja? Tisti, h kateremu se bomo pogosto zatekali in ga prosili za pomoč v duševnih in telesnih stiskah. -Ne Baraga in ne Slomšek ne delata čudežev. Na njuno priprošnjo jih naredi Bog, Oče luči, cd katerega prihaja vse dobro. Ali bo na priprošnjo Barage ali pa Slomška, je končno vseeno. Med njima ni tekme, ne ljubosumnosti. Ko se pripravljamo na Baragov dan v Lemontu, moramo vedeti tudi to: Samo zur nanji pomp ne bo prav nič pripomogel k poveličanju Friderika Barage na oltar, če ne bo v nas samih tistih pogojev, ki lah-;o pripomorejo k temu. In ti :o iskreno zaupanje, da lahko Friderik Baraga 'posreduje za aas pri Bogu, goreča molitev za i j e govo beatifikacijo in pa h-tve, ki so za to potrebne, t.j. jostati član Baragove Zveze in udi denarno podpirati delo za njegove beatifikacijo. Za konec ',e to: Friderik Bgraga in Anton Martin Slomšek sta naša. Friderika Baraga si bodo lastili, tudi Amerikunei, Slomšek pa bo samo naš. Zatekajmo se k obema!
*
Društvo Slovenija je priredilo v soboto 5, marca družabno razvedrilo v veliki svetoštefanski dvorani. Bila je lepa udeležba. Na prireditev so prišli tudi gostje, ki so bili na zlatoporoc-ng-mu slavju Matije in Angele Vlašič.
*
Naš svetoštefanski pevski zbor je vabljen v Joliet, HI. kjer bo imel pevski koncert v slovenski c e r k v i Sv. Jožefa na cvetno nedeljo 3, aprila ob tretji uri popoldne. Gotovo bodo šli tja turi mnogi iz naše fare.
*l:
veno vežo. Imel je pa smolo. Iz žepa mu je padla hranilna knjižica in nekaj denarja. Naslednjo nedeljo ie g. župnik povedal, naj pride tisti, ki je izgubil hranilno knjižico in denar v župnišče kjer bo .dobil izgubljeno nazaj. Pripomnil je: “Ne bo trebalo snažiti, je že vse očiščeno”. Kdo je prišel po izgubljeno v župnišče, pismo ne pove. Tisti, ki je pismo dobil, ve povedati, da so bili stariši tega človeka zelo verni.
Otročja: Mamica, na trebuhu me grize bolha! — Kaj pa govoriš Pepček! Saj veš, da nimamo bolh. To je pomota! — Ma mica, pomota me spet grize!
*
Mladinska maša v nedeljo, 27 marca. Ne pozabite!
*
Moj “Triglav” je skopnel. Še poldrugi mesec, pa bom spet vrtnaril. 2e delam riačrte, kaj bom posadil. Kopriv gotovo ne. Lepo pozdravlja vse.
“Toti štajerc” ------o------
Lemontske drobtinice
ii.
In Jezusovo Srce? Juda, Juda, vrni se! Tudi zanj bo jutri trpel, zanj prelival Kri, zanj; u-mrl, a zastonj .. . Kdo more prodreti v globine Odrešeniko-vega Srca v teh trenutkih? Juda izgubljen!
Nekateri mislijo, da je Juda ])0 nevrednem prejel sv. obhajilo in da je šele potem odšel iz dvorane. Drugi zopet trdijjo, da ga ni bilo zraven, ko je Jezus postavil zakrament sv. Rešnja-ga Telesa in ni dobil duhovniškega posvečenja kot drugi a-posloli. Ni bil zraven, ko je Jezus moliJ svojo velikoduhovni-ško molitev za apostole in Vse, ki bodo pp njih Vanj verovali — torej tudi za nas. V nji se zrcal' neskočna Jezusova ljubezen do svojih izvoljenih, ki jih pa mora za sedaj prešteti še na zemlji. Priporoči jih skrbi Očeta ..
tem, ko so apostoli spali. Njego- j va človeška narava se je upira- j la trpljenju, a se vdala v božje načrte. “Ako je mogoče, Oče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi.” Potolažen, pokrepčan, pripravljen sprejeti vse, kar ga čaka, se je Odrešenik dvignil in zbudil zaspance: Vstanite, pojdimo! Glejte, kateri me bo izdal, se je približal.” Ko je še govoril, je prišel Juda Iškarijot in z njim velika množica z meči in koli. poslana od velikih duhovnikov, pismoukov in starešin. Njegov izdajalec pa jim je dal to znamenje: “Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite in varno odpeljite.” In ko je prišel, je takoj stopil k Jezusu in rekel: ‘Pozdravljen, Učenik!” In ga je poljubil. (Mk.) “Juda, ali s poljubom izdajaš Sina Človekovega?” (Lk.) Kaka krotkost! Da se večna modrost pusti poljubiti od izdajalca! Bo to ganila Judovo srce? Ne! Odstopi, da napravi prostor biričem, ki planejo na nedolžno žrtev. Jezusa zvežejo, vklenejo v verige in ga odvedejo v Jeruzalem. Apostoli se prestrašeni razkropijo in tudi izdajalec izgine v noč. Svoje delo je opravil in zdaj je prost.
Strašna noč! Vest se oglasi. Spanec beži. Juda komaj čaka, da izginejo zvezde. S prvo zoro že oprezuje v Jeruzalemu, kaj se godi z Jezusom. Pričakuje vesti, da je Ujetnik ušel. A ne! Ves Jeruzalem je razburjen. Vse govori in razpravlja o Učeniku, ki je pri Pilatu. Izdajalec se pomeša med množico pred Pilatovo palačo. Med njo hodijo farizeji in duhovniki, celo veliki duhovnik Kajfa je med njimi. Hujskajo ljudi, naj zahtevajo, da Pilat obsodi Jezusa na smrt. Juda vidi Gospoda, ko ga Rimljan pokaže narodu, da je ves razbičan, obraz otekel od u-darcev, izpod trnove krone kaplja kri. .. Ko razdivjana množica vpije: “Križaj ga, križaj ga, mu gre to’ kot nož v srce. Po tvoji krvdi, Juda, bo križan, mu šepeče satan. Juda ne more te ga več prenašati. Ko Jezus nastopi svojo žalostno pot na Kal-varjo, hiti Juda proti templju. “Grešil sem, izdal sem nedolžno kri!” zakliče duhovnikom. “Kaj nam mar, ti glej,” je zasm^hljiv porogljiv odgovor. Kako prijazni, sladki so bili prej z njim, zdaj imajo samo zaničevanje zanj. Taka je navadno usoda izdajalcev ... Ker noče nkdo vzeti mošnje s srebrniki, jo Juda vrže na tla in zbeži iz tem Pij a.
