TM

186

n 4

poštnina plačana v gotovini cena 14 >0° din

september 1981 20. letnik

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

novice iz sveta tehnike

Marjan Zidarič

ameriški astronavt Robert Crippan
na obisku v Jugoslaviji

Od 17. do 18. junija 1981 je bil na obisku v
Jugoslaviji ameriški astronavt Robert Crippan,
ki je 12. aprila letos uspešno poletel v novem
vesoljskem plovilu Space Shutlle ali po naše
v vesoljskem taksiju. Ime prve ladje je Ko¬
lumbija. Astronavt je bil pri nas gost Saveza
astronautičko i raketnih organizacija Jugosla¬
vije. Med svojim obiskom je imel v Zvezi in¬
ženirjev in tehnikov v Beogradu zanimivo pre¬
davanje o svojem poletu v vesolje. Predaval
je o zapletljajih in svojih osebnih opažanjih
pri poletu. Dejal je, da je bil to lepši polet
in pristanek kot z vsemi letali, s katerimi je
do sedaj poletel kjerkoli na Zemlji.

Vesoljski taksi nedvomno pomeni nov vesoljski
program, ki omogoča cenejše raziskave veso¬
lja. Mogoča bo gradnja večjih stalnih vesolj¬
skih laboratorijev, na katerih bodo znanstvene
raziskave, možna bo oskrba le-teh, v orbiti bo¬
do gradili večje vesoljske ladje, možno bo
popravilo satelitov in njihova dostava. Kar pa
je najvažnejše, večja bo človekova prisotnost v
orbiti našega planeta in v vesolje bo lahko
poletel vsak normalno zdrav zemljan brez pred¬
hodnih priprav na polet. S tem je dana še

večja možnost številnim znanstvenikom, da
raziskujejo v praksi, saj jim do sedaj to ni bilo
možno zaradi fizične nepripravljenosti.

Vesoljski taksi je sestavljen iz dveh buster
raket na trdo gorivo, ki po uporabi pristaneta
v morju in sta ponovno uporabni. Zgori le
osnovni tank za tekoče gorivo. Nadaljnje ope¬
racije pa opravlja samo plovilo, ki je velikosti
srednjega potniškega letala. Po opravljeni na¬
logi v orbiti je Kolumbija kot jadralno letalo
pristala v puščavi Kalifornije. To vesoljsko
plovilo bo za večkratno uporabo, kar bo znatno
pocenilo raziskave vesolja. Največjo težavo
predstavlja dobra zaščita pred toplotnimi uda¬
ri pri vhodu v atmosfero, kjer se temperatura
poveča nad 1000 stopinj zaradi hitrosti, ki jo
ima plovilo pri vhodu v atmosfero našega pla¬
neta. Sedaj ščitijo plovilo neštete 5 cm debele
ploščice t  ki pa so v neznatni meri odpadale.
Tu bodo potrebne še dodatne tehnične rešitve,
kakor tudi ma drugih delih taksija.

Predavanje in srečanje z ameriškim astronav¬
tom Crippanom mi bo ostalo v trajnem spomi¬
nu.

Cosmos for human progressl
Kosmos za progres čovečanstva!

^PO
"SPAC
SHUTTIE'’

N<v

Mr

afftMf



jbet

JEF"

prva stran

TIM 1 • 81/82 1


TIM 1

September 1981 XX. letnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 140,00 din, po¬
samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X •
Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tiska tiskarna

Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬
iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije

SLIKA NA NASLOVNI STRANI _

Tekmovanje z avtomobilskimi modeli na električni
pogon na letošnjem srečanju mladih tehnikov Slo¬
venije v Mariboru.

KAZALO

PRVI KORAKI _

Odkrivajmo lastnosti gradiv _2

Z A ŠOLSKO DELAVNICO _

S vetilka — robot _6

I Z UČNEGA NAČRTA _

Kotiček za kolesarje  11

Pomožno  mačje oko  13

NAŠI USTVARJALCI _

Jože Slivnik _15

MODELARSTVO _

Vezje Tim XXVII _16

R C krmilni mehanizem in ohišje oddajnika _18

FW-190 ~~ ~ _23

L evček   26

ELEKTROTEHNIKA IN ELEKTRONIKA _

Meril nik kapacitete   28

F unkcijski genera tor_30

Elektronska igrica  33

MLAD I TEHNIKI IN ZADRUŽNIKI  _

I z dela mladi h tehnikov in  šolski h zadrug _34

REŠ IMO  T EHNIČN I PROBLEM_

Klu b mladih kons truktorjev 36

TEHN KA IN PROIZVODNJA _

L. nčna elekt rarna 40

IZ TEHNIČNEGA MUZEJA

Čoln  42

DROBNJARIJE _ 43

TIMO VI OGLASI _ 45

TIMOVA ZGODBICA _47

ZA UGANKARJE 48

Tako, pa smo spet v dobri stari družbi. Medtem,
ko smo si vsi skupaj na zasluženih počitnicah
in dopustu nabirali nove moči za napore v šoli
ali, če hočete, pri delu z revijo, je naš ured¬
niški odbor sklenil, da po nekaj letih spet
malo zasuče krmilo in poizkusi dati reviji nov
polet. Seveda kaj takega ni moč storiti čez
noč, posebej še, ker poleti ustvarjalne moči
sodelavcev malce usahnejo, saj jih namesto
pisanja člankov vse bolj zaposluje sončenje,
surfanje, šotorjenje, šport in vse drugo, kar je
bolj na s ali š. Zato v tejle prvi številki še ne
boste našli vsega tistega, kar smo se vam
namenili ponuditi v branje in razmislek v tem
letu. Naša revija je v zadnjih letnikih po¬
stajala vse bolj ljubiteljska, kar seveda ni sla¬
bo, vendar smo se odločili, da ji znova damo
podobo in vsebino, ki naj zadovolji večino
naših bralcev, ki pa slej kot prej gulijo šolske
klopi. Želimo pa tudi, da bi si z njo pomagali
učitelji pri pouku in izvenšolskih dejavnostih.
Zato smo uvedli, ali bolje rečeno, uvajamo,
nove rubrike, kot so: (naslove boste našli, če
boste prelistali revijo). Kot že rečeno, bo do¬
končna podoba našega projekta otipljiva šele
ob izidu tretje ali četrte številke. Ker ne želimo
na silo uvajati novosti, vas vabimo, da nam
pišete, kako vam je kaj všeč nova vsebinska
zasnova Tima in nam seveda pri oblikovanju
le-te pomagate z nasveti in predlogi, posebej
pa še s prispevki, ki naj popestre vsebino
revije.

Toliko o naših namerah, ko se boste našemu
izzivu odzvali, pa bomo pričeli z ustvarjalno
razpravo. Na svidenje v prihodnji številki.

Urednik

2 TIM 1 • 81/82

Tončka Zupančič

odkrivajmo

lastnosti

gradiv

Skrivnosti lesa

Največ modelov napravimo iz lesa: lep je,
lahko dostopen in razmeroma lahek za obde¬
lavo. AH ga res dobro poznamo? V sestavku
bom strnila nekaj napotkov, kako lahko sami
najdemo pot do razpoznavanja različnih vrst
lesa. Da je les notranje gradivo debla dreves,
že gotovo vsi veste. Oleseneli deli pa so še
korenine in veje, vendar te le redko uporabi¬
mo kot tehnični les. Lesa je toliko vrst, ko¬
likor je drevesnih vrst.

V gozdovih rastejo različne drevesne vrste, ki
jih ločimo na listavce in iglavce. Naštejmo jih
nekaj, vi pa podčrtajte iglavce: hrast, jelka,
bukev, breza, smreka, kostanj, macesen, bor,
javor, jesen. (Našteli smo štiri iglavce.) Tudi
v vrtu ali v sadovnjaku rastejo nekatere dre¬
vesne vrste, ki poleg okusnih plodov dajejo
tudi lep in kvaliteten les. Vsa ta drevesa so
listavci: oreh, jablana, hruška, češnja, lipa.
Vrsto sadnega drevesa najlaže določimo ta¬
krat, ko nosi plod, nekateri dobro poznate
češnjo ali oreh takrat, ko cvetita. Kako pa se
bomo znašli v gozdu ali pozno jeseni in po¬
zimi? Prav imate. Vsaka drevesna vrsta ima
poleg značilnih cvetov in plodov tudi svojsko
obliko debla in krošnje, posebno barvo in hra¬
pavost lubja, posebno obliko listov. Vse na¬
štete posebnosti so lahko razpoznavni znaki
določene drevesne vrste.

prvi koraki __

V učbeniku za četrti razred imate risbe in opi¬
se nekaterih naših najpogostejših drevesnih
vrst. V priloženi tabeli sem izbrala štiri dre¬
vesne vrste. Dobro opazujte risbe v tabeli in
v učbeniku pazljivo preberite, kaj je zapisano o
posameznih drevesnih vrstah. Izpolnite tabelo
po zaporedju nalog:

1. Zapiši ime drevesne vrste nad ustrezno
risbo (bukev, bor, smreka, hrast).

2. Opiši obliko debla.

3. Opiši obliko krošnje.

4. Opredeli barvo in hrapavost lubja.

5. Opiši obliko listov oziroma iglic.

6. Zapiši ime plodu.

Tako imate v stolpcih zbrane podatke za štiri
drevesne vrste. Peti stolpec smo pustili vaši
izbiri. Mogoče v vašem kraju rase lipa ali pa
je zelo pogosto katero drugo drevo. Boste zna¬
li izbrati, pravilno opazovati, narisati in opisati
vse posebnosti? Poizkusite.

Če poznamo drevesno vrsto, bomo že laže
poiskali in spoznali posebnosti lesa te vrste.
Pojdimo v gozd, s seboj pa vzemimo manjšo
žago, sekirico in žepni nož. Nabrali bomo vzor¬
ce za opazovanje in za zbirko. Pričnimo pri
bukvi. Odžagajmo vejo, ki naj bo na mestu
odreza debela približno 30 mm. Mogoče pa so
pred nedavnim podrli drevo za kurivo in le¬
žijo veje na tleh. Uporabili bomo seveda te in
napravili manj škode. Pri žaganju se potrudi¬
mo, da bo odrez pravokoten na smer veje. S
sekirico oklestimo manjše veje, tako da seka¬
mo s spodnje strani. Na bližnjem panju odse¬
kamo vrh. Naberemo še liste, plodove in lubje.
Za opazovanje in za zbirko potrebujemo kolo¬
bar debel 10 mm ter paličico dolgo približno
100mm. Palico vzdolžno prek stržena razcepi¬
mo.

Poizkušaj in opazuj:

1. Na vzdolžnem prerezu preskusne palice z
nožičem postrgaj po strženu in nato še po
drugem lesu. Ali je stržen trši aii mehkejši?

Čelni ali prečni odrez
napravimo z žaganjem

Vidimo:

lubje, ličje,
kambij,
branike,
stržen

Mladi modelarji, ki se sami prebijajo prek za¬
četnih težav, pogosto napravijo napako pri iz¬
biri gradiv in s tem že vnaprej obsodijo svoje
delo na neuspeh. V kosovnici ob načrtu je si¬
cer zapisano, katero gradivo moramo izbrati za
posamezen del modela, vendar moramo gradi¬
va poznati, če naj izberemo ustrezno iz mno¬
žice sorodnih vrst kovin, lesa, plastičnih sno¬
vi ali papirja.

TIM 1 • 81/82 3

4 TIM 1 e 81/82

Vzdolžni razcep napravimo
s sekirico ali z nožem

Ob črticah zapiši dele

Stržen je v sredini debla. Les tu ni dober,
zato ga mizar odstrani.

2. Na prečnem prerezu od stržena navzven pre-
štej branike in ugotovi, koliko let je rasla
veja.

Branika je enoletni koiobar. Ima vidna dva
pasova: širši in svetlejši je rani les, ki je
rasel ob obilici vlage in toplote, tanjši in
temnejši pa je kasni les. Pri iglavcih je
razlika večja.

3. S strgačo potegni nekajkrat po vzdolžnem
prerezu v prečni smeri. Napravi podobno
na prečnem rezu in povej, ali se je les v
obeh primerih enako obnašal.

Les je zgrajen iz olesenelih rastlinskih celic.
Zraščene so v vlakna, ki so naložena vzdolž¬
no okrog stržena.

4. Na poskusni paličici odstrani plast lubja.
Opazuj spodnjo stran lubja. Košček odlomi.
Kaj si opazil?

Lubje je vrhnja plast debla in vej ter ščiti
drevo pred poškodbami. V notranjosti se
konča s slojem ličja. Tik pod njim je plast
živih celic, ki v notranjosti tvorijo les, nav¬
zven pa lubje. To plast imenujemo kambij.
Lubje in ličje pred predelavo odstranijo, ker
je krhko in brez vrednosti.

Kar smo prinesli iz gozda, skrbno pripravimo
za zbirko. Bodičasto skledico in žir shranimo
na suhem mestu. Prav tako lubje. List porav¬
namo in vložimo med debelejše plasti časo¬
pisnega papirja in obtežimo, da se osuši in
zravna. Vse lesene dele z brusnim papirjem
gladko obrusimo, da pridejo bolj do izraza
barva in druge posebnosti lesa. Iz 5 mm de¬
bele vezane plošče izžagamo montažno ploščo
v velikosti 250 mm X 160mm. če želimo zbir¬
ko obesiti na steno, izvrtamo zgoraj dve luk¬
njici in namestimo vrvico. Vse zložimo na
ploščo, uredimo, pripravimo napise in šele
nato z močnim lepilom za ies vse prilepimo.

plodovi in semena za okras
in veselje

Jesen prihaja. Listi so se rahlo obarvali, gozd po¬
staja pisan in vabljiv. Vsaka, rastlina je pripravila
plodove in semena, ki jih bo odvrgla na plodna
tla, da se bo naslednje leto pomnožil njen rod,
da njena vrsta ne bo izumrla. Ali smemo kaj po¬
brati, ne da bi škodovali naravi? 'Po zdravi presoji
tu in tam poberimo želod, naberimo žir 'in brinovih
jagod, šipka ,in kostanja — domačega in divjega.
Pa volčje jagode ne pozabimo in zavaljenih stor¬
žev. Ha, to je zbirka. Če jo le stresemo na mizo,
nas bo že razveselila s svojo pestrostjo oblik in
barv.

Odločiti se moramo, v kaj bomo spremenili vse
to bogastvo. 'Najprej ločimo šipek na poseben kup¬
ček, prav tako žir in želod in druge. Vzemimo tenko
šivanko in jih skušajmo prebosti. Ugotovimo, da
so ene mehke in se dajo prebosti. Te bomo lahko
nizali na vrvico ali nitko in si napravili čudovito
ogrlico. Druge so trde, komaj vanje zapičimo ši¬
vanko ali zobotrebec. Mogoče bi šlo z ročnim
svedrom? Divji kostanj bomo le tako lahko na¬
vrtali.