Kam? Iz mesta! Zate ni rešitve, ni odpuščanja, mu med begom šepeče satan. Tvoj greh je prevelik. Ob poti zalgleda kos vrvi — ravno pravšna. Pobere j C in ves strt in obupan se obesi na prvo oljko, ki jo zagleda. A drevo ni maralo nositi izdajalca svojega Stvarnika — ve ja sp je zlomila in telo je z vso silo telebnilo na zemljo, da se je razpočil trebuh in se je vsul !ve,s drob iz njega. Ptice ujede ‘so se začele mastiti z njim in sestradani megtni psi so se .jim pridružili. Kar je ostalo, so pokopali ljudje. Konec izdajalca. A duša . ..?
V nekem mestu so kazali film o Kristusovem trpljenju. Mala deklica, ki je gledala Judov o-bup, je zakhčMm “Mama, zakaj ne gre k Mariji?” Da, ko bi se bil obrnil na Marijo, bi mp bila izprosila milost odpuščanja.
Tri leta je Juda poslušal Jezusove govore, v katerih je razlagal ljudem, da je zato prišel na svet, da ga odreši. Kako čudovito lepo je prikazal božjo ljubezen do grešnikov v “Izgubljenem sinu” in v “Dobrem pastirju”! Čudimo se, da se, pi Juda spomnil v uri skušnjave, da je tudi zanj mogoče zveličanje. Obžaloval je svoj greh, vr-
a vendar
vij o, da najbolj ranimo Jezusovo Srce, ako dvomimo, da nam je v dobro opravljeni spovedi ; odpustil vse, kar nas je ločilo j od Njega. V priliki o Dobrem pastirju je Jezus povedal, da je | nebesih večje veselje nad spreobrnjenim grešnikom kot nad 99 pravičnimi. Juda je vse to vedel, a vendar . . . Kaka u-ganka je človeško srce!
Najgrša, najbolj žaljiva psov-ta, ki jo more kdo vreči komu v obraz, je: Judež! Cerkvena in politična zgodovina jih ima zapisanih v svojih črnih bukvah. Nam ni treba poseči v preteklost — saj sami živimo v časih, ko je izdaja nekaj navadnega, vsakdanjega. Ali ni izdajstvo zapustiti službo oltarja, odreči Kristusu ljubezen in jo vzeti nazaj in darovati ženski? In redovnica, ki zamenja zvestobo, ki jo ja obljubila Bogu, z ljubeznijo do človeka? Mož, ki zapusti družino in vzame drugo Judež! Isto velja o ženi. Koliko katoliških Judežev imamo Kongresu! “Osebno” so proti umorom nedolžnih, nerojenih otrok, glasujejo pa za postave, ki ščitijo morilce. Judeži!
Juda je padel tako globoko, ker ni zatiral v sebi pohlepa po denarju. V vsakem človeškem značaju je nekaj Judeževega — zato se moramo proti temu boriti. Nagnjeni smo k lastnemu ugodju, lastnim koristim; hočemo doseči nekaj, kar bo v naše dobro, a v škodo bližnjega. Hočemo biti upoštevani, slavni, četudi s’' tem ponižamo bližnjega, mu stopimo na vrat in ga u-ničimo — ali ni to izdaja bližnjega? Judeževo delo!
Ako imamo kak Judežev greh na svoji vesti, ne smemo zapreti srca božjemu usmiljenju. Spoved, kesanje, poprava krivice je potrebno in naš greh bo “Bog vrgel za hrbet” in nas pritisnil n p svoje Srce in bomo zopet njegovi ljubi otroci.
Najbližja, najbolj zanesljiva pot nazaj k Bogu, ako smo ga ,z grehom izgubili, je pa po Mariji priprošnjici grešnikov. Z Jezusom je trpela za duše zato jih z veseljem vodi nazaj k Srcu svojega Sina. Po Mariji k Jezusu!
s. M. Lavoslava
SINUSITIS
Po večerji je Jezus odšel v družbi apostolov iz mesta v vrt nil plačo izdajalca Getzemani. Tri ure je. tam. pre- iaka smrt! Ni veroval v božje staja! smrtni strah: potil krva- usmiljenje. In to je bil večji vi pot, se čutil zapuščenega med greh kot njegova izdaja. Pra-
Vrentenike napovedi
Stoletni koledar ima pri mno-'ih ljudeh še vedno veljavo. Temelji na dnevnih zapiskih vremena, ki jih je vodil Mauritius Knauer, opat s,am ostana Lang-heim v škofiji Bamberg v Nemčiji od L 1652 do 1. 1658. Vreme o zapisoval samo sedem le:, ker je bil prepričan, da se menja sakih sedem let. Za vremeno-dcvce je ta koledar zanimiv, ker mre: utavlja pi‘vo znanstveno napovedovanje vremena, za dolgoročne napovedi je pa brez vrednosti.
Dinga podlaga napovedova-ija vremena so pa lunine spremembe. Naši stari očanci so na-ančno vedeli, kdaj se luna spre-neni in opazovali, kakšno je ..vreme 100 ur po lunini spremembi, ker ta ura je bila odločilna za vreme celega prihod-ijega meseca.
Tretji način napovedovanja vremena temelji na opazovanju wave: ptic, živali in rastlin. Če -■ 'O ptice selijo zgodaj, bo zgod-n ja zrna, če imajo živali gosto .dlako ali če se zakopljejo globoko v zemljo, bo huda zima. Hud: mraz bc tudj, če se čebulice lUiipanov, gladiol in podobnih •astlin skrijejo jeseni globoko v pomij o. Vse to je razumljivo, toda ni vedno zanesljivo. Zanesljiva, je samo napoved: “Kakršno vreme ob šesti popoldanski mri kane. tako do osemnajste o-stane!”
In zakaj piha veter skoro vedno od zahoda proti vzhodu? Zaje, ker se zemlja vrti v obratni smeri. To je bil tudi vzrok, da je Amerika pred leti opustila svoje vremenske opazovalne postaje na Atlantiku in so bolj briga za Pacifik, ki je za ameriško vreme bolj važen.
Prenekateri izmed nas toži, da ima težave s sinusi, da ima zamašen nos, da ga boli glava, oči se mu solzijo, iz ust mu pa prihaja neprijeten zadah. Kakšna je pravzaprav to bolezen in kako se iznebiti njenih težav.
Kljub temu, da v dobi antibiotikov in novih metod zdravljenja vnetje obnosnih votlin, s katerimi imamo pogosto opravka, ni več tako nevarna bolezen kot nekoč, ji je zaradi možnih posledic potrebno posvetiti vso pozornost.
Vname se pravzaprav sluznica obnosnih votlin (paranazal-nih sinusov), ki so preko svojih ustij povezane z nosno votlino, katero obdajajo. Vzrok akutnemu vnetju, ki lahko zajame eno, več ali celo vse votline, je pO' gosto okužba zgornjih dihal (predvsem nahod). Včasih spremljajo tako vnetje nekatere kužne bolezni, možno pa je tudi kot posledica neposredne poškodbe obnosnih votlin. Bolne korenine ali pa ostanki korenin 5., 6. in 7. zgornjega zoba, vrinjeni v čeljustno votlino, so tudi radi vzrok za vnetje. Pomembno vlogo pri nastanku obolenja imajo tudi razne ovire v nosu, ki ožijo ali celo zapirajo ustja votlin h1 preprečujejo odtok izcedka, ter alergija. V času kopalne sezone je lahko vnetje posledica potapljanja in skakanja v onesnaženo vodo.
Bolniki ponavadi tožijo zaradi glavobola, ki je navadno hujš' zjutraj, bolečine so lahko v različnih predelih glave v odvisnosti pač od tega, katera obnosna votlina je prizadeta oz. najhuje prizadeta. Nekaterim se oči soh zijo in jih svetloba moti, tudi otečejo lahKo okrog oči, možO® je tudi oteklina kože na čelo-Nos je zamašen, izcedek je sluzast ali pa sluzno-gnojen, voh oslabi. Bolnik kaže tudi drug6 znake akutnega obolenja, saj ima vročino, se slabo počuti, je neješč itd. Pri majhnih otrocih pa ti znaki splošne prizadetost’ prevladujejo, saj so obnosne votline še v razvoju. Otroka mučij0 zvišana temperatura, prebavu6 motnje, tudi kašelj in otežaO0 dihanje. Nos je zamašen, Če vnete sitkine celice opazimo tudi oteklino okrog oči.
S preiskavo nosu in žrela ug°' tovimo katera obnosna votli*1® je prizadeta, v pomoč nam je tudi rentgenska slika.
Da ne pride do zapletljajeV' dobi bolnik antibiotike, sredstv® proti bolečinam in vročini, vita' mine, s kapljicami mu olajša*110 dihanje skozi nos. Včasih so P°' trebni tudi punkcija in drU#1 posegi.
Nasledek ponavljajčih se 3 kutnih vnetij je lahko kronic*10 vnetje obnosnih votlin, poseb*10 če nismo poskrbeli za odstra*1’' tev vzroka. Svoj delež pr* Jlir stauku kroničnega vnetja irna lahko tudi alergija, nia*1!' vrednost nosne sluznice, slab® odpornost organizma, vel*1*® moč mikrobov, neugodne t*1* mutske razmere, pa tudi nep*'® vilno odmerjanje antibiotik0! pri zdravljenju akutnih vnet*!
Bolniki se slabo počutijo- ne. kateri imajo zmeren glavob0’ drugi zopet zadah iz ust, vča*1' se zaradi izcedka iz nosu vnaII]j koža ob nosnem vhodu; za*’a _ požiranja gnojnega izcedka i*11*! jo nekateri tudi prebavne ***° nje. Neredko najdemo tudi vi*e ne spremembe ostalih dihal*11 potov.
Ker z antibiotiki ponavadi llC dosežemo zadovoljivega uspe1^ s kapljicami za nos pa lal1! dosežemo le začasno izboljša*)!0! saj jih ne smemo uporablj® predlogo, so potrebni drugi uk*16 pi. Ce je za vnetje odgovoren ^ pr. bolan zob, ga je potreb*1^ izruvati, sicer pa je potreb*1^ Punkcija ali pa prebrizgava*1^ obnosnih votlin. V kolikor t° ^, pomaga, j4 potreben operate poseg.
Dr. A'T
KANADSKA DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Doma je še vedno na prvem jejo, med tem ko so ZDA izde-mestu vprašanje enotnosti Ka- lale že več vrst svojih jet lov-nade, ko postaja spor med Que- . skih letal, pa jih potem, ko so | becom in Ottawo vedno glasnej- ( postala zastarela, po nekaj izpo-si in ostrejši. Ko je zastopnik polnitvah opustili ter razvili či-Quebeca v Argentini na svetov- sto nova. Ta način je zadovolji-ni konferenci ZN, ki razpravlja vejši v pogledu kakovosti, je pa o oskrbi z vodo, izjavil, da za dražji in zahteva več časa. stopa le pokrajino Quebec in da govori samo v njenem imenu in ne v imenu vse Kanade, je predsednik kanadske vlade Pier-re E. Trudeau izjavil, da kanadska vlada ne bo več puščala kvibeških zastopnikov na mednarodne konference, če svojega stališče ne spremene. Vprašanja mednarodne važnost in zastopstva so delokrog zvezne vlade m ne delokrog pokrajinskih vlad.
Ta izjava predsednika vlade Trudeauja je naletela na ostro obsodbo v Quebecu, ki si ne da vzeti “od Bogu danih pravic”.
Da je stališče zvezne vlade v pogledu zastopanja Kanade v svetu v skladu z ustavo, je jasno, ker Kvibek, dokler je del Kanade, ne more vodti svoje lastne zunanje politike.
Javno povpraševanje je pokazalo, da je 22% za neodvisni Kvibek, še enkrat toliko kot le.-ta 1968 po ustanovni konvenciji Parti Quebecois. Podpora v o-stali Kanadi izven pokrajine Kvibek neodvisnosti te pokrajine je ostala v glavnem nespremenjena v navedenem razdobju. Tako rešitev je voljno sprejeti 11%, Kanadčanov.
•
V Montrealu je povzročil precej razburjanja neki 20 let star dolgolasec, ki je prišel v soboto, 12. marca, v La Gaiete bar in začel streljati na goste v njem. Ket oseb je bilo mrtvih, eden težko, več pa lažje ranjenih. Policija je bila mnenja, da je bil nastop nasilnik maščevanje nad barom in njegovimi vodniki in da ni imalo nobene zveze z organiziranim zločinstvom.