TIM 1 • 81/82 5

ogrlica

V tanjšo šivanko vdenemo daljši močnejši sukanec.
Da ne bo predolg, ga pomerimo okoli vratu in po
meri skrajšamo. Sedaj na mizi pred seboj zložimo
semena po .istem zaporedju, kot jih bomo nizali
na vrvico. Tako imamo obilo možnosti, da izberemo
tisto kombinacijo, ki nam najbolj ugaja. Pri tem
moramo paziti, da med semeni ne bo prevelika
razlika v velikosti. Velikih naj bo manj in tudi na

želod in kapice

palčki in živalice

Divji kostanj je kot narejen za trebušček in želod
s kapico za glavo. Če želodom odstranimo kapice
in jih z vejico zataknemo za trebušček, smo palčku
dali roke in noge. Še žir namesto čeveljčkov in
palček bo sam pobegnil nazaj v gozd. Moramo res
povedati, kako namesto palčka nastane srnjaček?
Poizkusite sami. Zagotovo vam bo uspelo.

palček: divji kostanj in želod

čebela: žir, brinove jagode, borovo seme

žepi za copate

Pri nas imamo mnogo copat. Tlačili smo jih v pre¬
dale, a še vedno so bile po vseh kotih in vsem
v napoto. Dokler naš iznajdljivi Tomaž s spretnimi
rokami ni rešil tudi tega problema. Če imate po¬
dobne težave, šivajte po njegovih navodilih.

Potrebujete: stare odslužene kavbojke, škarje, ši¬
vanko, bucike, močnejši sukanec in krojaški meter
ter trak za zanke.

Naravnajte hlačnico tako, da bosta šivana robova
levo in desno ter jo čim više v koraku odrežite.
Obrnite jo, da bo spodnji rob, ki je že zarobljen
Sn zato močnejši, zgoraj.

Prvi žep bo pod tem robom, zato odmerite hlač¬
nico od tu navzdol ter jo razdelite na tri ali štiri
enake dele. Razdalja med žepi naj bo vsaj 180 mm.
Mere zaznamujte s kredo in ob ravnilu potegnite
ravne črte. S škarjami po teh črtah prerežite zgor¬
njo plast tulca. Blizu šiva napravite še kratko,
približno 20 mm dolgo zarezo in napravite pregib
navznoter ter pripnite z buciko. Narežite štiri 120
mm dolge trakce za zanke, jih prepognite, vstavite
v vse štiri vogale ter tudi te pripnite z bucikami.
Sledi šivanje. Za spodnji rob žepov uporabite šiv,
ki je prikazan na risbi 1. Tak rob napravite zato,
da se nitke blaga ne bodo izpeljale, pa še lep bo.
Zapognjen zgornji rob žepov pa pričvrstite s pre-
šivnim vbodom, ki je prikazan na risbi 2. 'Posebno
močan, kar dvojen ali trojen, naj bo šiv na začetku
in na koncu. Zanke ste gotovo pričvrstili kar sproti.
Prostora za žepe v stanovanju gotovo ne boste
težko našli. Pri nas smo jih obesili kar na notranjo
stran vrat predsobne omare.

6 TIM 1 • 81/82

Amand Papotnik

proizvodno delo
z električnim
orodjem

Projektna naloga:

SVETILKA — ROBOT

Projektna naloga je tokrat namenjena izdelavi
v rednem vzgojnoizobraževalnem procesu, iz¬
delavo lahko načrtujete tako, da sodelujejo
učenci od petega do osmega razreda. Pri tem
morate upoštevati objektivne okoliščine, ki so
pogojene s podrobnim učnim načrtom za po¬
samezne razrede in njihovo učnovzgojno vse¬
bino.

Projektna naloga vsebuje:

1. Učne enote

2. Vzgojnoizobraževalne naloge

3. Operativno učnovzgojne in psihomotorične
smotre

4. Sestavno risbo, delavniško risbo in kosov¬
nico

5. Tehnološki list

6. Izbiro orodja

7. Izbiro materiala

8. Napotke za izvedbo in izdelavo

9. Dejavnosti ob zaključku tehnološkega pro¬
cesa

1. Učne enote

Učnovzgojni proces bi lahko potekal v nasled¬

njih učnih enotah:

1.1. Planiranje in razvoj izdelka ... 2 uri

1.2. Izdelava prototipa.4 ure

1.3. Konstruiranje.2 uri

1.4. Priprava serijske proizvodnje . . 2 uri

1.5. Ekskurzija.2 uri

1.6. Izvedba proizvodnega dela na

tekočem traku . . . .3X2  uri—6 ur

1.7. Zaključek proizvodnega dela . . 2 uri

za šolsko delavnico

2. Vzgojnoizobraževalne naloge

Naloge se nanašajo na posamezne učne enote

2.1. Motiviranje učencev,
oblikovanje predlogov,
utemeljevanje, razprava in odločitev.

2.2. Izbira ustreznega gradiva,

izbira električnega ročnega in drugega
orodja,

izdelava prototipa,
popravki prototipa.

2.3. Izdelava sestavne risbe,
izdelava delavniške risbe,
izdelava kosovnice.

2.4. Priprava tehnološkega lista,

priprava del. pripomočkov (šablon ipd.),
organizacija (stabilizacija) delovnih mest.

2.5. Ogled serijske proizvodnje,

zbiranje podatkov o proizvodnem procesu
v elektroindustriji.

2.6. Izdelava sestavnih delov na tekočem traku,
uporaba zaščitnih sredstev,

nevarnosti pri delu,
montaža in medfazna kontrola,
površinska zaščita.

2.7. Zaključek izdelave,

končna kontrola (trdnost, uporabnost,
funkcionalnost),
izračun proizvodnih stroškov,
ovrednotenje dela,

primerjava šolskega in tovarniškega proiz¬
vodnega dela (analiza).

3. Operativni učnovzgojni in psihomotorični
smotri (cilji)

Ti smotri so planirani za vse učne enote. Na¬
vajam samo nekatere.

3.1. Planiranje in razvoj izdelka

Učenci se znajo odločiti za uporaben izde¬
lek, znajo narisati razvojno skico, navajajo
se na skupinsko delo.

3.2. Izdelava prototipa

Učenci spoznajo in razumejo vlogo proto¬
tipa v serijski proizvodnji, spoznajo delov¬
ne operacije, ki so potrebne za izdelavo
robota.

Spoznajo pomen natančne izdelave se¬
stavnih delov za montažo izdelka, spoznajo
vrednost uporabe zaščitnih sredstev pri
delu.

3.3. Konstruiranje

Učenci znajo s pomočjo skice in prototipa

TIM 1 • 81/82 7

1

1

1

1

1

1

1

1

2

1

12

Gradnik 2
Vtikač
Prekinjalo
Kabel

Grlo za žarnico

Samica

Pokrov

Stranica

Stranica

Dno

Gradnik 1

11

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

bukov les

perspeks

perspeks

perspeks

perspeks

mahagoni

0 40 X 20

72 X 67 X 3
72 X 127 X 3
72 X 127 X 3
72 X 67 X 3
70 X 38 X 27

natančno narisati sestavno in deiavniško
risbo ter izpolniti kosovnico.

3.4. Priprava serijske proizvodnje

Učenci spoznajo tehnološki list, razumejo

njegov pomen in ga znajo smiselno izpol¬
niti.

Spoznajo pomen delovnih pripomočkov
(šablon) in jih znajo izdelati.

8 TIM 1 • 81/82

Ob izdelovanju svetilke »ROBOT« spozna¬
vajo poklice v lesnopredelovalni industriji
in elektroindustriji in se tako poklicno
usmerjajo. Ob delu razvijajo ročne spret¬
nosti, gibe rok in prstov, in koordinirane
gibe rok in oči.

3.7. Zaključek proizvodnega dela

Učenci si pridobivajo spretnosti in delov¬
ne navade ob delu z orodji. Vrednotijo po¬
rabo gradiv, energije, obrabo strojev ter
svoj in učiteljev delež pri izdelavi. Znajo
primerjati uspešnost svojega dela z delom
delavcev proizvodnji.

TEHNOLOŠKI LIST

Spoznajo pomen stabilizacije delovnih
mest za izvedbo serijske proizvodnje (te¬
koči trak).

(<.5. Ekskurzija

Učenci uvidijo pomen delitve dela pri na¬
stajanju izdelkov, pomen tehnološke doku¬
mentacije, organizacije delovnih mest in
notranjega transporta za serijsko proiz¬
vodnjo.

3.6. Izvedba proizvodnega dela na tekočem
traku

Učenci izpolnjujejo varnostne predpise, ob
delu spoznavajo pomen in uporabnost elek¬
tričnega orodja in ga varno uporabljajo.

TIM 1  • 81/82  9

6. Izbira električnega ročnega orodja in druge¬
ga orodja, priključkov in pribora

6.1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-
KLAP

6.2. Drugo ročno orodje: rezbarski lok, izvijač
3 mm, nožiček, čopič

6.3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusil¬
nik, kronska žaga

6.4. Pribor: svinčnik HB, kovinski meter, kovin¬
ski kotnik, ravnilo, leseno vzdolžno vodilo,
kovinsko prečno vodilo, maska za krožno
žago, stegi za pritrditev lesenega vzdolž¬
nega vodila, primež za pričvrstitev raznih
obdelovancev na delovno mizo DM 200,
vertikalno stojalo za vrtalnik, stružnica
KLIP-KLAP z dodatnim priborom.

7. Izbira materiala

7.1. Mahagoni za izdelavo gradnikov 1 (poz. 1)
ali bukov les

7.2. Mahagoni ali bukev za izdelavo gradnikov
2 (poz. 11)

7.3. Perspeks za izdelavo senčnika (poz. 2, 3,
4, 5)

8. Napotki za izdelavo izdelkov

8.1. Napotki za izvedbo posameznih učnih enot

8.1.1. Planiranje in razvoj izdelka

Pri izvedbi te učne enote vam bodo v pomoč
sestavna risba, delavniška risba in kosovnica.

8.1.2. Izdelava prototipa

Pri izvedbi te učne enote je zaželeno, da vne¬
sete v vaš prototip čimveč izboljšav in spre¬
memb.

8.1.3. Konstruiranje

To se nanaša na vaš prototip.

8.1.4. Priprava serijske proizvodnje

Priprava se nanaša na pripravo šablon in dru¬
gih pomagal za proizvodno delo.

8.1.5. Ekskurzija

Ekskurzijo lahko organizirate in izvedete v les¬
nopredelovalnem ali elektrooddelku organizaci¬
je združenega dela v vašem kraju ali okolici.

8.1.6. Izvedba proizvodnega dela na tekočem
traku

Ta lahko poteka takole:

Na DM 200 s krožno žago ob vzdolžnem lese¬
nem vodilu nažagajte letvice mahagonija ali
drugega masivnega lesa.
a) V vsak gradnik izvrtate vrtino 0 25 mm s
kronsko žago. Vsak gradnik je treba vpeti v

Slika 2. Gradnik 2

Slika 3. Senčnik

primež, ki je nameščen pod vrtalnikom, ki je
vpet v vertikalno stojalo,
b) Na mizi DM 200 s krožno žago z uporabo
prečnega vodila (kovinskega) izžagate gradnike
1 .

to TIM 1 • 81/82

c) Posamezne gradnike obrusite in posnamete
robove z vibracijskim brusilnikom, pri čemer

j jih vpenjate v primež na DM 200.

č) Grlo »Robota« (gradnik 2) izdelajte na struž¬
nici KLIP-KLAP tako, da obdelovanec 0  45 do
50 mm vpnete in ga obdelate na želeno obliko
s stružnimi noži (poz. 11). Izvrtino 0  27 mm
pa izžagate s kronsko žago 0  25 mm, ki ima
močneje razpete zobe.

d) Senčnik (pozicija 2, 3, 4, 5) izžagajte iz per-
speksa s krožno ali povratno žago, lahko pa
tudi z rezljačo (žagico št. 2—3).

V pozicijo 3 vrežete utore s kronsko žago glo¬
bine 1 mm in širine 3 mm (debelina perspek-
sa). V pozicijo 2 izvrtate še odprtino 0 27 mm,
ki jo lahko izžagate s povratno žago ali rez-
barskim lokom.

(Plastiko lahko lepite z lepilom OHO, z Doni-
poxom ali Cianokol lepilom. Priporočam vam
kar OHO lepilo.)

e) Posamezne gradnike lahko lepite v celoto
z neostik lepilom, lakirate pa jih lahko s pro¬
zornim nitrolakom.

f) Montaža kabla z vtikačem vlitim na grlo
E24 mora biti izvedena pazljivo in pravilno,
prav tako pa tudi montaža prekinjala.

g) Preostane le še montaža senčnika na grad¬
nik 2 in »Robot« vam bo lepo svetil. Žarnica
naj bo od 25—40 W.

9. Aktivnost na koncu tehnološkega procesa

9.1. Na izdelani svetilki je treba izvesti konč¬
no kontrolo (trdnost, pravilna in varna ve¬
zava)

9.2. Ovrednotenje dela učencev in učitelja

9.3. Ocenitev vrednosti izdelka

9.4. Ocenitev stroškov obrabe delovnih sred¬
stev in opreme

9.5. Analiza ustreznosti organizacije delovnih
mest, odnosa do dela, materialov, odpad¬
kov itd.

9.6. Analiza HTV (higiensko tehnične varnos-
sti) pri delu

9.7. Primerjava uspešnosti dela s proizvodnim
delom delavcev v OZD

Slika 4. Robot brez senčnika

Slika 5. »Robot« deluje

TIM 1  • 81/82  11

iz učnega načrta

Stanka Šušteršič in Tone Kadunc

kotiček za
kolesarje

Verjetno je kolesarjenje najbolj razširjen šport
pri nas, predvsem med mladimi. Nekateri se
iz oddaljenih zaselkov vozite v šolo, drugi sko¬
čite do trgovine, tretji se peljete na izlet, mar¬
sikdo pa preizkuša na kolesu svoje spretnosti
in telesne sposobnosti.

Tako ni naključje, da je skoraj na vsaki šoli
razvita izvenšolska dejavnost, kjer se sreču¬
jejo kolesarji, da bi izpopolnili svoje znanje
in spretnosti.

Vsebina krožka je lahko različna:

— nekateri se odločite za spoznavanje pro¬
metnih predpisov, da bi se bolj varno vklju¬
čevali v promet,

— drugim je cilj tekmovanje »Kaj veš o pro¬
metu« in se v krožku usposabljate, da bi
dosegli čimboljše rezultate,

— starejši si zadate nalogo, da boste pomaga¬
li mlajšim kolesarjem na šoli, da bodo
uspešno opravili kolesarski izpit,

— mnogo mladih tehnikov pa se zanima za
konstrukcijo in zgradbo svojega kolesa.

O delu takega krožka bo govor v našem ko¬
tičku za kolesarje. Da bo bolj raznovrstno in
zanimivo, pa boste tu našli še nekaj predlogov
o ocenjevanju svojih sposobnosti na spret¬
nostnem poligonu. Razdiranja, sestavljanja in
manjših popravil na kolesu se ne bomo lotili,
ne da bi se prej dobro poučili o delovanju po¬
sameznih delov in ne da bi si jih že vnaprej
natančno ogledali ter si ob demontaži skici¬
rali, opisali in proučili zaporedje sestavnih ele¬
mentov. Nd ta način bodo v našem kotičku pri¬
kazane delovne naloge demontaže in monta¬
že posameznih delov kolesa pony.