*
Britanski predsednik vlade James Callaghan je svaril, naj ne bi konferenca vodnikov “britanske” Skupnosti narodov postala cirkus. To bi se utegnilo zgoditi, če pride nad njo ugandski predsednik Idi Amin, ki je pred časom izjavil, da se bo potegoval za uradnega vodnika in predstavnika Skupnosti name sto britanske kraljice Elizabete II.
Callaghan je dejal, da prisotnost Idija Amina ne konferenci Skupnosti narodov ni odvisna od britanske vlade, zagotovil pa je, da A,mina ne bo v Londonu na proslavi srebrnega jubileja vladanja kraljice Elzabete v letošnjem juniju.
Vabila no konferenco Skupnosti narodov pošilja tajništvo te Skupnosti, vabila na proslavo 25-letnice kraljevanja Elizabete. II. pa britanska vlada. Pred-sedrik te je mnenja, da naj bi Aminu, ki ga v Britaniji ne marajo, ne posvečali nobene paž-nje, če bi prišel na konferenco Skupnosti v London.
Kvibeški vodniki se zavedajo'jal, da nje ne briga kanadska možnosti, da se pri glasovanju politika, toda zahtevajo spošto-za neodvisnost pokrajine veči-.vanje zastave ZDA. na izjavi proti. Za ta slučaj ima-	*
jo predvideno ponovno glasova- Obrambno ministrstvo bo sko-nje po poglobljeni in povečani raj razpisalo nabavo 130 do 150 propagandi. Svoj načrt o suve-( novih jet lovskih letal z nad-renem Kvibeku bi bili priprav-, zvočno brzino. Nova letala naj Ijeni opustiti samo tedaj, če bi bi nadomestila sedanja, ki pose proti temu izjavila pri ljud-'stajajo zastarela. Kanada želi skem glasovanju res močna ve-.ponudbe vseh vrst letal tako iz
Brezposelnost je v letošnjem februarju dosegla naj višjo raven od leta 1958 — 7.9%. Uradno je bilo v februarju 932,000 brezposelnih, če pa upoštevamo one, ki so opustili v zimski dobi iskanje službe, se to število poveča na en milijon in verjetno celo več.
Opozicionalne stranke so zahtevale, naj vlada z znižanjem davkov in povečanjem javnih del takoj začne ustvarjati nova delovna mesta in s tem omili brezposelnost.
*
Ameriški zastopnik na konferenci ZN za vodo v Argentini je dejal, da so za sušo v raznih delih sveta odgovorne nemara preje dejavnosti človeka kot same narave. Del problema je podpiranje naseljevanja ljudi v predele, ki za to nimajo dovolj vode.
*
Kanadski obrambni minister Barnett Danson je dejal pretekli teden v parlamentu, da bi bilo v slučaju vojne mogoče uničiti nekaj sovjetskih podmor-ni, oboroženih z raketami, z jedrskimi glavami, toda ne toliko, da bi mogli preprečiti uničenje kanadskih mest.
•
Konservativna stranka se je odločila voditi volivni boj za zvezni parlament v 5 okrajih Kvibeka na temelju dosežkov liberalne vlade in na vprašanju kvibeške suverenosti. Gre za nadomestne volitve v parlament v Ottawi.
Canadian Labor Congress je pozval Ottawo, naj proglasi enomesečni moratorij pri odtegovanju plačila zveznega davka za one z letnim dohodkom izpod $15,000 kot poživila za gospodarstvo in porast delovnih mest.
*
A. W. Johnson, predsednik Canadian Broadcasting Corp., je dejal novinarjem v Ottawi, da je prepričan, da bo preiskava, ki je bila odrejena v zvezi z očitki, da so francoske oddaje separatistično usmerjene, dognala, da so ti očitki brez osnove. Direktopij CBC zato preiskavo pozdravlja *
Delavci, ki so izpostavljeni azbestnemu prahu, imajo več kot dvojno verjetnost in možnost dobiti raka v grlu, kot povprečno prebivalstvo, ki temu ni izpostavljeno, je ugotovila Mt. Sinai School of Medicine v New Yorku.
*
Primanjkljaj v kanadski zunanji trgovini leta 1976 je bil 4.33 bilijonov dolarjev, 640 rhi-lijonov manj kot v letu 1975, toda zadnje četrtletje je postavilo Po sodbi obveščevalnih stro- rekord s primanjkljajem 1.36
čina, po njihovo vsaj dve tretjini.
*
Kvibeška zastava v Floridi je bila odstranjena, ko je bila raz-obešena nad ameriško zastavo. Ponovno razobešenje kvibeške zastave lv Mami, ko je bila en-
ZDA kot iz Evrope, da bi imela priložnost izbrati najprimernejše letalo. Računajo, da bo skupno naročilo stalo okoli 2 bilijona dolarjev.
*
Varnostni organi v Alberti se pritožujejo nad nenadnim pora-
krat odstranjena, je privedlo na stom vlomov in ropov v mestih, kraj šerifa, ki je kvibeško za-lVečini roparjev uspe uobegni-stavo, katero je razobesil kvibe- ti, četudi je policija v bližini.
ški obiskovalec Floride Remy Ross, ponovno odstranil in pu-
V Novi Škotski se jezijo, ker
stil sporočilo, da kvibeški gost je zvezna vlada črtala dolg 842 lahko izobesi kvibeško zastavo, milijonov dolarjev pomorski po-toda mora nad njo razobesiti e- ti sv. Lovrenca, ki je Novo Škot-
nako veliko zastavo ZDA. Ameriški veterani, ki
sko močno prizadela. Ta je iz-so na- gubila z novo vodno potjo pre-
stopili proti izbošenju kvibeške cejšen del prometa, posebno ob-zastave nad domačo ameriško, čutno se to pozna v Halifaxu. pa so bili tudi nejevoljni, da Ta že dolgo išče zvezno ppmoč skušajo Kvibečani svoje stali- za prenovitev in ureditev pri-šče uveljavljati v ZDA. Zastop- stanišča za kontajnerski pro-nik veteranov W. Rochp je de- met, pa jo ne dobi.
---------o----- —
Z vlakom iz Osla do Lizbone
(Piše Anton Pušavec iz Cookstowna v Ontariu.)
IX.	iz diesel motorjev in restavra-
Medtem se je vreme tudi po- 'cije, drugi pa za potnike, ki smo pravilo in je že tudi sijalo son-j bili po vagonu kaj redko razee. Tema je bila že okoli dve jtreseni. Pokrajina daleč okoli uri, ko je vlak pristal na postaji Chamartin, ki je glavna v Mad-
ridu. Na postaji je ženska, ki je
larjev je to, sem hotel vedeti, “dvanajst” mi pravi tolmač. V redu in že je bil kovček v prtljažniku. Bila je že napol tema, ko sva zapustila postajo. Četudi je voznik izgledal, da mu je avto vsakdanja stvar, sem se pošteno bal, ko je vozil skoraj z naj večjo brzino. Cesta, sami ovinki, na njej pa vsega mogočega prometa pešcev, oslov in avtomobilov. Trda tema je bila, ko sva prišla v hotel Santa Maria, prvi od božjepotne bazilike, kjer je bil razsvetljen križ na vrhu stolpa skoraj edina luč v okolici. Bil sem poleg nekaj beguncev iz Angole to noč sam gost, romar v tem hotelu.
Zadnja prikazovanja so se dogajala 13. oktobra. Okoli tega časa je največ romarjev v Fatimi. Jaz pa sem bil tam okoli 20., tako sem bil skoraj sam, če izvzamem nekaj starejših žensk, ki pa so bile, tako je izgledal o, iz okoliških krajev.
Iz hotela sem imel le nekaj korakov do velikega prostora pred baziliko. Videl sem ga do zadnjega zasedenega le na sliki. Težko sem si predstavljal, da bi se v tem kraju mogla zbrati tolikšna množica, ker kraj je za tako veliko množico le težko dosegljiv. Železnica je oddaljena 25 km, ceste pa so za tak promet v slabem stanju. To še posebno dokazuje, da bi moral biti le neumnež, kdor bi rekel, da se tu ni dogajalo nekaj nadnaravnega. Prespal sem tu še drug večer, tretji dan dopoldne pa me je taksi, ki sva se dan preje
Madrida je bila ravna, pa zem Ija ni izgledala najboljša. Kma-'zmenila bolj s prsti kot z jed lu se je pokazalo v daljavi na kom> odpeljal na postajo Fati
govorila tudi izvrstno angleško,1 obe strani severno in južno niz- ma 25 km daleč, od koder sem
usmerjala potnike po raznih ho-(ko gorovje, ki se je vleklo sko-.imel vlak ob enajstih v Lizbo-
telih. “Hotel Carlton” je bilo ho-j raj do portugalske meje. Se sti-telu ime, kamor je naravnala skalo in še predno je vlak domene. Nič več kot tri minute, segel Portugalsko, se je vlak ko sem prišel .na to postajo, že znašel v tem gričevju, ki se je sem prestopil na podzemeljsko, sestojalo po večini iz kamenja, ki me je peljala v smeri orne-| le redko so bila polja obložena njenega hotela in sem izstopil,s kamnito ograjo, štiri je bila na postaji Atocha. Tudi precej .ura. Na portugalski meji smo velika in sem ugotovil, da je ' ure pomaknili nazaj za eno uro, druga naj večja v mestu. HoteLker smo dosegli zahodno-evrop-je bil takoj poleg postaje, ko- ski čas, ki sem ga pravzaprav
pričakoval že v Franciji.
Skoraj se je že začelo mrači-
maj četrt ure potem, ko sem pristal na glavni postaji, sem že odložil kovček v hotelski sobi.
ti, ko je vlak pristal na postaji
S časom sem bil tako pri kra- , Entroncamento, dobrih 100 km ju, da mi za Madrid ni ostalo severno od Lizbone. Tu sem iz-več kot drugi dan dopoldne do stopil, moral bi čakati pol ure desetih, ko sem odpotoval na-'za zvezo proti Fatimi, kamor je prej proti Lizboni. Ko sem šel bilo le še 45 km. Tj a sem se od-iz Slovenije, sem imel program ločil iti prvič, ko bom šel v Ev-točno izdelan, kje se bom ustav-1 ropo, da se zahvalim Fatimski Ijal koliko časa. Tudi za Madrid Mariji, da je obvarovala dobro sem si odmeril en dan. Ko pa ; leto prej Portugalsko komuniz-sem bil v Zueriehu, sem se do-' ma. Saj nisem nikoli podvomil mislil, da Ženeve nikakor ne pet minut, da bi se komunisti smem izpustiti, ki jo do tega'mogli polastiti Portugalske, ker
kovnjakov ZDA razvija Sovjetska zveza svoje orožje na drug način kot ZDA. Njen način je enostavnejši in cenejši, četudi v pogledu kakovosti zaostaja. Rusi izpopolnjujejo svoje vrste 1e-lal in vsega drugega orožja iz leta v leto, vsakemu tipu sledi novi, do neke mere izboljšani. Amerika sicer dopolnjuje nekatere vrste orožja, toda le do določene mere, nato pa se odloči za popolnoma novo vrsto, ki bi naj odgovarjala novim zahtevam in okoliščinam. Tako imajo na primer I^usi še vednp svo-
ja MIG letala, ki jih izpopolnju- 'je”.
bilijona.
<1
“Kvibeški separatizem je samo en simbol odtujevanja vseh pokrajin od osrednje vlade, vsakdo v konfederaciji ima dober vzrok zapustiti to skupnost,” je dejal sen. Jean Marchand pretekli teden. Treba je najti način, da bo zvezna vlada bližje vsem pokrajinam ne le Ontariu kot sedaj.
Ko so ga nekateri vprašali glede te njegove izjave, je senator odgovoril, da je treba njegove besedp “jemati nekaj Igž-
dne nisem imel v programu in sem bil zelo vesel, da sem si jo ogledal. Manjkalo mi je sedaj dneva za Madrid; mi je bilo želo žal, da sem se moral zadovoljiti s tem, kar mi je bilo časa na razpolago. Še isti večer sem naredil precej dolgo pot po mestu, četudi se je ura bližala že polnoči. Mesto se ni dosti razlikovalo od ameriških mest, le restavracije, kamor sem šel, predno sem šel spatj so bile
Ruse, ki so bili za vsem tem, nisem še nikoli imel za več kot poredne študente, ki jih profesor Amerika, če gre za tako važno geografsko postojanko, kot je Portugalska, mahne po prstih, kot bi mahnil trgovec kupčevega otroka, kadar bi se stegoval po nedovoljenih predmetih.
Kot rečeno, sem izstopil na omenjeni postaji, kjer naj bi
no.