Naj vam predstaviva naš program:

1. Že danes boste spoznali vso potrebno teh¬
nično dokumentacijo za izdelavo pomemb¬
nega pripomočka za naše delo, to je stoja¬
la za popravilo koles,

2. vzdrževanje, mazanje vrtečih delov krmila,
vilic in sprednjega kolesa,

3. snemanje plašča, krpanje zračnic, vzdrže¬
vanje ventilčka in zračne tlačilke,

4. vzdrževanje pogonskega mehanizma in ve¬
rižnega gonila,

5. kontroliranje zavornega mehanizma na spred¬
njem kolesu,

6. preizkus svetlobne in zvočne opreme na
kolesu,

7. centriranje sprednjega in zadnjega kolesa,

8. vzdrževanje pesta zadnjega kolesa,

9. tehnični pregled kolesa.

Nekatere naloge bodo zahtevale veliko tehnič¬
nega znanja in precej ročnih spretnosti. Mo¬
goče pa boste postali sam svoj mehanik da¬
nes za kolo, jutri za kolo z motorjem in po¬
tem?

še nekaj besed o organizaciji krožka.
Kolesarski krožek je organizirana skupina
učencev, ki ima svoja delegata v šolski orga¬
nizaciji za tehnične interesne dejavnosti v
KLUBU MLADIH TEHNIKOV. Krožek ima tudi
svojega strokovnega in organizacijskega vod-
jo-mentorja, ki je lahko tudi zunanji sodelavec
šole.

Kolesarji imajo več priložnosti, da prikažejo
sposobnosti in rezultate svojega dela, tako na
svojem lepo vzdrževanem kolesu, pri tehnič¬
nem pregledu koles na šolskem dvorišču, na
tekmovanjih »Kaj veš o prometu« in srečanjih,
ki jih prireja organizacija za tehnično kulturo.

stojalo za
popravilo koles

Na skici izdelano stojalo lahko naredimo iz
materiala, ki ga nabavimo v trgovini, prihra¬
nili pa boste pri denarju, če poiščete ustrezne
odpadne dele pri odpadu.

Svetujemo vam: Po skici pozicija št. 1 (osnov¬
na plošča) — uporabite lahko odpadni zavorni
boben od osebnega ali tovornega avtomobila,
lahko tudi obroč kolesa od avtomobila ali česa
podobnega.

Št. 2 — uporabite lahko kakršnokoli cev, niti
ni nujno, da mera ustreza skici, seveda naj ne
bo prevelikega odstopanja od mere.

Št. 3 — pločevina, ki naj ne bo tanjša od 5 mm.
Št. 4 — namesto ploščatega železa in krivlje¬
nja tega železa, lahko uporabimo star odpaden
obroč od pony kolesa.

12  TIM 1 • 81/82

Kosovnica

Kos Predmet Pozicija Material Mere

1 osnovna plošča 1 železna plošča 450 X 20

1 cev 2 železna cev 49 X 42 X 870

1 zgornja plošča 3 železna plošča 410 X 10

1 obod plošče 4 ploščato železo 40 X 1290

1 natična cev 5 železna cev 25 X 200

Št. 5 — od starega kolesnega sedeža odreže¬
mo cev in jo privarimo na vrh stojala.

Zgornji del stojala (poziciji št. 3 in 4) rabi
za odlaganje potrebnega orodja.

Ko je stojalo gotovo in se lotimo popravljanja
svojega kolesa, temu odstranimo sedež, ga
obrnemo in nataknemo na cev — pozicija
št. 5.

TIM 1 • 81/82 13

S pomočjo stojala boste svoje kolo dosti lažje
popravljali in prepričani smo, da boste s tem

pripomočkom, ki ga boste sami izdelali, zelo
zadovoljni.

Marko Ramšak

pomožno
mačje oko

To mačje oko si boste lahko sami izdeiali brez
težav. Za vsakega kolesarja je to dober pripo¬
moček za vožnjo ponoči. S tem se bo tudi vaša
varnost povečala.

Izdelava

je zelo enostavna. Vsi deli: 1, 2a, 2b, 3, 4 in
5 so narisani v merilu 2:1.  Dela poz. 2a in 2b
(5) narišite na pločevin (Č 1450) in ju izrežite
ter ostre robove popilite. Ko ste ju izrezali, ju
upognite pod pravim kotom. Del 1 izdelate iz
4 mm aluminijeve ali druge pločevine. Zvrtate
luknje (M3 — 0 2,4 mm; M5 — 0 4,0 mm) in
vrežete navoje. Del 3 je navaden vijak (M5),
ki ga na določeni dolžini prežagamo. Utor na¬
redimo z žago za rezanje kovin, služil pa nam
bo, da se pri privijanju na kolo ne bi vrtel v
delu 4. Z izvijačem preprečimo vrtenje. Del 3
privijemo v del 1 v sredino, toliko da bo na
eni strani gladka površina.

Del 5 si lahko izdelate sami iz palice okrogle¬
ga profila 0 5 X 250. Najbolje pa je, če to no¬
silno palico dobite od kakšnega stikala starega
električnega štedilnika, kjer je ta oblika že
izdelana.

1


Ko imate izdelane vse dele, jih še samo se¬
stavite. Kako jih sestavite, je razvidno iz se¬
stavne risbe. Kjer se srednjice križajo, pridejo
luknje z navoji in vijaki za pritrditev (M3).
Del 5 ovijte okrog dela 4 simetrično, skozi
luknji pa vtaknete vijak, ki je na mačjem oče¬
su, ter privijete. Mačje oko je lahko z žarnico
ali brez nje (z žarnico — priključite mačje oko
na dinamo). Ko imate vse dele sestavljene,
vstavite komplet v luknjo kolesa, ki jo imate
poleg osi zadnjega kolesa. (Kdor pa ima na
kolesu prtljažnik, žal to ne bo mogel storiti,
ker je luknja že zasedena.) Komplet z vijakom
vstavite v to luknjo in na nasprotni strani
vstavite podložko in z matico privijte komplet
h kolesu (če se bo vijak vrtel, si pomagajte
z izvijačem in utorom na vijaku).

Prileg med deloma 2a in 2b mora biti tesen,
da se ne bi mačje oko premočno premikalo.
Tako je ta majhna priprava končana. Ob ve¬
černih vožnjah pa samo zavrtite ročko v smeri
puščice tako, da bo stala pravokotno na kolo.
Če pa se vam bo vseeno ročka premikala, na¬
redite zraven še objemko, ki jo pritrdite na
spodnji nosilec kolesa.

Sandi Sitar

Jože

Slivnik

Ustvarjalnost diplomiranega kemika in doktor¬
ja znanosti Jožeta Slivnika odpira pomembne
nove možnosti za prihodnost, že dandanes
zmanjkuje nekaterih surovin, v proizvodnji pa
nastajajo odpadki, ki onesnažujejo in zastrup¬
ljajo okolje. Dr. Slivnik išče rešitve, kako naj
odpadki postanejo surovine. Potem ni preobilja
odpadkov ne pomanjkanja surovin: na en mah
šta rešena dva problema.

še teže kot pomanjkanje surovin, bo že v bliž¬
nji prihodnosti rešiti pomanjkanje energije.
Tudi tu prihaja na pomoč Slivnikovo razisko¬
valno delo: s sodelavci je odkril originalen
način, kako iz domače rude v naših posebnih
razmerah pridelati uranov koncentrat, iz katere¬
ga izdelujejo gorivo za jedrske reaktorje. Na
področju kemije fluora so odkrili vrsto novih

naši ustvarjalci

spojin in postopkov. Razen tega, da rešuje
takšne in podobne probleme, posreduje dr.
Slivnik svoje bogato znanje tudi študentom
kemijske tehnologije. Veliko delovnih področij
za enega samega človeka!

Prof. dr. Jože Slivnik se je rodil leta 1930 v
Radovljici. V prvi gimnaziji ga je zatekla vojna
in potem je moral hoditi v nemško meščansko
šolo v Kranju. Nikakor pa ni bil eden takšnih,
da bi sklonil glavo pred novim nacističnim
redom, že kot štirinajstleten mladinec je delo¬
val v ilegalnem odporu, trosil listke z gesli
Osvobodilne fronte in sodeloval celo pri mini¬
ranju železniške postaje.

V prvih povojnih letih je obiskoval preostale
razrede gimnazije in je maturiral leta 1949.

V tem času je bil tudi zagret športnik, smučar,
plavalec, vaterpolist, nogometaš itd. V kultur-
noumetniškem društvu je deloval kot igralec
in režiser. Iz mladinske delovne brigade je pri¬
šel kot udarnik. Tedaj pa se je zgodilo nekaj,
kar je usodno naravnalo njegovo kasnejše živ¬
ljenje. Kot njun oče, je hotel tudi Jožetov brat
postati zdravnik. To pa mu je preprečila tra¬
gična smrt. Jože se je tedaj zaklel, da bo opra¬
vil v življenju delo za dva človeka: zase in za

svojega mnogo prezgodaj umrlega brata. Hotel
se je vpisati na medicino, toda slučaj je nane¬
sel, da se je znašel na kemijski fakulteti. Tu
je leta 1955 diplomiral, deset let kasneje pa
še doktoriral. Nikoli mu ni bilo žal, da je slučaj
tako soodločal o izbiri njegovega poklica.

že v drugem letniku univerze mu je sloviti
profesor anorganske kemije dr. Branko Brčič
ponudil mesto demonstratorja, to pa je vpliva¬
lo na strokovno specializacijo kasnejšega znan¬
stvenika, ki ga je prof. Brčič že kot absolventa
priporočil za raziskovalno delo v Institutu
»Jožef Stefan«, naši največji raziskovalni usta¬
novi. Tu je začel delati leta 1953 kot študent,
tu dela še sedaj kot raziskovalni svetnik in
vodja laboratorija za kemijo fluora, hkrati pa
je tudi univerzitetni profesor na fakulteti, kjer
je bil ob začetku dela v institutu še sam štu¬
dent.

Za prof. dr. Jožetom Slivnikom so že tri de¬
setletja znanstvenega dela. Predvsem so po¬
membne njegove raziskave v kemiji fluora —
po njegovi zaslugi gre delo tega odseka na
Institutu »Jožef Stefan« v korak z najnapred¬
nejšimi svetovnimi dosežki. Dr. Slivnik je ra-

16  TIM 1 • 81/82

zen tega razrešil marsikateri problem, ki ga
ima industrija s svojimi odpadki, na primer
z raznimi žveplovimi spojinami, ki še posebej
ogrožajo okolje. S sodelavci je pokazal tudi
na škodljivo prisotnost in možne rešitve z ne¬
katerimi fluoridnimi odpadki. To je bila v naši
znanosti in industriji novost.

Prek fluora pa je šla tudi raziskovalna pot na
področju osvajanja tehnologije uranovega go¬
riva. V Žirovskem vrhu ob Poljanski dolini bo
začel delovati prvi slovenski rudnik urana.
Odtod bo prihajalo v jedrsko elektrarno Krško
vsako leto toliko goriva, kolikor ga bo sproti
»pogorelo«. Kako predelati rudo v uranov kon¬
centrat za izdelavo jedrskega goriva, na to
vprašanje je odgovoril dr. Slivnik na dotlej v
svetu še neznan način. Drugod nastaja pri tej
predelavi radioaktivna voda, ki izteka v okoli¬
co. Da bi takšna odpadna voda iz Žirovskega

modelarstvo

J. I. Lokovšek

vezje TIM XXVII

Uvod

S prijatelji smo preizkušali nov model in na¬
neslo je, da se je polet končal v gostem robi¬
dovju. Ker je bilo le-tega za cel travnik in še
pomešano z nizkim grmičevjem, je bilo iska¬
nje modela neuspešno, čeprav smo za to za¬
pravili že več kot dve uri in bili vsi opraskani
prav do ušes. Pa je nekdo prišel na imenitno
idejo: »Pomigaj s krmili in morda boš slišal
žaganje servomehanizmov!«

To nas je rešilo, saj smo ob napetem prislu¬
škovanju našli model ravno po »žaganju« ser¬
vomehanizmov, kakor je namreč bistri mlade¬
nič imenoval značilni zvok, ki ga proizvajajo
elektromotorček in zobniki v servomehanizmih.
Glede na to izkušnjo je ideja taka: zakaj bi
ne imeli v modelu kaj glasnejšega od relativno
tihih servomehanizmov, ki jih zaslišimo le na
bližino?

vrha zastrupljala Soro in nato Savo, ni dopust¬
no. Pa je dr. Slivnik s sodelavci iznašel način,
kako je mogoče vračati primerno očiščeno od¬
padno vodo ponovno v predelavo uranove
rude. Tako je ne odteka nič v okolico, ki osta¬
ja čista kljub neposredni bližini uranovega
rudnika in tovarne za predelavo uranove rude.
Slednja bo delala na način »zaprte tehnologi¬
je«, kot ga je predlagala Slivnikova skupina
in kot ga sedaj uvajajo tudi drugod po svetu.
Za dr. Slivnika in mlado slovensko jedrsko te¬
hnologijo vsekakor lepo priznanje!

Prof. dr. Jože Slivnik je nedvomno že doslej
opravil delo za dva človeka (o tem naposled
pričajo tudi številna odlikovanja in nagrade!).
Vendar pa dela dalje, kajti dandanašnji čas
poraja nove probleme, jutrišnji pa bo zahteval
že povsem določene odgovore in uporabne
rešitve.

Lahko bi vzeli kar kako vezje za vklop (TIM
XXVI) in z njim vključevali miniaturno hupo,
brenčač ali kaj podobnega. V tem primeru bi
potrebovali na sprejemniku en prost kanal.
Sam sem preizkusil zelo preprosto vezje, ki
reagira samo na odsotnost signala, tj. krmilnih
impulzov, ki so namenjeni servomehanizmu. To
pomeni, da bo vezje vključilo hupo takrat, ko
oddajnik izključimo ali pa takrat, ko model
uide iz dosega.

Opis delovanja

Na vhod (V) prihajajo impulzi, ki sicer normal¬
no krmilijo servomehanizem. Tukaj prek upora
R1 odpirajo transistor T1, ki zato stalno praz¬
ni kondenzator C2, oziroma mu ne pusti, da bi

TIM 1 • 81/82 17

se nabil prek upora R3. C2 je tako prazen,
transistor T2 ne prevaja in rele ne drži. Ko
signala zmanjka (izključimo oddajnik ali model
uide iz dosega), T1 nima več impulzov in C2
se nabije prek upora R3. Transistor T2 se
odpre, rele pritegne in s svojim kontaktom
vključi hupo.

Ker je poraba takega vezja majhna in ker bi¬
stveno ne obremenjuje izhodov sprejemnika,
ga lahko vežemo tudi na priključek servome-
hanizma, ki ga uporabljamo. Imeti moramo le
razdelilec, da lahko priključimo oba porabnika
na isti kanal. Seveda je preprosteje, če upora¬
bimo kak prost kanal, če ga seveda imate na
voljo.

Vezje troši zelo majhen tok (manj kot 1 mA),
saj rele normalno ne drži ves čas delovanja.
Ko rele pritegne, se poraba poveča na približ¬
no 40 do 100 mA, odvisno od vrste releja in
hupe. Primerjajmo to s servomehanizmom: ti¬
pično 5 mA, ko stoji, oziroma 300 mA, polno
obremenjen. To vezje torej ne bo predstavljalo
bistvene dodatne obremenitve baterije spre¬
jemnika.