Vozil je previdno in počasi, saj časa sva imela dosti. Z njegovega obraza je sijala prisrčna prijaznost, videl sem, kako bi mi rad marsikaj povedal. Četudi se nisva prav nič razumela, se je od časa do časa razgovoril, kot da se vse razumeva. Tudi jaz bi ga bil rad vprašal toliko stvari.
Pokrajina je bila valovita, vasice pa so bile raztresene vse naokoli. Četudi so bile hišice uboge, so bile zidane in vse krite z rdečo opeko ter delale od daleč vtis premožnih. Poleg prisrčne prijaznosti se z lahkoto u-gotovi pri Portugalcih, da imajo isto lastnost, kot sem jo opazil v Španiji. Na vlaku, ki je pripeljal iz severne Portugalske, je bilo po tleh polno vsakovrstnih odpadkov. Bili so le trije vagoni in kar precej dobro zasedeni. Potnike vsa ta nesnaga po tleh ni prav nič vznemirjala, sedeli so prav flegmatično na svojih prostorih in posebno še, kdor je bil kadilec, je k temu še dodajal.
Ena je bila ura, ko je vlak pristal na postaji sv. Apolonija v Lizboni. Zadnja postaja na poti iz Osla, kjer sem vstopil pred štirimi tedni. Lizbona je bilo zopet svojevrstno mesto, zelo raztreseno. Nikakor jo ne mo-
skoraj 100% krog, kot bi hotel še enkrat pozdraviti Portugalsko in Evropo. Bil je lep razgled preko Lizbone. Potem jo je ubral rahlo v severozahodno smer. Vreme čez Atlantik je bilo lepo, jasno, šele, ko se je avi-jon bližal kanadski obali, se je nebo poblačilo. Bilo je zelo deževno, ko je avijon napravil v Montrealu na letališču Mirabel vmesni pristanek. Cez pol ure se je še enkrat dvignil nad oblake in predno je pristal v Torontu, so se tudi tam razpršili oblaki, kjer je avijon pristal v poznem popoldanskem, jesenskem soncu.
(Konec)
-----o------
Kes// iz Slovenije
Gorenje začelo izdelovati barvne televizorje
Znana tovarna Gorenje v Velenju je začela izdelovati barvne televizorje v novem obratu E-iektronika, v katerega so vložili 42 milijonov din in v katerem je zaposlenih 440 oseb, od tega 350 žensk.
Kreisky o odnosih z Jugoslavijo
Ljubljansko “Delo” prinaša 8. marca 1977 pod gornjim naslovom poročila iz Pariza, kjer je bil avstrijski kancler dr. B. Kreisky na obisku in so ga vprašali tudi, kakšni so odnosi z Jugoslavijo v zvezi s položajem slovenske manjšine na Koroškem.
Kreisky je odgovoril: “Seveda je to vprašanje nekaj časa obremenjevalo odnose med pre-stolicama. Toda Jugoslavija je bila previdna in ukrepala je tako, da ta zadeva, ki se sicer ureja, nič ne kali skladnega razvoja naših odnosov in naše menjave.”
Sojenje v New Yorku
Ljubljansko “Delo” se je 11. marca 1977 na široko razpisalo o “sojenju ustašev” v New Yorku, ki se bo začelo 22. marca pred zveznim sodnikom. Gre za sojenje hrvaških nacionalistov, ko so lani v septembru ugrabili potniško letalo TWA.
•
Slovenska radio oddaja “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije ’, ki sta jo. vodila dolga leta na WXEN dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič, bo po sedanj prekinitvi obnovljena 2. aprila 1.1. ob 6. zvečer na postaji WCSB 89.3, lasti Cleveland State University. Oddaja bo predvidoma 6 dni v tednu.
zdravnike, da zmerom pričakujejo nekaj patološkega in zato uvajajo ukrepe, nepotrebne pri večini porodov.”
pozno zvečer nastlane z raznimi j mi. K meni pride nosač. Četudi
imel v pol ure vlak proti Fati- remo prištevati med lepa me-
odpadki še dokaj bolj kot v me stu Irun, od koder sem se odpeljal ob treh popoldne.
Drugi dan, deset je bila ura, ko sem stopil na vlak,' ki je peljal direktno v Lizbono. Dan je bil lep in ker je Madrid veliko mesto z okoli dva milijona ljudmi, je vlak kar precej časa potreboval, da je pripeljal ven in sem imel še enkrat priliko, da si ga ogledam, vsaj še del, prav na hitro. Vlak je vozil direktno v zahodno smer, šest ur mu je vzelo do portugalske meje. Le redko se je ustavljal, vozil je enakomerno, kot bi tekla voda, kolesa so enakomerno udarjala ob tračnice. Bila sta vsega le-
se nisva razumela, sva si bila kaj hitro na jasnem, kam grem, in mi je na vse načine dopovedoval, zakaj he bi vzel taksi že od to, ker s postaje Fatima, ki je še vedno 25 km od božje poti, ga bo itak moral. Ideja mogoče niti ni slaba, sem si mislil, a do sedaj govori le še njegovemu interesu, ker celo vrsto njegovih prijateljev taksijev je čakalo na odjemalce. Ko je videl, da sem se pripravljen pogajati, je prijel kovček-in tekel ž njim na drugo stran postaje, kjer so stali taksiji. Hitro so pripeljali nekoga, ki je znal nekoliko angleško in mi predložil ceno v
sta.»»Nič ni lesenega, vse zidano, pa mnogo že zelo v slabem stanju ali ba napol podrto. Ima pa tudi Lizbona svoje posebnosti. Se v nobenem drugem mestu nisem videl toliko marmorja, tako da ima Lizbona dve skrajnosti.
Je pa celo mesto popisano z vsemi mogočimi napisi vseh velikosti, sledov zadnjih političnih nemirov. Letlišče je skoro v središču mesta in ga moremo prištevati med najmodernejša, kjer imajo skoraj vse zračne linije svoj kotiček.
Rojslvo doma
Najprimernejši kraj za rojstvo otroka je domača hiša, domače stanovanje, sta trdila na kongresu ameriških porodničarjev v New Yorku dva znanstvenika, eden z univerze Illinoic. drugi z univerze Wisconsin.
Robert Mendelsohn se je zavzemal za normalen potek tako naravnega procesa kot je porod, oziroma rojstvo, in grajal tiste, kolege, ki temu pripisujejo prevelik pomen. “Zdravniki ravnajo, kot da je nosečnost devetmesečna bolezen ki jo znajo pozdraviti samo oni,” je rekel.
Na naslov modernih zdravnikov je šel njegov očitek,
AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi!
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
FOR RENT
Three unfurnished rooms with bath on E. 71 St. off St. Clair Ave., garage optional. Call 361-0989.
(50)
FOR RENT
THREE ROOMS down for elderly person, Waterloo area. Call 381-7885
(46)
HOUSE FOR SALE
St. Lawrence area, 4-4, newly painted in and out, double garage. Income $200 per month. Ideal for starter or retirees.
Call 341-7345 a	(48)
V NAJEM
tri sobe spodaj, spredaj na 6608 Bliss Ave. Starejši ali samski imajo prednost. Kličite 361-2786.
-(47)
GROCERIJSKA TRGOVINA
z zidanim poslopjem je naprodaj v bližini cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Trgovinski prostor spodaj, stanovanje zgoraj. Se lahko rabi za kakršnokoli obrt. Kličite za o-gled. Vprašajo za $36,900.
CENTURY 21
STRUMBLY REALTY 289-8100
(47)
MICRO WAVE OVEN
for sale, 22” wide, 14” long, like new — $250. “Sharp” make. Call 881-6347
-(48)
HIŠA NAPRODAJ
s štirimi spalnicami, z aluminijem obita, bungalow tipa, dvojna priključena garaža, polna klet, z rekreacijsko sobo. Dosti ppsebnosti.
EUCLID
prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.
731-1070
Odprto od 9. do 9.
(47)
Dvostanovanjska hiša v okolici Sv. Vida naprodaj Dvostanovanjska hiša 6-5, nove peči za ogrev. Kličite Florence Rome Realty 531-0606 Slovenski zastopnik. Odprto za ponudbo!
(45)
V najem oddajo
Pet sob v 1. nadstropju na St. Clair Avenue in E. 63 St., odraslim. Kličite 432-1324.
____________ (x)
Help Wanted Male
CLEANUP MAN’ ’
for neighborhood restaurant. Retired person seeking to supple-(jajmeat income, 6 PM to 10 PM.
prepogosto uporabljajo anestezijo in razne preparate ter celo pospešujejo porode, ne da bi bilo to vsplej potrebno. Očita jim tudi, da mamicam odsyottL jejo dojenje, to pa ogroža psihično vez med otrokpm in materjo.
Lewis Mehi je proučil po tisoč porodov doma in v bolnišnici. V porodnišnicah je bilo o o rojstvu poškodovanih 30 otrok, doma niti eden. Pri šestih otrocih, rojenih v bolnišnicah, so
Meal furnished. Steady and sober worker. 241-0848 or 381-5564.
(45)
BRIDGEPORT OPERATOR
At least 5 years experience. 58 hours per week- All fringe benefits. Air comditioned shop. Call 382-6081. Ask for Jim.
ATLANTIC MFC. INC.
4170 Ruple ltd. South Euclid, O.
(47)
Help wanted Female
I I I ..... ,	WOMAN"
Četrtek je bil 21. oktober, bilo bile nevrološke poškodbe, doma j foj light dishwashing in restau-je sredi dopoldneva, ko sem od- pa samo uri enem. In še frih.-k-;rant. 7 AM till 2:30 PM. Two letel nazaj čez Atlantik. Bilo je cije: v bolnišnici osem, doma ra-; meals furnished. Steady work-
por tu galski valuti, ki mi je bila | lepo, toplo vreme. Avijon se je mo dve. “Bolnišnično okolje er, 241-0848
or 331-5564.
dva vagona, eden se je sestojal do tu še čisto tuja. Koliko do- dvignil proti jugu in napravil mojem mnenju ta.vo \plLn n.i
(45)
Meščani so ga imeli za živo čudo. Mestni gospodje mu niso bili ravno odkritosrčni prijatelji, kajti vedeli so, da jim Jakopovič gleda pod prste, in to jim ni bilo preveč prijetno. Ker pa so videli, da mu ljudstvo zaupa, da je zanj celo nekakšen bog in so vrh tega spoznali, da je on za mesto najboljši ščit, so se mu klanjali, ker pač drugače ni kazalo. Toda tudi sami velikaši so pred Jakopovičem pozabili na svojo oholost ter so ga sppšto-vali kot sebi enakega. Znal jim je povedati resnico v brk, ne da bi se pri tem klanjal in šibil. Oni so namreč dobro vedeli, da Jako-poviča ne bodo premamili s sladkimi besedami, s smehom in po-goščevanjem: vedeli so, da je bistroumen in pošten človek. Toda prav zato so ga tudi mrzili kakor živega antikrista, obenem pa spoštovali kot nepremagljivega poštenjaka.
če mislil, saj niso na Hrvatskem niti vedeli, kakšen je ta človek. Po rodu je bil Štajerec, človek tuje krvi, in se zato nikakor ni bilo treba bati, da bi se njegovo srce vnelo za staro hrvatsko pravdo. Toda Ungnadi so imeli svoja posestva že od davnih časov tudi tostran Sotle ter so bili tudi tukaj včlenjeni in doma. Hrvatje torej niso mogli reči, da jim je postavljen za bana tu jec. Bakači so bili veliki prijatelji Ungnadovcev. Krsto sam ni bil nič drugega kakor vojak — general. Večino svojega ži vljenja je zapravil izven Hrvat-ske, na konju ali pod šotorom. Ker se je brigal samo za vojaški red in poslušnost, je kaj slabo poznal svoboščine in postave kraljevine. Vedel je samo za voljo prejasnega kneza, drugih zakonov pa mu ni bilo treba. Bil je tudi vdovec; njegovi hčeri sta živeli pri družini na Kranj-
Jakopovič je preromal dosti skem, on pa je na ukaz lazil po
sveta; bil je po večkrat v Po-žunu, V Pragi in na Dunaju. Spozmal se je z visokimi ljudmi
svetu, napadal, se izmikal, pil in kockal. Leta 1578. je bil poveljnik cesarske posadke v Je-
na samem dvoru in vedel ]e|gru Tu jt sedel in zapravljal tudi za način, kako branijo drugi j ^as z lovom rib in kljunačev, meščani svoje pravice.	Hrvatje so kaj čudno pogledali,
Ko je videl splošno zmedo in k0 so zvedeli, kakšen ban se jim razburjenost plemstva in obe- obeta; še bolj čudno pa je gledal nem sprevidel, da spričo zuna- Ungnad sam, ker se ni niti v njih nevarnosti doma ne more snu nadejal take časti. Pustil je tako naprej, je šel v Požun, da torej kocke in vino, kljunače in bi se prepričal, kako in kaj.* In rjbe ter odšel na veselo pot na kaj hitro je spoznal, da hoče Hrvatsko. Hrvatje pa so zah-Draskovič oba nadvojvoda po- vami Boga in se pri tem niso več botati s hrvatskim plemstvom, dosti spraševali, kakšnega bana Toda dobro je tudi vedel, da to bodo dobili, ker jim je bilo glav-za Zagreb ne bo dobro.	i no, da ga sploh imajo.