Odgovoriti moramo še na vprašanje, ki se sa¬
mo ponuja. Zakaj sem uporabil rele in ne
transistorja za vklop, saj je rele večji, težji in
dražji. Preizkusil sem tudi možnost s transistor-
jem, vendar hupa (brenčač) ni hotela delovati,
saj le-ta za začetek potrebuje tokovni sunek.
Ne nazadnje pa lahko s takim vezjem vključite
tudi kaj močnejšega. To vezje je bilo namreč
razvito že pred leti, in sicer sem z njim vklju¬
čeval pogonski elektromotor v ladijskem mo¬
delu. Po drugi strani pa je danes možno kupiti
tudi že zelo majhne releje, katerih ohišje je
enake velikosti kot integrirana vezja, tako da
tudi velikost iin masa ne predstavljata več pro¬
blema.

Izbira materiala

Ves material je mogoče kupiti doma, tj. v ljub¬
ljanskih trgovinah. Edini problem je hupa, pri¬
merna za modele, tj. majhna, lahka in z delov¬
no napetostjo 5 (6) V. Najpreprosteje bi bilo
kupiti lepe miniaturne izdelke, namenjene
prav modelarjem, vendar se dobijo žal le v
tujini.

Seveda imamo na voljo več možnosti. Name¬
sto hupe uporabimo brenčač, lahko si ga na¬
redimo celo sami ali pa se odločimo za osci¬
lator in »krepkejšo« slušalko, ki jo sicer upo¬

rabljajo prenosni transistorski sprejemniki. To
rešitev že poznamo iz lanske druge številke,
ko smo gradili vezje, ki nas je opozarjalo na
slabo baterijo v oddajniku.

Gradnja

Ploščica tiskanega vezja je projektirana za
Iskrin najmanjši rele TRM 25, sicer bi lahko
bila tudi manjša. V merilu 1 : 1 jo prikazuje
slika 2.

Slika 2. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

Priključne sponke sem oštevilčil na povečani
sliki ploščice na sliki 3.

Slika 3. Povečana slika ploščice z oštevilčenimi
sponkami

Naredimo tabelo vrednosti in povezav posa¬
meznih elementov na ploščico.

18  TIM 1 • 81/82

Vsi elementi so montirani v pokončni legi.
Vezje je gosto zato, da sem ga lahko vgradil
v ohišje neuporabnega servomehamizma, seve¬
da z manjšim relejem.

Hupo sem priključil prek standardnega pri¬
ključka za slušalke transistorskih sprejemnikov.
Zanimiv je še brenčač kot druga možnost, če
si hupe ne moremo omisliti. Ker je to v bistvu
zvonec, ga lahko naredimo s pomočjo releja.
Dobro je preizkusiti več tipov relejev, da do¬
bimo zares čim močnejši zvok. Vezava releja
kot brenčača je preprosta. Prikazuje jo slika
4.

Slika 4. Vezava releja

Uporabili smo mirovni kontakt releja, če vam
uspe narediti še kak dodatek na kotvi tako, da
ie-ta ne samo brenči ampak tudi tolče, npr. po
plastičnem ohišju releja, bo zvok bistveno
močnejši.

V preteklosti sem vezje TIM XXVII uporabljal
za vklop pogonskega elektromotorja v ladij¬
skem modelu F1-E-1Kg, ker je lažje od vseh
drugih možnosti. Takrat sem izkoriščal mirov¬
ni kontakt releja in ne delovni kot sedaj
(sponki 24 in 26 na ploščici tiskanega vezja).
Vklop oddajnika je obenem vključil tudi pogon¬
ski elektromotor.

Za konec poglejmo še tehnične podatke:

Marjan Klenovšek

RC krmilni
mehanizem II in
ohišje oddajnika

V lanskem letniku je revija TIM objavila načrte
za RC krmilni mehanizem z mehaničnim tri-
merjem, tokrat pa je pred vami načrt za novo,
izboljšano varianto t. i. »križer« in še kaj.

RC krmilni mehanizem II je res večji in težji
kot njegov predhodnik, vendar s tem tudi trpež¬
nejši in manj občutljiv na grobo ravnanje. Ima
že ločene potenciometre za trimerje in zato
so lahko vsi potenciometri trdno priviti v ohiš¬
je mehanizma in z zračnostjo ni problemov.
Cel sistem pa je zato tudi manj kritičen pri
izdelavi. Spremenjen je tudi sistem za vzmetno
zračenje ročic v nevtralo in nevtralizacija lep¬
še deluje kot pri predhodnem mehanizmu.
Valjčki ročice in vilice so obilnejše dimenzio¬
nirani. Kljub naštetim pozitivnim lastnostim pa
ima mehanizem II glede na predhodnika eno
napako: z njim je namreč precej več dela, se
pa to v praksi bogato obrestuje.

Večina delov je strojno obdelanih bodisi na
stružnici bodisi na rezkainem stroju in če dela
na obdelovalnih strojih ne obvladate res dobro
(ali če so vam nedosegljivi), je najbolje, da
vam jih izdela nekdo, ki to obvlada. Preden
pričnete delati, si dobro oglejte načrte, da
ne bo pozneje nepotrebne jeze. Pa še nekaj,
desni mehanizem ni enak levemu in njegovo
ohišje ima odprtine za trimerske koleščke na
levi, skratka je zrcalno preslikano okrog osi.
Za tiste, ki so jim štirje kanali premalo, sem
narisal mehanizem za dodatna dva kanala, ven¬
dar o tem pozneje. Da se pri izdelavi oddajni¬
ka ne bi preveč mučili z vpetjem antene, si
oglejte, kako sem rešil ta problem. Rešitev je
enostavna, za montažo zelo primerna puša,
dimenzionirana tako, da prenese vsako normal¬
no anteno ne glede na dolžino in težo. Pri iz¬
delavi pa morate seveda upoštevati premer an¬
tene na mestu vpetja. Sam imam CLC anteno

TIM 1  • 81/82  19

s premerom 10 mm in s pritrditvenim navojem
M3. Če ima vaša antena drugačne dimenzije,
modificirajte nosilec antene, kolikor je pač po¬
trebno.

Vrnimo se k mehanizmom. Preden pričnete
delati, izmerite potenciometre. Moji imajo osi
0 6 in zunanji premer 2,15, navoj M10, za
kanale 5 in 6 pa os 0 4, zunanji premer 0 16
in navoj M7 proizvod firme Piher. Če imajo
vaši potenciometri drugačne dimenzije, morate
to upoštevati. Pomemben je predvsem zunanji
premer potenciometrov, ki naj ne bo večji kot
0 24, sicer potenciometer štrli čez osnovno
ploskev in mehanizme težko pritrdimo v ohiš¬
je oddajnika, če pa je zunanji 0 večji kot
24 mm, si pomagamo enostavno tako, da vse
luknje v ohišju pomaknemo malo dalj od osnov¬
ne ploskve. Namesto predvidenih 12 mm jih
vrtamo npr. 13 mm od osnove. Toliko splošnih
napotkov, zdaj pa preidimo k izdelavi krmilrgh
mehanizmov.

Najprej na stružnici izdelamo dele 2, 3, 8, 9,
13, 14 in 5a. O izdelavi delov 2 in 3 nekaj več
besed. Valjček 5 mora po širini točno ustre¬
zati utoru v valju 2. Utor izdelamo tako, da z
rezkarjem 0 6 najprej izrezkamo v dolžini
8 mm utor, ki ima na obeh straneh seveda še
okroglo obliko. S pilo nato odstranimo odvečen
material, dokler ne dobimo pravokotnega uto¬
ra dimenzije 6x14.  Pri izdelavi utora bodite
kolikor je mogoče pazljivi, ker boste sicer imeli
probleme z zračnostjo valjčka 3 v utoru. Utor
površinsko obdelamo z vodobrusnim papirjem
gradacije 400, nato pa po točni širini utora iz-
stružimo valjček 3.

V izstružene elemente nato s svedrom 2,6 mm
izvrtamo luknje za navoje in jih z navojnimi
svedri M3 izrežemo.

Vilice 7 izdelamo na rezkalnem stroju iz alu¬
minija 0 44, najboljše pa je, če to prepustite
strokovnjaku. Vodilni utor po končanem rezka¬
nju obdelamo z vodobrusnim papirjem, nato
pa v vilice izvrtamo luknje in vrežemo navoje
M3. Preostane nam še izdelava delov 5, 6, 10
in 11, ki jih naredimo iz ustrezne žice in jim
z navojnimi čeljustmi M3 vrežemo navoje. Del
6a izstružimo po točni širini vodilnega utora
v vilicah 7, nato pa ga prilotamo na del 6.
Izdelamo si še vijake 18, ki jih enostavno od¬
žagamo iz medeninastih vijakov M3 X 10 in
jim z žagico za rezljanje naredimo utore za
izvijač. Os 4 je bivša os potenciometra, ki jo
odrežemo na potrebno dolžino. Najboljše je,
če je kromirana ali vsaj svetlo vlečena. S sve¬

drom 0 3 vgreznemo še mesti, kamor sedeta
ročici 5 in 6. Nato zmontiramo skupaj dele 2,
3, 4, 5 in 6 ter 9 in 10.

Ohišje krmilnega mehanizma izdelamo iz čim
trše aluminijaste pločevine debeline 1,5 mm.
Z žagico za rezljanje ga izžagamo. Pred žaga¬
njem izvrtamo luknje na ušescih 0 3 in M2
(0 1,6) ter luknji na vogalih, ki sta potrebni
le zaradi lažjega krivljenja pločevine. Izžagamo
tudi odprtino za krmilno ročico, vendar naj bo
malo manjša, kot je na načrtu, npr. 15 X 15.
Luknje za potenciometre in navoje vrtamo kas¬
neje. Iz pločevine izrezan plašč ohišja na leseni
ali kovinski šabloni nato zakrivimo tako, da
dobimo obliko, kot je na skici. Šablona mora biti
čim točneje izdelana, predvsem pa je pomem¬
bno, da so stranice res pod pravim kotom. Na
paralelnem črtalniku si nato na ohišje meha¬
nizma zarišemo središčnice za luknje za ležaje
in potenciometre. Pazite, da boste to naredili
res precizno. Središča lukenj nato zatočkamo
in luknje zvrtamo. Vendar ne začnete takoj
s svedrom 0 10, temveč z manjšimi svedri.
Predlagam vam zaporedje 0 3, 5, 8, nato sve¬
der 0 10. Za navoje M3 (pritrditev dela 11)
vrtamo luknje 0 2,6 mm. Trimerske potencio¬
metre vstavimo v ohišje s strani, zato moramo
z žagico za rezljanje izžagati še utore do lu¬
kenj za trimerske potenciometre. S fino pilo
na ohišju posnamemo vse ostre robove, nato
se lahko lotimo poskusa montaže in pri tem
sproti prilagajamo dolžine osi potenciometrov
in delov 9. Najprej sestavimo podsklop iz de¬
lov 2, 3, 4, 5 in 6 in ga zmontiramo v ohišje.
Sledi montaža vilic s pripadajočimi deli, nato
pa trimerji. Trimerski potenciometri imajo po
dve matici, eno z lepilom fiksiramo na začetek
navoja, druga pa ostane gibljiva. Na os natak¬
nemo trimerski gumb 14 in potenciometre boč¬
no vstavimo v ohišje, če se pri montaži pri¬
kažejo kakšne napake (luknje iz centra, netoč¬
no krivljeno ohišje), jih seveda odpravimo,
nato pa z UHU-plus ali podobnim lepilom za¬
lepimo ležajne puše 8 v ohišju. Dvokompo-
nentna lepila te vrste bolje primejo, če se tr¬
dijo pri povišani temperaturi, zato ohišje, po¬
tem ko ste nanesli lepilo, segrejete. Sam to
običajno počnem nad plinskim štedilnikom.
Vendar pazite, previsoka temperatura lepilu
škodi. Sicer pa proizvajalci teh lepil običajno
na embalaži povedo, kako se lepilo trdi pri
različnih temperaturah. Mehanizme nato še
enkrat poskusno zmontiramo in tokrat obdelamo
odprtino ročice tako, da se ročica odklanja v

RC KRMILNI MEHANIZEM II-levi

RC KRMILNI MEHANIZEM II -detal ji

22  TIM 1 • 81/82

vse strani enako za kot npr. 30—40° od verti¬
kale. Sledi navijanje vzmeti 12 in njihovo pri¬
lagajanje po delih 9, 10 in 11. Vzmeti navijamo
iz t. i. klavirske žice 0  0,6 na trnu 0  3,8 mm.
Trdoto osi oziroma njihovo prednapetost si do-

NOSILEC ANTENE

TIM 1 • 81/82 23

ločimo po občutku na ročici. Lahko pa jih tudi
točno umerimo npr. z vzmetno tehtnico, tako
da imamo na ročicah na vse strani enako silo.
Krmilni mehanizmi so tako v grobem gotovi,
zato se lahko lotimo mehanizma kanalov 5 in 6.
Glede tega mehanizma le nekaj napotkov.
Nosilec izžagamo iz trde aluminijaste ploče¬
vine debeline 1,5 mm in vanj izžagamo oba
utora za potenciometer (9 X 16) in zvrtamo
luknjo 0 6. Nosilec zakrivimo, nato si zariše¬
mo središče lukenj 0 7 za potenciometre,
vrtamo s svedri 0 3, 5, nato 0 7. Lukenj za
navoje M2 še ne vrtamo. Kolesca 2 izstružimo
in nanje vrežemo navoje, potem si izdelamo
še ročici 3 in odrežemo vijake 4. Mehanizme
nato zmontiramo ter se lotimo še nosilca an¬
tene.

RC KRMILNI MEHANIZEM II

Nadaljevanje prihodnjič

Franci Leve

fw-190

To je model vojaškega letala iz druge svetov¬
ne vojne, ki so ga zlasti odlikovali siloviti
pospeški.

Trup modela je izdelan iz reber (št. 1 do 5) in
letvic. S številko 6 je označen smerni stabili¬
zator. Na tem delu se letvice stikajo. Trup je
v celoti iz balse in profilno obrušen. Rebro 1
je iz balse, debele 10 mm in profilno obrušeno,
letvica pod repom je iz smrekovine, kabina pa
iz celofana ali podobnega materiala.

Krilo je sestavljeno iz balsinih letvic s prese¬
kom 3X3 in 3X5 mm. Rebra so iz balse,
debele 1 mm. Za levo krilo morate načrt sime¬
trično prerisati. Ne pozabite vgraditi nosilca
koles. Vsako polovico krila posebej prilepite na
trup na označenem mestu. Višinski stabilizator
je iz 1 mm balse. Na krilo prilepite tudi pod¬
vozje na označenem mestu. Krilo ima 10 % V
10 m. Na to bodite še posebej pozorni.

Gotovo ogrodje prevlečete z japonskim papir¬
jem in prebarvate. Modela ne poganja motor
temveč elastika, ki je ne smete pretirano na¬
viti, saj je po navadi tako, da kadar poči ela¬
stika, poči tudi trup.

24  TIM 1 • 81/82

3X3

3

napnemo elastiko, s katero pripnemo krilo.
Prilepimo tudi smerni stabilizator.

Krilo izdelamo tako, da najprej izdelamo iz
vezane plošče šablonski rebri, vstavimo med-
nju ustrezne kose balse in obrusimo. Krilo se¬
stavljamo na ravni podlagi in ga sestavljenega
prevlečemo z japonskim papirjem.

Enako izdelamo tudi višinski stabilizator.