“Zdaj je treba zbrati moči!” si Za dan svete Agate, device in je tedaj rekel Jakopovič in mučenice, to je petega februarja sklenil, da se javno postavi na 1578. leta je bil v plemenito me-branik svobode svojega mesta sto sklicam zbor gospode in proti vsesplošnemu navalu. plemstva iz vse kraljevine, da XVI.	,bi se po starem, svečanem obi-
Hrvatje so dobili bana. Nadvojvoda Ernest se je bil le težko odločil, da povrne kraljevini staro čast. Mislil je namreč, da je že prišla ura, ko bi deželi lahko zavladal kak general, ki bo prisegel samo kralju, ne pa tudi narodu. Čeprav je šlo stanovom zaradi turške nevarnosti že za nohte, vseeno niso pozabili svoje stare pravice. Toda modri dvorjan Draškovič je znal svojega gospoda pretentati, da je dal Hrvatski glavarja po starih šegah, rekoč, naj se postavi za bana zanesljiv in ubogljiv človek, ki bo vedno izvrševal le voljo prejasnega kneza. Nenadoma se je po kraljevini raznesel glas, da je postal ban kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije spoštovani gospod baron Krsto Ungnad sonneški in
čaju uvedel novi, dolgo in željno pričakovani ban. V Zagreb sta že prispela cesarska komisarja, nadškof G.juro Draškovič in ve-leugledni gospod Krištof or Ki-nigsberg.
Velikaši in manjši plemiči so se zbirali v gručah. Poslanci žu panij in gradov so prihiteli : svojimi zastavami, banska konjenica pa se je utaborila na trgu »tridesetnice ali “Harmici”. Novi škof Ivo Moslavački je dan za dnem gostil plemstvo. Modri Draškovič je bil veder in vesel ter je dokazoval najupornejšim velikašem, da je sedaj vse lepo in dobro in da so svoboščine plemstva trdnejše kakor pa cerkev svetega kralja. Novi gospod ban je tudi sam hrvatski velikaš, ki bo znal braniti pravice domovine. Ostale dostojan-
celjski, general in komornik stvenike pa naj po mili volji iz-njegove cesarske in kraljevske bere sabor sam, ker je živa volja svetlosti. Svet se je temu zelo prejasnih knezov Ernesta in Kar-čudil. O Ungnadu je le malo kdo! la, da stanovi v vsem ohranijo kaj slišal. Na njega pač ni nih- svojo pravico. Zato so pili, jedli,
PO OČETOVIH STOPINJAH — Mladi Scott Newman nastopa v svoji prvi večji filmski vlogi v '‘Fraternity Row’\
peli; vse je bilo vedro, veselo in povsod so vzklikali: “Vivat ba-nus!” Čeprav je bila huda zima in so visele ledene sveče z zagrebških streh, ,se je mestni sodnik, trebušasti Ivan Teletič, potil kakor ob žetvi. Kraljevsko mesto Zagreb je moralo “po privilegiju” zlate bule dati vsakemu banu pečenega vola in dosti kruha. Skrbni sodnik je torej kupil pri Mateju Verniču za sedem ogrskih forintov in dva in šestdeset krajcarjev rogatega vola, ter naročil pri mojstru Niku Ti-hodiču kruha za osem in sedemdeset krajcarjev. Treba je bilo popraviti mestno zastavo, pobarvati žezlo mestnega sodnika, pozlatiti mestne ključe, ki jih bodo dali banu, treba je bilo popraviti mestne1 puške ter postaviti novo peč v mestno hišo, kjer bo stanoval ban. Opravki so bili na vseh koncih in vse, prav vse se je zgrnilo nad ubogega sodnika. “In še več bo tre-
ba,” je rekel sodnik, “kajti ban nima prebite pare, njegova vojska pa je lačna in žejna. Treba je poskrbeti hrane, ker nam tako ukazuje zlata bula. Skopariti pa nam pri novem banu ne kaže, ker zna biti mestu v veliko pomoč.” Gospod sodnik od same skrbi ni ne jedel ne pil. Toda tudi mestni notar Niko Kaptokovič se je krepko znojil. Zaprl se je v svojo sobo, zakle-
nil za seboj vrata in sestavljal latinski govor, s katerim bo pozdravil novega gospoda bana. Štiri polne liste je že napisal in govor je imel že celo glavo. Toda retorični :ep? Uh! Dva peresnika je bil zgrizel, toda razsvetlitve ni bilo! Naposled mu je prikrpal rep gospod kaplan Šal-kovič. Toda za slavo sonneške-ga barona ni samo on trošil črnila. Prečastiti gospod kanonik
Gjuro Wyrffel je proslavil nez- Naravno je bilo, da so po ple' natna dela gospoda Ungnada s menitem mestu krožile različne slavospevom iz devetdesetih govorice.
^ safičnih strof.	(Dalje prihodnjič)
I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN07A
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava


I:
NAJ STABEJ SA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi Izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
/.APO UNITE Sl - PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST’
/.a »jvMii-louosii M* pojahnUa »topite takoj v »tik s slede£iui' tajniki/tajnicami (ali pa pršite v glavni urad: 351-353 N Chicago 3'. Joliet, 111. 60431).
JOSEPHINE WINTER, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091
ANNE TUSHAR, društvo št. 196, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741
Mtff
;
SKOK V VODO — Theresa Deal v Irvine, K alif., sc je pognala v vodo, njen brat pa je trenutek posnel s posebno kamero. Posnetek je bil izbran .za. razstavo National H-4 v Washingtonu, D.C., letošnjo pomlad.
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKA
ONEVNiK
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohic 4410?
Moi stari naslov:
6RDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 S$
17010 Lake Sho^ allvd.
431-2088
$31-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1231

NAROČAJTE
TISKOVINE PR)
AMERIŠKI DOMOVINI