28  TIM 1 • 81/82 elektrotehnika in elektronika

Marko Dulmin

merilnik

kapacitete

Z univerzalnimi instrumenti največkrat ne mo¬
remo zadovoljivo meriti kapacitete. Z nekateri¬
mi instrumenti merimo kapaciteto tako, da me¬
rimo izmenični tok skozi kondenzator, kar pa
je neuporabno za merjenje kapacitete elektro¬
litov. Naslednja metoda, s katero merimo ka¬
paciteto, je balistična, ki je zelo netočna za¬
radi nelinearne skale in kratkega časa odči¬
tavanja. Merilniki kapacitete so razmeroma
drage naprave, zato potrebujemo merilnik ka¬
pacitete, ki bo cenen, natančen in z enostav¬
nim odčitavanjem.

S pomočjo zakona o ohranitvi naboja bomo
izdelali metodo za merjenje kapacitete. Naboj
je produkt časa in pretečenega toka:
e = I . t (A . s = As)

Kapaciteta kondenzatorja je podatek o naboju,
ki ga sprejme kondenzator pri določeni nape¬
tosti:

Če kondenzator priklopimo na izvor enosmerne
napetosti, bo v kondenzator steklo toliko na¬
boja, da bo kvocient naboja v kondenzatorju
in napetosti na kondenzatorju enak kapaciteti
kondenzatorja. Naboj bo tekel v kondenzator
toliko časa, da se bosta napetosti kondenzator¬
ja in izvora izenačili. Primerjavo lahko najde¬
mo v polnjenju posode iz velikega jezera (sli¬
ka 1).

V posodo bo steklo samo toliko naboja, da se
bosta gladini vode v posodi in vode v jezeru
izenačili. Višino vode lahko primerjamo z na¬
petostjo, količino vode v posodi pa z nabojem.
Kapaciteta posode (podatek o količini vode, ki
gre v posodo do določene višine) je torej od¬
visna samo od preseka posode, ki je enak
ploščini osnovne ploskve posode, če gladino
jezera dvignemo, bo v posodo steklo več vode,
vendar se kvocient med količino vode in višino
vodnega stolpca ne bo spremenil.

Naš princip merjenja kapacitete bomo prika¬
zali na naslednjem primeru:

1. Napolnimo posodo z neznano kapaciteto do
določene višine.

2. Vodo prelijemo v posodo z znano kapaciteto.

3. Iz razmerja višin vode v drugi in prvi poso¬
di izračunamo kapaciteto prve posode.

Postopek je prikazan na sliki 2.

Količino vode v posodi izračunamo iz enačbe
za volumen teles:

V = S.h

S = presek posode

h = višina vode v posodi

Ker je količina vode, ki je v prvi oziroma drugi

posodi nespremenjena, lahko zapišemo:

Vi = V 2

. h-j — S 2  ■ h 2

Tako lahko izračunamo kapaciteto — presek
prve posode, ne da bi poznali količino vode,
ki jo prelivamo:

Vse kar potrebujemo, je presek druge posode in
razmerje višin.

Enak postopek bomo uporabili pri določanju ka¬
pacitete kondenzatorja:

1. Kondenzator z neznano kapaciteto priklopi¬
mo na znano napetost. V kondenzator steče
naboj.

TIM 1 • 81/82 29

2. Naboj pretočimo v kondenzator z znano
kapaciteto in izmerimo napetost.

3. iz znane kapacitete in razmerja napetosti iz¬
računamo neznano kapaciteto.

Ker je bil naboj v obeh kondenzatorjih enak,
lahko zapišemo:
e x  =  e z

c x  • Uz “ c z . Uj z

c x  = neznana kapaciteta
c 2  = znana kapaciteta
U z  = znana napetost, s katero nabijemo c x
U iz  = izmerjena napetost na kondenzatorju
c z , ko vanj pretočimo naboj

Praktična izvedba merilnika kapacitete

Osnovno vezje za pretakanje naboja je na sli¬
ki 3.

Operacijski ojačevalnik s kondenzatorjem v
povratni vezavi ima izhodno napetost, ki je
kvocient naboja v kondenzatorju in kapacitete
kondenzatorja:

Zaradi negativne povratne vezave je napetost,
glede na naboj, nasprotnega predznaka, če ima
ojačevalnik FET vhod, lahko tok v vhod zane¬
marimo (10— * 1 * * * S * * * * * * 12  A), tako da ves tok, ki ga po¬
šiljamo v vezje, steče v kondenzator. Zaradi
lastnosti operacijskega ojačevalnika se izhod¬
na napetost veča (tok teče v kondenzator) vse
dotlej, dokler je na vhodu napetost, če na vho¬
du ni napetosti in je kondenzator prazen, je
tudi izhodna napetost nič voltov. Nabit konden¬
zator, priklopljen na vhod, bo pošiljal tok v
vezje vse dotlej, dokler se ne bo izpraznil.
Tako se ves naboj, iz kondenzatorja na vhodu,
preseli v kondenzator v povratni vezavi. Po
prej opisanem postopku lahko izračunamo ka¬
paciteto kondenzatorja na vhodu. Celotna she¬
ma merilnika kapacitete je na sliki 4.

Z zaporedno vezanima diodama (navadna in
LED) dobimo napetost okoli 2,5 V, ki pa je
stabilna ne glede na nihanja napajalne nape¬
tosti. S potenciometrom P nastavimo napetost
točno 1 V proti ( + ) vhodu operacijskega oja¬
čevalnika. S to napetostjo tudi nabijemo kon¬
denzator c x . Stikalo mora biti dvojno in pre¬
klopno. Ko je kondenzator c x  priklopljen na
nastavljeno napetost, mora biti stikalo čez kon¬
denzator c z  sklenjeno, da se kondenzator c z
izprazni. Nato preklopimo kondenzator c x  na
vhod ojačevalnika in stikalo čez c z  razklenemo.
Naboj se iz kondenzatorja c x  pretoči v kon¬
denzator c z .

Izhodno napetost pomerimo z univerzalnim in¬
strumentom.

Zaradi točnosti meritev večkrat ponovimo (pre¬
klopimo stikalo). Po prej izpeljani enačbi do¬
bimo:

Ker je napetost U z  1 V, je odčitavanje kapa¬
citete c x  enostavno. Če je izmerjena napetost

1 V, sta kondenzatorja enaka, torej so enote

na skali voitmetra enake kapaciteti c z . Npr.:

če je izmerjena napetost 10 V, je:

c x  = 10 c z

S spreminjanjem kondenzatorja c z  spreminjamo

območje merjenja (preklopnik). Z univerzalnim

instrumentom lahko merimo do 0,1 V natanč¬

no pri merilnem območju 10 V, zato naj bo

razmerje sosednjih kondenzatorjev c z  100. V

tabeli so podane najprimernejše vrednosti kon¬

denzatorja c z :

100p,F...za merilno območje od 10 ptF do
1000 (xF

30  TIM 1 • 81/82

1 p,F .. .za merilno območje od 0,1 pF do 10 pF
10 nF ... za merilno območje od 10 nF do 100 nF
Pri zadnjem območju je izmerjena napetost
točna samo kako sekundo, nato začne napetost
»lesti«. Merjenje kapacitivnosti, ki bi bila manj¬
ša od 10 nF, je zelo netočna zaradi lezenja iz¬
hodne napetosti, kar je posledica lastnosti ope¬
racijskega ojačevalnika. Kondenzator c z  naj bo
kvaliteten in točen. Najbolje je, če ga izberete
pri nekom, ki ima industrijski merilnik kapaci¬
tete ali pa kapaciteto določite s kako zahtev¬
nejšo metodo, če ne potrebujete večje natanč¬
nosti kot ±10%,  je dober skoraj vsak kon¬
denzator. Operacijski ojačevalnik mora imeti
FET vhode, ni pa pomembno, kateri je. Uporabni

diabolo

V času še pred prvo svetovno vojno je bila
zelo razširjena igrača »diabolo«. To je kakih
6—7 cm dolgo leseno vretence, koničasto
ostruženo z obeh koncev proti sredini in v pre¬
meru kakih 5—6 cm. Zraven spadata še dve
približno četrt metra dolgi paličici, na koncu
zvezani s tanko, kake tri pedi dolgo vrvico.

V vsako roko vzamemo po eno palico, vretence
— diabolo — pa damo na vrvico, da lepo leži
na njej v sredini na najožjem delu. S paličica¬
ma poganjamo vretence na vrvici, da se kar
najbolj naglo vrti in se pri tem obdrži zaradi
vrtenja v vodoravni legi. Ko ima dovolj veliko
hitrost, raztegnemo sunkoma paličici, da se
vrvica nategne in požene vretenca bolj ali manj
visoko v zrak. Ko spet pada nazaj proti tlom,
ga z napeto vrvico prestrežemo in ujamemo,
da se igra lahko nadaljuje. Navadno se s tem
zabava le en igralec, lahko pa tudi po dva, če
sta že dobro izurjena. Na znak vržeta oba hkra¬
ti vretence v zrak drug proti drugemu v viso¬
kem loku, tako da vsak ujame drugega. Za
vsako ujeto vretence se šteje točka.

so: 355, 356, 357, 347, 351, 353, 3130...  Upor
R 2  ni bistven za delovanje, zmanjšuje samo
praznilne tokove c x . Kondenzator c na izhodu
pa duši možne oscilacije operacijskega ojače¬
valnika. Pri sponkah za priklop kondenzatorja
c x  označite ( + ) in (—) za pravilen priklop
elektrolitov. Pri kondenzatorjih z večjo kapa-
citivnostjo je treba pustiti stikalo v položaju
polnjenja c x  dalj časa, zato da se merjeni kon¬
denzator napolni do 1 V. Pri kondenzatorjih pod
10 pF pa je polnjenje trenutno. LED dioda služi
tudi za signalizacijo napajalne napetosti, ki lah¬
ko niha tudi do ± 2 V. Napajalna napetost naj
ne bi padla pod 13 V, ker se s tem zmanjša
merilno območje.

Božo Ropret
Branko Renko

funkcijski

generator

Opisani funkcijski generator daje sinusne, pra¬
vokotne in trikotne signale v frekvenčnem pa¬
su od 10 Fiz do 100 kHz v samo dveh frekvenč¬
nih obsegih. Zanimivost vezja je v tem, da
so za analogne ojačevalnike uporabljena CMOS
digitalna vezja. To dejstvo nam najbolje prika¬
že neomejeno uporabnost CMOS vezij.

Generator je napravljen na dveh ploščicah ti¬
skanega vezja: prva je generator vseh treh
oblik signala, druga pa ojačevalnik, ki omogo¬
ča priključitev bremen z upornostjo 4 Q ali
več. Generator je prav zaradi nizke izhodne
upornosti uporaben za določanje resonančnih
frekvenc zvočnikov ali zvočnih omaric. Zvočni¬
ke lahko priključimo direktno na izhod brez
dodatnih ojačevalnikov.

Sinusni generator deluje na principu Wieno-
vega mostiča, kot je razvidno iz sheme na sli¬
ki 1. VVienov mostič tvorijo RC členi (R1.+ P1)
in C3 ali C2 ter (R8 + P2) in C5 ali C6. Oja¬
čevalnik tvorijo vrata N1 ter troje paralelno
vezanih vrat (N2, N3, N1). Omejitev in stabi¬
lizacija amplitude je izvedena prek povratne

TIM 1 • 81/82 31

zanke z aktivnimi elementi T1, D1 in D2. Diodi
D1 in D2 morata biti uporjeni za čim manjše
popačenje sinusnega signala. Prav tako je tudi
zelo pomembno, da je dvojni potenciometer
P1, P2 čimbolj kvaliteten. Potek krivulj upor¬
nosti obeh potenciometrov naj ne bi odstopal
za več kot 5 %, saj so popačenja sinusnega
signala v tesni povezavi z neenakostjo poteka
krivulj upornosti obeh potenciometrov.

Trimer potenciometer R3 je potrebno nastaviti
na tako vrednost, da dosežemo najmanjše popa¬
čenje sinusnega signala. Če skrbno izberemo
elemente Dl, D2 ter P1, P2, potem lahko do-
sežmo popačenje manjše od 0,5%.

32  TIM 1 • 81/82

A

SEZNAM MATERIALA

preklopnik 2x2 položaja
preklopnik 3x1 položaj

Slika 4. Montažni načrt funkcijskega generatorja

Slika 5. Tiskano vezje ojačevalnika

Slika 6. Montažni načrt ojačevalnika

TIM 1 • 81/82 33

Vrata N5 in N6 tvorijo Schmitov triger in pre¬
tvorijo sinusni signal v pravokotnega. Razmerje
med impulzom in pavzo je približno 50 %.
Vrata N7 in N8 tvorijo integrator in formirajo
trikotni signal. Amplituda in linearnost tako
tvorjenega signala je močno frekvenčno od¬
visna. Zato je ta izhod praktično uporaben le
takrat, ko instrument uporabljamo skupaj z
oscilatorjem. Amplitudo in linearnost nastav¬
ljamo s potenciometrom P3, glede na sliko na
zaslonu osciloskopa.

Izhodna upornost vseh treh izhodov je soraz¬
merno visoka, zato moramo instrumentu dodati
še transformator impedance (ojačevalnik) tako,
da dosežemo nizko izhodno upornost.

Boris Tuma

elektronska

igrica

Pred vami je načrt male električne igre, ki jo
lahko z malo truda napravi vsakdo. Deluje ta¬
kole: v napravi so dvakrat po tri serijsko zve¬
zana stikala, če so stikala odprta, da teče
skozi nje tok, se prižge luč D 2 , če pa so vsa
stikala zaprta, gori luč D,. Kolikor je odprto
samo eno stikalo, ne gori nobena luč. Isto ve¬
lja, če sta odprti dve stikali. Skupni upor D,
in D 2  ter skupni upor diod D 4 , D 6 , D 8  in uporov
R, do R 3  je namreč manjši kot upor same
D,. Iz tega sledi, da je napetost v točki A
manjša in luč ne gori.

Vsak od obeh igralcev ima na ohišju na raz¬
polago po tri stikala. Nasprotnika izmenoma
pritiskata vsak svoja stikala; zmaga tisti, ki
prvi uspe prižgati svojo luč (na načrtu ozna¬
čeno z LED). Igralca smeta vedeti, katero sti¬
kalo je sprožil nasprotnik, ne smeta pa vide¬
ti položaja tega stikala. To dosežemo s tem,
da so v ohišje vgrajena stikala, pri katerih ni
videti pozicije, in predvsem s tem, da so sti¬
kala vgrajena v stranice ohišja tako, da igralec
nasprotnikovih stikal ne more videti.

Seznam elementov

8 i, R 2 , R 3  = 62 £2
R 4 , R 5  = 68  £2

D u  D 2  = LED

D 5 —D a  = 1N4001

Ojačevalnik je klasičen s komplementarnim pa¬
rom transistorjev na izhodu. S pomočjo trimer
potenciometra P4 nastavimo mirovni tok skozi
izhodna transistorja na vrednost okoli 50 mA.
Pravokotnim signalom s frekvenco pod 100 Hz
zboljšamo hitrost prehoda z zvečanjem konden¬
zatorja C13.

Kot je bilo omenjeno že na začetku, je gene¬
rator možno uporabiti za določanje resonančnih
frekvenc zvočnikov. Seveda pa to ni edina mož¬
nost uporabe generatorja. Uporaben je pri
eksperimentih in meritvah tako na analognem
kot digitalnem področju. Posebno uporaben je
pri testiranju avdio in drugih ojačevalnikov.

Slika 2. Ohišje

34  TIM 1 • 81/82 mladi tehniki in zadružniki

iz deta mladih
tehnikov in šolskih
zadrug

še o pionirskih
šolskih zadrugah

Pri osnovnih šolah delujejo na prostovoljni pod¬
lagi tudi pionirske šolske zadruge, ki razvijajo
raznovrstne dejavnosti učencev, kot so: vrtnar¬
stvo in obdelovanje zemlje sploh, vzreja malih
živali in čebelarstvo, gospodinjstvo, cvetličar¬
stvo (hortikultura) in varstvo narave, pionirsko
hranilništvo in še marsikaj.

V preteklem šolskem letu je bilo teh zadrug
pri osnovnih šolah v Sloveniji 23, mnogo več
pa je bilo posameznih dejavnosti. Zlasti se je
povečalo število pionirskih šolskih hranilnic, ki
jih je že več kot 600. Številni so tudi vrtnarski,
sadjarski in cvetličarski krožki, čebelarskih
krožkov pa je 110. število zadrug, ki organizi¬
rano združujejo in razvijajo te dejavnosti, je
majhno. Pred leti je bilo pionirskih šolskih za¬
drug veliko več, potem pa je zaradi premajhne
vzpodbude njihovo število začelo upadati. Kljub
temu izkušnje in tudi število posameznih dejav¬
nosti pričajo, da zanimanje za te dejavnosti
med pionirji ne manjka. Zato je koordinacijski
odbor šolskih zadrug, ki delujejo v okviru Zveze
organizacij za tehnično kulturo Slovenije, dal
pobudo za ponovno ustanavljanje pionirskih šol¬
skih zadrug pri osnovnih šolah, da bi tako omo¬
gočili čim večjemu številu osnovnošolske mla¬
dine udejstvovanje v teh zanimivih in hkrati
izredno koristnih dejavnostih. To pobudo je
podprl tudi Zavod SRS za šolstvo, ker je ak¬
tivno sodelovanje pionirjev v delu združenih
krožkov ter v delovnih akcijah in v proizvodnem
delu tesno povezano z nalogami šol, ki so
dolžne ustvarjati možnosti za delovno uvelja¬
vljanje mladih.

Koordinacijski odbor šolskih zadrug je tudi
sprejel pobudo za prireditev prvega srečanja
pionirjev  — zadružnikov, ki bo verjetno že le¬
tos, meseca oktobra v Radljah ob Dravi.

0 tem in o delu pionirskih šolskih zadrug bo
prinašal obvestila, reportaže in druge zapise
tudi letošnji letnik revije TIM.

Na večini osnovnih šol v SR Sloveniji imamo
poleg tehničnega pouka, v katerega so zajeti
vsi učenci, organizirane tudi različne prosto¬
časne tehnične aktivnosti. Na šolah imajo
organizirane različne tehnične krožke, v večini
primerov pa so ti krožki in sekcije povezani
v klub mladih tehnikov. Delo v krožkih in klu¬
bu mladih tehnikov poteka skozi celo leto,
zato je naravna želja in potreba, da mladi teh¬
niki enkrat ali dvakrat letno prikažejo svoje
znanje in izdelke na različnih manifestacijah,
kot so srečanja mladih tehnikov, tekmovanja,
razstave, prikazi ipd.

že več let nazaj pomenijo srečanja mladih
tehnikov prikaz celoletne aktivnosti mladih
tehnikov. Danes so srečanja mladih tehnikov
doživela velik razmah, saj poleg republi¬
škega srečanja organizirajo tudi občinska, re¬
gionalna in zvezno srečanje.

Največji odziv je bil opazen na srečanju v
Ljubljani, katerega se je udeležilo 41 osnovnih
šol, množična pa so bila tudi srečanja v Mari¬
boru, Novi Gorici in Murski Soboti. Poleg ome¬
njenih srečanj so bila organizirana tudi manjša
srečanja s celotnim ali delnim programom, od¬
visno od možnosti, ki jih je imela posamezna
šola ali občina.

Letošnje V. srečanje mladih tehnikov Slovenije
smo organizirali v Mariboru na Pedagoški
akademiji. Program in udeležba na srečanju
sta tako po kvaliteti kot po množičnosti pre¬
segla dosedanja srečanja in pomenita pomem¬
ben preobrat pri organizaciji srečanj.

Najboljši v posameznih panogah:

— spoznavanje proizvodnega procesa — tek¬
movanja se je udeležilo 43 tekmovalcev,
prvo mesto je osvojil Andrej Željevič iz
Slovenske Bistrice;

— sestavljanje konstrukcij — tekmovalo je 82
tekmovalcev, prvo mesto sta osvojila Blaž
Zupan in Blaž Kop iz Ljubljane Moste-Polje;

— delo na električnem ročnem orodju — tek¬
movalo je 63 tekmovalcev, prvo mesto je
osvojila ekipa občine Domžale;

— mladi tehniki v obrambi in zaščiti — tek¬
movala sta 102 tekmovalca, prvo mesto je
osvojila ekipa Slovenj Gradca;

TIM 1 • 81/82 35

— spuščanje letalskih modelov A1 — tekmo¬
valo je 49 tekmovalcev, prvo mesto je osvo¬
jil Peter Pehani iz občine Ljubljana-Center;

— spuščanje letalskih modelov A2 — tekmo¬
valo je 9 tekmovalcev, prvo mesto je osvo¬
jil Vinko Mazej iz Celja;

— spuščanje zmajev — tekmovalo je 22 tek¬
movalcev, prvo mesto je osvojil Timotej
Šnajder iz občine Ljubljana-šiška;

— spuščanje modelarskih raket — tekmovalo
je 33 tekmovalcev, prvo mesto je osvojil
Primož Kuhar iz občine Ljubljana-Vič;

— spuščanje avtomobilskih modelov — tekmo¬
valo je 17 tekmovalcev, prvo mesto je osvo¬
jil Simon Gašper iz Murske Sobote;

— spuščanje brodarskih modelov — tekmova¬
lo je 29 tekmovalcev, prvo mesto je osvojil
Janez Kosmač iz Radovljice;

— radijsko goniometriranje — tekmovalo je
38 tekmovalcev, prvo mesto sta osvojila
Dušan Maruzzi iz občine Ljubljana-Center
in Robert Jagodnik iz Ilirske Bistrice;

— izdelava fotograma — tekmovalo je 73 tek¬
movalcev, prvo mesto je osvojila Metka
Murtelj iz Cerknice;

S srečanja mladih tehnikov

S srečanja mladih tehnikov

36  TIM 1 • 81/82

— kino tehnika — tekmovali so 3 tekmovalci,
prvo mesto je osvojil krožek osnovne šole
Bračičeve brigade, Fram;

— tekmovanje mladih fizikov 7. razredov —
tekmovalo je 31 tekmovalcev, prvo mesto
je osvojila ekipa Maribor 1;

— tekmovanje mladih fizikov 8. razredov —
tekmovalo je 47 tekmovalcev, prvo mesto
pa je osvojila ekipa Ljubljana-šiška.

Uvrstitev 10 najboljših občinskih ekip;

Namen organizacije republiškega srečanja ni v
tem, da iščemo najboljše mlade tehnike, tem¬
več da se v osnovnih šolah razvija celoletna
aktivnost, udeležba na republiškem srečanju
pa naj pokaže, kako so se mladi tehniki pri¬
pravljali skozi celo leto.

Na zaključku republiškega srečanja smo izbrali
tudi slovensko ekipo, ki se je udeležila XVIII.

zveznega srečanja mladih tehnikov v Nišu. Eki¬
pa SR Slovenije je v Nišu osvojila 39 medalj,
od tega 8 zlatih, 20 srebrnih in 11 bronastih.
Uspeh na zveznem srečanju je tudi odraz vse
večje aktivnosti klubov mladih tehnikov v os¬
novnih šolah. Svet za tehnično vzgojo mladi¬
ne, ki deluje v okviru Zveze organizacij za
tehnično kulturo Slovenije, se je že pričel pri¬
pravljati za VI. srečanje mladih tehnikov Slo¬
venije, ki naj bi se predvidoma odvijalo nasled¬
nje leto v občini Kranj.

Revija TIM je v tem letniku uvedla novo
rubriko in ji dala naslov IZ DELA KLUBOV
MLADIH TEHNIKOV IN ŠOLSKIH ZADRUG.
Ni namen rubrike, da opisuje posamezna tek¬
movanja ali srečanja mladih tehnikov, temveč
želimo, da v tej rubriki sodelujete vi mladi
tehniki in nam pišete o življenju in delu v
KMT in krožkih, če imate kakršnekoli zamisli
in predloge, jih pošljite na naslov uredništva,
mi pa jih bomo z veseljem objavili. Posebno
so zaželene tudi fotografije iz življenja in dela
KMT, kot tudi fotografije izvirnih tehničnih iz¬
delkov in inovacij.

Svet za tehnično vzgojo mladine vas bo v
prihodnje o pomembnejših dogajanjih, razpisih
ipd. informiral v vaši rubriki.

SVET ZA TEHNIČNO VZGOJO
MLADINE

rešimo tehnični problem

Marjan Tomšič

klub mladih
konstruktorjev

Ustvarjalnost je tista sila, ki spreminja življenj¬
ske razmere in človeka v teh razmerah. Teh¬
nična ustvarjalnost je izoblikovala med člove¬
kom in naravo orjaški svet tehnike, s pomočjo
katere si človek podreja naravo in zmanjšuje
odvisnost od nje. S tehniko človek prodira v
vse skrivnosti materije od neskončno majhnih
delcev snovi do brezmejnih prostranstev ve¬
solja; od razvoja tehnike je odvisen razvoj
človeške družbe.

Na straneh Kluba mladih konstruktorjev dajemo
mesto tehnični ustvarjalnosti mladih. Tu se

mora uveljaviti težnja po spreminjanju obstoje¬
čega, po neprestanem odkrivanju novega. To so
torej strani, namenjene predvsem vašim pri¬
spevkom. Naloga uredništva je, da pripravi vr¬
sto zanimivih tehničnih nalog, ki jih boste vi
skušali rešiti in tudi sami s preizkusom preve¬
rili pravilnost rešitve, od sposobnejših pa
pričakujemo, da nam bodo take naloge tudi
pomagali iskati in oblikovati.

Zamisel tega kluba, ki jo predstavljamo v prvi
številki, se bo spreminjala. Pričakujemo tudi
vaše predloge o tem, kako naj bi izgledal. Mi¬
slimo pa, da mora biti vsebina pestra in da se
morajo na teh straneh izmenjavati vaša stali¬
šča z mnenji strokovnih ljudi iz uredništva. Zato
bomo v naslednjih številkah, potem ko bomo
prejeli prve vaše prispevke, vpeljali razgovor
s strokovnjakom. Le-ta bo komentiral vaše re¬
šitve in tudi svetoval, kako razvijati ustvarjalne
sposobnosti na področju tehnike.

Najboljše rešitve in predloge bomo vsak mesec
nagrajevali s knjigami ali tehničnimi predmeti.

TIM 1 • 81/82 37

razmisli,

naredi,

preizkusi

Tale kotiček je namenjen vaši tehnični ustvar¬
jalnosti. Vsakič boste dobili nalogo nekaj
uporabnega izumiti, odkriti, izpopolniti. Naloge
bodo take, da jih bodo lahko reševali tudi
učenci nižjih razredov, kjer še nimajo fizike,
nekatere, zlasti s področja elektrotehnike, pa
bodo take, da bo treba poznati osnovne fizi¬
kalne zakonitosti. Pri reševanju nalog boste
zanesljivo bolj uspešni, če boste delali skupaj
z drugimi, ki imajo ustvarjalne sposobnosti.
Saj poznate: več glav več ve. Tudi zaradi de¬
litve dela smo v skupini lahko uspešnejši.
Ideja postane vredna, kadar je v praksi uporab¬
na. Treba jo je uresničiti, pogosto je dovolj,
če izdelamo model in ga preizkusimo. Neuspeh
pri preizkusu nas opozori na napake in zmote
in pelje naprej k ustreznim rešitvam. Če nas
je v skupini več, tak proces lahko teče mnogo
hitreje in učinkovitejše. Kadar zmanjka moči
ali znanja, se lahko zatečete po pomoč k uči¬
telju, strokovnjaku alii pa v strokovno literaturo.
V pomoč vam bo tudi, če boste pazljivo sprem¬
ljali druge rubrike v klubu mladih konstruk¬
torjev, kjer bodo predvsem prispevki vaših
vrstnikov.

Za prvo nalogo smo izbrali vrtnarski črtalnik.
Preprosta naprava, ki jo uporablja vrtnar, da
v enakih razmakih začrta na gredici sled, kjer
posadi sadike.

Iz risbe je razvidno, da črtalnik lahko začrta
tri širine: oba klina sta v zunanjih luknjah,
oba sta v notranjih in še tretja možnost, ko
je prvi klin v notranji in drugi v zunanji luknji.
Vrtnar, ki sadi veliko število različnih rastlin,
potrebuje črtalnik, kjer bo razdaljo med klini
lahko nastavil na poljubno mero, kajti različne
rastline potrebujejo različne razdalje. Tu pa je
naloga za vas. Glasi se takole:

1. Konstruiraj vrtnarski črtalnik s petimi klini.
Razdalja med klini mora biti poljubno na¬
stavljiva v območju od 10 do 30 cm. Napra¬
va mora imeti merilno napravo, ki kaže
razdaljo med klini.

2. Izdelaj naris te naprave in vpiši mere.

3. Izdelaj (v primernem merilu) model naprave
iz kartona.

4. Pošlji risbe (sliko modela) uredništvu revije

TIM. __

Tisti, ki je tudi matematično nadarjen, bo ra¬
čunsko določil najmanjše mere za dosego
zahtevanih pogojev.

Pri tistih iz višjih razredov bomo veseli, če bo
risba tehnično neoporečna, tuširana ali s
svinčnikom, iz nižjih razredov pa bomo veseli
že jasne skice.

Ne pozabite pripisati točen naslov, razred in
šolo. Najbolj uspele rešitve bodo objavljene,
najbolj originalna bo nagrajena z lepo nagrado.

38  TIM 1 • 81/82
KAKO DELUJE

V vsaki številki Tima bomo pogledali v »dro¬
bovje« tehničnega predmeta, da bi ugotovili,
iz česa je sestavljeno, in odkrili, kako naprava
deluje. Po tej poti bomo spoznali vrsto tehnič¬
nih principov in kako fizikalne zakonitosti upo¬
rabimo v tehniki. Včasih bo treba predmet
razstaviti. Pri tem si moramo zapomniti zapo¬
redje, da bi predmet po obratni poti znali tudi
sestaviti. Pri bolj sestavljenih predmetih je
zaradi obilice podatkov pametno, da jih shrani¬
mo v »zunanjem spominu«, to je, da jih zapi¬
šemo ali pa še bolje, narišemo. Pri našem
raziskovalnem delu bomo razvijali ročne spre¬
tnosti, pridobljena znanja pa bomo lahko s
pridom uporabili, ko bomo reševali tehnične
probleme.

Tokrat bomo raziskali kemični svinčnik, ideja
je stara skoraj 100 let. Množična uporaba se
je začela šele po drugi svetovni vojni. Pisalo
deluje takole:

V ohišju iz plastične cevi je cevka, napolnjena
s hitro se sušečim barvilom. Cevka se v gor¬
njem delu zoži v kapilaro in potem spet raz¬
širi v prostor, kjer je kovinska kroglica. Izhod
iz cevke ima manjši premer, kot je premer
kroglice, zato kroglica ostane v prostoru. Med

pisanjem se zaradi trenja med kroglico in pa¬
pirjem kroglica vrti, obenem pa se maže z
barvilom, ki priteka iz kapilare.

Je to vse? Ne, ostala je še naloga za vas.
Pri večini kemičnih svinčnikov je v ohišju me¬
hanizem, s katerim lahko pisalo spravimo vanj,
da se barvilo ne zasuši pa tudi, da ne maže
žepov ter da ga potisnemo ven, ko ga potre¬
bujemo za pisanje. Enaka pritiska opravita dve
različni nalogi. Iz česa je sestavljen in kako
deluje ta mehanizem, boste vi raziskali, nari¬
sali in po potrebi tudi z besedo opisali.

Pošljite nam. Najboljši opis bomo objavili.

MALA RACIONALIZACIJA

Racionalizacija je ukrep ali na¬
prava, s katero zvečamo učinek
z najmanjšimi stroški. Na de¬
lovnem mestu ali v vsakdanjem
življenju so neštete možno¬
sti, da bi si olajšali delo ali
prišli do poceni izdelka. Vemo,
da so tudi med vami taki, ki
znajo take možnosti poiskati.
Pričakujemo vas v tejle rubriki,
kjer bomo vsak mesec objavili
dve domislici.

Za prvo številko nam je poslal
Janko Kern iz Gjubljane več do¬
mislic. Odbrali smo dve:

Naprava za pečenje na žaru iz
starega vedra. Kurišče je na
mreži, ki je vložena v notranjo¬

sti vedra. Zrak prihaja skozi vr¬
tine pri dnu posode. Meso se
peče na mreži ali kovinski plo¬
šči položeni na rob vedra.

Zasilno stojalo za lotalnik. Nare¬
jeno je iz šestih kosov žice, ki
so prepleteni tako, da je v sre¬
di obroč, kjer je lotalnik, kraki
pa so nožiče lotalnika.

Iz izumiteljske zakladnice

kofio

Kolo je eden od najpomembnejših izumov.
Človek ga uporablja že pet tisoč let. Ob koncu
17. stoletja je Francoz de Sivrac povezal dve

leseni kolesi z ogrodjem, tako da sta bili eno
za drugim. Poganjal ga je tako, da se je odrival
izmenoma z levo in z desno nogo. Kolesa ni
bilo mogoče krmiliti. Nemški gozdar Karl Drais
je kolo izpopolnil s tem, da je k prednjemu
kolesu vgradil krmilni mehanizem. Po njem so
to kolo imenovali draisienne (drezjen). Sredi

TIM 1 • 81/82 39

prejšnjega stoletja je Nemec Moritz Fischer
na os prednjega kolesa pritrdil pedale in od¬
pravil pogon z odrivanjem od tal. Da bi zvečali
hitrost kolesa, so povečevali premer prednjega
kolesa. Nazadnje je bilo že tolikšno, da je bila
prava akrobacija priti na kolo, pri hitrem za¬
viranju pa je kolesar v elegantnem loku zletel
na tla. Izum verige, ki je poganjala zadnje kolo,
je prinesel konec »visokega bicikla«. Po letu
1888, ko je Dunlop Izumil pnevmatiko, je po¬
stala vožnja varna in udobna. Od tedaj se kolo
bistveno ni več spremenilo; spada med najpo¬
polnejše izume. Številni razpisi in nagrade za
izpopolnitev so bili do sedaj neuspešni.

Levo od zgoraj navzdol

Slika 1. Draisovo kolo iz začetka 19. stoletja
Slika 2. Kolo s pedali iz sredine 19. stoletja
Slika 3. Visoko kolo iz prejšnjega stoletja
Slika 4. Sodobno kolo

brez besed

tehmka in proizvodnja

40  TIM 1 • 81/82

Samo Kuščer

sončna

elektrarna

V južni Italiji, blizu mesteca Adrano ob vznož¬
ju vulkana Etne že nekaj časa deluje elektrar¬
na, ki ne potrebuje nobenega goriva. Poganja
jo sončna energija, ki je v tistih krajih ne
manjka.

Vsaka elektrarna je večja ali manjša naprava,
ki pretvarja neko obliko energije v električno
energijo, ki jo žice in razni pretvorniki potem
posredujejo porabnikom — tovarnam, promet¬
nim sredstvom, mestni razsvetljavi, gospodinj¬
stvom. Do pretvorbe v električno energijo
pride v generatorjih. Njihovo osnovno delova¬
nje je zelo podobno električnemu dinamu na
biciklu. Dinamo na biciklu je dovolj majhna
in nezahtevna stvarca, ki jo brez kakršnihkoli
težav poganjajo človeške mišice. Za pogon ge¬
neratorjev v velikih elektrarnah pa so potrebne
veliko večje moči in zato tudi vse kaj drugačni
viri energije.

Najpreprostejši in najpogosteje uporabljeni vir
je tekoča voda. Ko voda pridrvi z višav, kjer
ima tako imenovano potencialno energijo, se ta
energija pretvarja v energijo, ki jo ima zaradi
gibanja (kinetična energija). Kinetično energijo
lahko voda odda turbinam, ki poganjajo vrteče
dele generatorjev. Tako se je kinetična energi¬
ja vode pretvorila v električno energijo.

Generatorje lahko žene tudi para, ki z veliko
hitrostjo puha na turbine, ki so v tem primeru
seveda drugačne kot vodne. Tudi tu se pre¬
tvarja kinetična energija, ki jo ima para zaradi
hitrosti svojega gibanja, v električno energijo.
Vendar je pare v naravi zelo malo in jo je
treba za poganjanje generatorjev šele napra¬
viti. Para seveda ni nič drugega kot voda v pli¬

nastem stanju. Če hočemo vodo pri normalnih
pogojih spraviti v plinasto stanje, jo moramo
segreti. Za to potrebujemo toplotno energijo,
ki jo spet lahko dobimo na različne načine.
V običajnih termoelektrarnah kurijo premog ali
zemeljski plin. Njuna notranja energija se pri
kemičnih reakcijah sprošča v obliki toplote in
segreva vodo, da postane para.

Ena od novejših oblik segrevanja vode za po¬
gon generatorjev so jedrski reaktorji. Pri teh
energija ne pride iz kemičnih, temveč jedrskih
procesov. V reaktorju razpadajo atomska jedra
težkih elementov (na primer urana) in pri tem
sproščajo velike količine energije. S to energi¬
jo grejejo vodo, da iz nje nastane para, ki tako
kot pri navadnih termoelektrarnah žene tur¬
bine.

Jedrske elektrarne so zadnje čase vse bolj
pogoste — tudi v Sloveniji so postavili prvo
tako elektrarno v Krškem. Zaradi vedno manj¬
ših zalog premoga v svetu se zdijo jedrske
elektrarne veliko bolj privlačne od običajnih
termoelektrarn — jedrskega goriva je še precej
na zalogi. Vendar pa imajo proti njim hude

TIM 1 • 81/82 41

pomisleke ljudje, ki se ukvarjajo z varstvom
okolja. Največja težava so seveda radioaktivni
ostanki, ki ostanejo po razpadu goriva. Druga
težava je voda, ki jo potrebujejo za hlajenje
pare. To vodo morajo od nekje črpati
in jo spet nekam spuščati. S tem se lahko
dvigne temperatura vira, iz katerega črpajo hla¬
dilno vodo in tako oteži življenjske pogoje za
nekatere živali in rastline, ki tam prebivajo.
Tudi hidroelektrarne lahko slabo vplivajo na
okolje — treba je namreč zgraditi velike jezo¬
ve, za katerimi se voda zbere v jezeru, ki
včasih prekrijejo velike površine in močno spre¬
menijo okolje v svoji bližini,
še najmanj vplivajo na okolje verjetno sončne
elektrarne, ki vsaj ne potrebujejo nobenega
goriva in zato tudi ni kakšnih neprijetnih
ostankov. Te elektrarne so v zadnjih letih za¬
čeli graditi povsod po svetu, kjer je veliko
sonca. Prva v Evropi je začela delovati letos
v južni Italiji. Zgradila jo je Evropska gospo¬
darska skupnost — Nemci in Francozi so na¬
pravili zbiralna zrcala, Italijani zbiralni stolp,
poskrbeli pa so tudi za celotno gradnjo in
postavitev. Elektrarna je stala okoli 800 mili¬
jonov dinarjev.

Glavni del sončne elektrarne je 182 velikih
zrcal na podstavkih, ki so gibljiva okoli dveh

osi. Gibanje zrcal mora biti čimbolj natančno,
zato je seveda prepuščeno računalniku. Neda¬
leč od polja zrcal stoji visok stolp, na vrhu
katerega je nekakšen zbiralnik, v katerem so
napeljane cevi z vodo. Vseh 182 zrcal ujame
sonce in vsako zase meče »zajčka« na cevi
v zbiralniku.

Sončna svetloba je oblika energije in če pade
na površino kakega telesa, se telo zaradi nje
segreje. Od enega samega zrcala se bi voda
v ceveh sicer segrela, vendar ne dovolj. Če pa
na isto površino usmerja energijo 182 zrcal, se
voda brez težav upari in poganja turbine.

Ob jasnem vremenu pada na vsak kvadratni
meter 1 kW sončne svetlobe — to pomeni, da
bi lahko z enim kvadratnim metrom sončne
svetlobe poganjali majhno električno pečico, če
bi svetlobno energijo popolnoma pretvorili v
električno. Izkoristek pretvornikov, kakršen je
na primer elektrarna, pa je še vedno zelo maj¬
hen. Izkoristek sončne elektrarne je približno
16%. Za primerjavo povejmo, da je izkoristek
jedrske elektrarne okoli 28%, izkoristek ter¬
moelektrarne na premog pa je več kot 30 %.
Seveda pa je bistvena razlika v tem, da za po¬
gon sončne elektrarne ne potrebujemo nobe¬
nega goriva.

42  TIM 1 • 81/82

iz tehničnega muzeja

Samo Kuščer

čoln

čoln je verjetno ena najstarejših človekovih
iznajdb. Ni bilo posebno težko odkriti, da ne¬
katere snovi plavajo na vodi. Začetniki čolnar¬
jenja so gotovo sedli kar na polomljena debla
in se popeljali po reki ali jezeru. Plovilo je
postalo bolj stabilno, če so povezali več debel
skupaj in napravili splav. Druga možnost je
bila, deblo izdolbsti in tako znižati težišče in
zboljšati plovne lastnosti.

Prvi čolni so bili skoraj gotovo iz lesa ali trst¬
ja, vsekakor pa so bili iz materialov, ki niso
imeli veliko možnosti, ohraniti se skozi tisoč¬
letja do danes. Najstarejša priča človekovih
čolnarskih začetkov je leseno veslo, ki so ga
izkopali iz močvirske šote v Angliji. Izvira iz
obdobja približno 7500 let pred našim štetjem,
uporabljali pa so ga verjetno za poganjanje ne¬
kakšnega kanuja, ki se žal ni ohranil. Najsta¬
rejši kanu so našli na Nizozemskem. Star je
prek osem tisoč let. Arheologi predvidevajo,
da so bili stari kanuji kar velike zadeve. V

Briggu v Angliji so našli kanu, ki je bil 16 me¬
trov dolg in meter in pol širok.

Les je le ena od snovi, ki so lažje od vode.

V Egiptu in Mezopotamiji so v starih časih za
gradnjo čolnov uporabljali trstje, ki so ga po¬
vezovali v snope in zalili s smolo, da je bil
čoln -neprepusten, že 3000 let pr. n. š. so te
svoje čolne opremili s kvadratnimi jadri iz
papirusa ali bombaža, da ob vetrovnem vreme¬
nu ni bilo treba uporabljati vesel. Jambor je
bil sprva sestavljen iz dveh drogov, ki sta bila
na vrhu združena, kasneje pa ju je nadomestil
en sam drog.

V približno istem času (okoli 2000 pr. n.š.) se
je iz vesel začelo razvijati tudi krmilo, ki je bilo
sprva le eno ali več vesel, kasneje pa je po¬
stajalo vse bolj izdelano za svoj namen.

Čolni so postajali vse večji — razvili so se
v ladje. Te pa so se razvijale v več smeri.
Največkrat so bile razlike med vojnimi in
trgovskimi ladjami. Vojne so morale biti hitre
in okretne, trgovske pa čimbolj prostorne.
Tudi največje ladje pa so dolga tisočletja po¬
ganjala vesla ali veter — vse do izuma par¬
nega stroja.

drobnjarije Bojan Rambaher

TIM 1 • 81/82 43

PRIPOMOČEK ZA VARJENJE

Pri varjenju pogosto pogrešamo
»tretjo roko«, človeka, ki bi nam
držal predmet, ki ga varimo. V
domači delavnici, kjer smo po¬
gosto prisiljeni improvizirati,
lahko iznajdljivi varilec najde
več rešitev. Ena izmed njih je
prikazana na naši sliki.

Varjeni predmet stisnemo s
kombiniram! kleščami, čeljusti
pa blokiramo s pomočjo močne
gume, ki jo navlečemo na ro¬
čaja klešč. Pri manjših predme¬
tih gumo prepognemo dvakrat.

STABILNA PRITRDITEV
ELEKTROMOTORJA

Skozi rebro modela povlečite
žico, nasadite nanjo leseno
cevko, narejeno iz svinčnika, na¬
to pa namestite motorček. Se¬
daj nataknite še drugo cevko in
žico povlečite še skozi sosed¬
nje rebro. Žico trdno zavijte ali
zategnite z matico. Če napravi¬
te v posameznem rebru več lu¬
kenj, lahko izbirate kot, ki ga
tvori vijak z osjo trupa. Takšna
pritrditev 'ima to prednost, da
se da motorček z lahkoto od-
montirati.

BUDOV STOLP

Stara legenda pravi, da v ne¬
kem budističnem hramu v Bena-
resu sedijo na posebno skritem
prostoru trije menihi, ki na toč¬
no predpisan način premeščajo
zlate plošče z enega stolpca na
drugi stolpec. Menihi so s to
nalogo zaposleni dan in noč ta¬
ko, da vsako sekundo premesti¬
jo eno zlato ploščo. Zlati kolo¬

barji — teh je 64 — se med
seboj razlikujejo po velikosti.
Največji je na dnu, najmanjši pa
na vrhu stolpa, tako da tvorijo
nekakšno piramido oziroma sto¬
žec. Po legendi bo sveta ko¬
nec, ko bodo menihi svoje delo
dokončali.

Oče zastavljene naloge in-ver¬
jetno tudi same legende je
francoski matematik iz prejš¬
njega stoletja Eduard Lucas. Mi
smo vam pripravili poenostav¬
ljen model tega na videz nereš¬
ljivega problema. Model si lahko
po načrtu sami izdelate.

Vaša naloga je naslednja: pre¬
mestiti morate sedem kolobar¬
jev z ene krajne osi na drugo.
Srednjo os lahko uporabljate kot
začasno odlagališče. Pri preme¬
ščanju kolobarjev se morate rav¬
nati po dveh osnovnih pravilih:

— vedno lahko premestite sa¬
mo en kolobar naenkrat (to¬
rej nikoli dva ali pa celo več
naenkrat);

— pri premeščanju kolobarjev
se ne sme nikoli zgoditi, da
bi postavili večji kolobar na
manjšega.

Da bi zadani problem uspešno
in v čim krajšem času rešili,
morate biti posebej pozorni na
določene zakonitosti, ki se po¬
javljajo v nalogi in si izdelati

tudi sistem tekočega premešča¬
nja kolobarjev, kjer jih ne boste
brez potrebe premeščali v praz¬
no.

Za tiste, ki imajo radi matema¬
tiko, bomo navedli nekaj šte¬
vilk. Število potrebnih prelaganj
je odvisno od števila kolobar¬
jev. Če bi imeli na enem kraj¬
nem stolpcu samo dva kolobar¬
ja, bi morali kolobarje trikrat
premakniti. Če imamo tri kolo¬
barje, potrebno število premikov
naraste že na sedem. Matema¬
tično zakonitost te naloge lahko
izrazimo z naslednjo enačbo:
število premestitev = 2”—1
kjer n pomeni število kolobar¬
jev. V naslednji tabeli lahko o
tej zakonitosti najdete še nekaj
podatkov:

* Sedmi kolobar precej otežu¬
je vašo nalogo. Če predpo¬
stavimo, da bi en kolobar
premestili v eni sekundi —
seveda, če bi imeli izdelan
sistem in se ne bi nikdar
zmotili — bi nalogo rešili v
127 sekundah, to je v nekaj
več kot dveh minutah.

'* Število premikov, ki so po¬
trebni za 64 kolobarjev, bi
lahko napravili šele v nekaj
tisoč milijonih let. Če torej
legenda ne laže, se nam
konca sveta še ni bati.

*  »

H =

44 TIM 1 • 81/82

POLIČKA ZA TELEFON

Tistega, ki ima telefon na zelo
dostopnem in ustreznem mestu,
morda ta članek ne bo niti za¬
nimal. Če pa se še vedno
ukvarjate s problemom, kam s
telefonom in obsežnim telefon¬
skim imenikom, preglejte ta na¬
črt in poskusite. Morda pa bo
mama zelo vesela, če ji boste
izdelali lično polico za telefon.
Izdelava ni tako težka, da b'i
potrebovali mnogo mizarskega
znanja. Polička je narejena iz
navadnih lesenih deščic, ki jih
morate na koncu le gladko zbru¬
siti in prelakirati.

Sestavni deli poličke za telefon
so naslednji (glej načrt):
del 1—3 kosi — 16x200x500
del 2 — 4 kosi — 16X200X  100
del 3 — 4 kosi — distančni vlo¬
žek premera 16 mm
(za premer 10 x 20 — jeklo ali
medenina)

Posamezne dele sestavljamo s
pomočjo lesnih vijakov s plo¬
ščato glavo:
del 5 — 4 kosi 5 X 70
del 6 — 6 kosov 4 X 40
del 7 — 8 kosov 2 x 16
Ko ste narezali deščice in pri¬
pravili vijake, lahko začnete s
sestavljanjem poličke. Najprej si
na vodoravni deski (del 1) s
svinčnikom točno označite me¬
sta, kamor pridejo vijaki in na¬
to s svedrom izvrtajte luknje.
V spodnjo deščico vrtajte s
svedrom premera 4,2 mm, v
zgornjo in srednjo pa s sved¬
rom premera 5,2mm; za glave
vijakov uporabite sveder preme¬
ra 8 mm.

Spodnjo polico in obe stranici
spojite s štirimi vijaki 4 x 40
mm. Gornjo polico in obe zgor¬
nji stranici spojite s pomočjo
dveh vijakov 4 x 40 mm. Vijake
vstavite na polovici dolžine vsa¬
ke stranice, ki jo morate potem
nekoliko obrniti pri spajanju
zgornje in srednje police. Za
pritrjevanje uporabite štiri vija¬
ke 5 X 70 mm. Med obe polici
vstavite distančni vložek.

Ko ste sestavili zgornjo in sred¬
njo polico in ju pritrdili na
spodnji stranici, zgornji stranici
zasušite v navpični položaj. Na
tak način boste zakrili glave
spojnih vijakov.

Na zadnjo stran poličke pritrdi¬
te zadnjo steno (del 4) s po¬
močjo osmih vijakov 2 x 16 mm.
V zadnjo steno nato na razdalji
400 mm izvrtajte dve luknji pre¬
mera 3 mm.

Na zid polico pritrdite z dvema
vijakoma in plastičnim vložkom
premera 5 mm. Luknja v zidu
naj meri 5 x 30 mm. Vijak to¬
rej ne sme biti manjši od 3 x
X 30 mm.

Na zgornji polici imate prostor
za telefon in beležke, na spodnji
pa za telefonski imenik. Po že¬
lji lahko dolžino poličke tudi ne¬
koliko zmanjšate.

OZNAČITEV DIAPOZITIVOV

Po standardu morajo biti diapo¬
zitivi označeni tako, da se na¬
haja znak v levem zgornjem ko¬
tu, če diapozitiv pravilno vlo¬
žimo v projektor. Kljub temu,
da je mogoče tako označene
diapozitive vedno pravilno vlo¬
žiti v diaprojektor, si lahko vla¬
ganje precej olajšamo, če ima¬
mo diapozitive v škatlici že prej
poravnane in pravilno zložene.
Kako ugotoviti, če so vsi dia¬
pozitivi v škatlici ali ležišču
projektorja pravilno poravnani
in v želenem vrstnem redu? Po¬
magamo si lahko z dvema črta¬
ma, ki ju narišemo na bok dia¬
pozitivov.

Diapozitive zložimo v vrsto.
Preverimo, če so vsi pravilno
obrnjeni in v pravilnem vrstnem
redu. S pomočjo ravnila nato
potegnemo dve črti (lahko raz¬
ličnih barv). Zgornja črta je vo¬

doravna, spodnja poševna črta
pa je narisana iz enega v drugi
kot. Črta raste od zadnjega pro¬
ti prvemu diapozitivu in je na
prvem diapozitivu najbliže vo¬
doravni črti. Vodoravna črta nam
označuje pravilno lego diapozi¬
tiva, poševna črta pa pravilni
vrstni red. Tako označenega
diapozitiva ni težko vložiti na¬
zaj, če ga po potrebi vzamemo
iz ležišča.

Če imate v eni škatlici več se¬
rij motivov, namesto vodoravne
črte ene barve narišite vodo¬
ravno črto iz več barv. Posa¬
mezna barva pomeni, da diapo¬
zitiv spada k določenemu moti¬
vu.

Črte najlaže rišete z barvnim
tušem, če pa menite, da boste
vrstni red diapozitivov kdaj
spreminjali, potem uporabite
navadne barvice.

GUMIJAST BLAŽILEC

Vrata v nekaterih stanovanjih so
nameščena tako nerodno, da se
hitro zgodi, da poškodujemo
omet, tapete ali pohištvo. Stan¬
dardnih gumijastih blažilcev na
preprogo ne moremo zabijati.
Poskušajte ohraniti stene nepo¬
škodovane na naslednji način:
Snemite kljuko, ki seda na ste¬
no. iNa mestu, kjer boste izvrta¬
li luknjo, kljuko skrbno ravno
zbrusite. Na izbranem mestu na¬
to izvrtajte luknjo s premerom
6,5 mm in jo namažite z lepi¬
lom. V tako pripravljeno luknjo
vstavite gumijast vložek valja¬
ste oblike. Ustrezno obliko in
velikost imajo radirke na koncu
svinčnika. V tem primeru je luk¬
nja globoka 11 mm. Gumijast
blažilec naj za 3 mm gleda iz
ravnine obrušene kljuke. Tako
obdelano kljuko montirajte na¬
zaj na vrata in jo pri vijte. Se¬
daj ni več bojazni, da bi poško¬
dovali steno ali pohištvo, četudi
bi kdaj bolj močno odprli vrata.

timovi oglasi

PRODAM 300 dobro ohranjenih
stripov (Lunov magnus in Zlatna
serija). Cena enega kosa je 5
din.

Andraž Šink
Poštal 23

64220 Škofja Loka
Tel. (064)62-642

KUPIM EKSPLOZIJSKI MOTOR¬
ČEK s prostornino 2,5 ccm, 2 li¬
tra goriva in vse potrebno za
vžig. Cena naj ne presega 1000
din. Poleg tega kupim še letal¬
sko eliso dolžine 12 cm.

Prodam pa radio in zvočnik —
radio nima ohišja. Prodam tudi
bojno ladjo AVRORA s topovi
in izviren načrt za ladjo.

Andrej Korun
Sv. Florjan 65
63325 Šoštanj

PRODAM TELEOBJEKTIV PRIMO-
TAR 3,5/180 — cena 1200 din,
makromeh 210 mm — 1000 din,
fotografsko torbico (ročno delo)
za 800 din, nepopoln primopre-
dajnik ATOM — 3 (manjkajo
diode in kvarci) za 800 din. Vse
to pa tudi zamenjam za servo-
mehanizme in eksplozijski mo¬
torček ali za drug elektronski
material.

Mirko Hace
Leška cesta 7/b
62392 Mežica

PRODAM GRAMOFON ISKRA —
GARARD, ki je še v garanciji,
dva zvočnika nazivne moči 50 W
in glasbene moči 70 W. Prodam
tudi VVALKIE-TALKIE (2 kosa)
večjega dometa in nekaj letni¬
kov revije TIM: 1968/69; 74/75;
76/77; 78/79; 79/80.

Iztok Faganeli
Stjenkova 7
66000 Koper
Tel. (066)21-229

KUPIM GOKART prostornine
125 ccm ali 150 ccm v voznem
stanju.

Ivan Antolovič
Stara vas
68250 Bizeljsko

PRODAM RIBIŠKO PALICO in
kolesce za laks (skoraj novo)
znamke STANDARD (dolžina je
150 cm). Cena 400 din.

Srečo Urtelj
Žlabor 7
63331 Nazarje

PRODAM ODLIČNO OHRANJE¬
NO (1 leto staro) ameriško CB
postajo znamke MOTOROLA tip
500. Postaja ima že tovarniško
vgrajen antenski predojačeval-
nik, SWR meter, IR-RF gain, di¬
gitalen zapis kanalov, mikrofon¬
ski predojačevalnik itd. Postaja
ima 60 kanalov ter 3,5 W izhod¬
ne moči. S to postajo je bila
vzpostavljena zveza z Norveško,
Škotsko ter z drugimi državami.
Poleg postaje dam tudi dovolje¬
nje za postavitev postaje in ca¬
rinsko deklaracijo.

Mitja Fabjan
Regerča vas 164

p. p. 66

68000 Novo mesto

KUPIM SLUŠALKE 1600 0 z du¬
šilci. Cena 80 din.

Sandi Kaplan
Galjevica 41 j
61000 Ljubljana

PRODAM DVA RAČUNALNIKA
BROTHER 828 L (žepni, 7 opera¬
cij in spomin) za 600 din; REX
8 (7 operacij) za 450 din; TR1-
PLEX dozo za razvijanje filmov
za 150 din; knjigo FREKVENTNA
MODULACIJA za 50 din; elek¬
tromotor 220 V — 34 W za 120
din; voltmeter za 100 din; eiek-
tromotorček 9 V za 80 din. Ves
ta material zamenjam za majhno,
slabo CB postajo ali nekaj po¬
dobnega. Kupcu, ki kupi za več
kot 1500 din, priložim še LP plo¬
ščo in nekaj uporov.

Davor Lipej
Črne 41 a
68250 Brežice
Tel. (068) 61-700

PRODAM CMOS INTEGRIRANO
VEZJE CD 4050 za izdelavo TIM
TV iger in ves drug material.

Vojko Ščukovt
Preserje 16
65295 Branik

UGODNO PRODAM ZRCALNO-
refleksni fotoaparat ZENIT ERA
z vgrajenim svetlomerom za
1290 din; fotoaparat CERTO KN
35 za 250 din; dve banjici za raz¬
vijanje formatov 28 X 36 cm za
150 din; revijo Življenje in teh¬
nika 12 številk letnika 1980 za
200 din; revijo TIM od številke
1 do 10 letnik 1979/80 za 70
din; 1 liter fiksirja za 30 din.

TIM 1 • 81/82 45

Prvemu kupcu, ki bo kupil vsaj
tri stvari, priložim 20 različnih
nalepk.

Igor Žižmond
Preddvor 41 a
64205 Preddvor

KUPIM VVALKIE-TALKIE z dome¬
tom od 5 do 10 km.

Boris Mastnak
Šaleška 19, p. p. 5
63320 Velenje

PRODAM VVALKIE-TALKIE 2000
francoske izdelave z Morsejevo
abecedo za 800 din. Je še v ga¬
ranciji. Poleg tega prodam še
mali filter za 180 din in nov
otroški telefon za 200 din.

Vid Preželj
Zabreznica 48
64274 Žirovnica

PRODAM RAČUNALNIK TI-30 za
1300 din; univerzalni merilnik
SUPERTESTER 680 G (operacije
merjenja: U, J, C, L in R) za
2000 din; stereo slušalke z re¬
gulacijami PHILIPS za 1000 din;
VU-meter (dvojni) za 400 din in
akustično kitaro za 1000 din.

Albert Erjavec
Prade 14/XIV
66000 Koper

NOVO! NOVO! Izdelujem hišice
za makete železnice po HO in
N sistemu: postaje, razgledni
stolpi, peroni, nadhodi, hiše,
vrstne hiše, vikend hiše, stano¬
vanjske bloke, garaže, plinarne,
tovarne, trgovine, čuvajnice,
cerkve, kapelice, drvarnice, ro¬
tovže, gradove, vile, mlekarne,
farme, cvetličarne, kmetije, ben¬
cinske črpalke, trafike, gostilne,
veletrgovine, avto prodajalne in
kot dodatek še makete avtomo¬
bilov. Cene so zelo ugodne in se
gibljejo med 30 in 155 dinarjev.
V pismu napišite svoj naslov in
priložite znamko za pismo.

Stanči Turšič
Staretova 20
61000 Ljubljana

PRODAM BREZHIBEN STEREO
GRAMOFON TRUBADUR GP
4842 star eno leto. Cena 2500
din, priložim pa še nekaj velikih
plošč.

Darko Likar
Sp. Idrija 108
65281 Spodnja Idrija
tel. 065/76-044

46 TIM 1 • 81/82

NUJNO! KUPiM 4-KANALNO,
2-KOMANDNO RC NAPRAVO.
Naprava naj bo v dobrem sta¬
nju. Cena po dogovoru!

Mitja Vilar
Šmarje-Sap
Ljubljanska cesta 24
61293 Šmarje

Tel. dopoldan (061)771-485, po¬
poldan (061)771-492

PRODAM CB POSTAJO TIGER
40, anteno GP 4, usmernik 12 V
2,5 A; 15 m koksial kabla; 3
VVALKIE-TALKIE:, MIDLAND in¬
ternacional 5 W; 3 CHANNEL;
UNIVERSUM HF 11 v manjši ok¬
vari brez kvarc kristalov 100 mW
in STABO prav tako 100 mW;
prodam tudi OT — 2 KV spre¬
jemnik v okvari za 150 din;
manjši transistor HOUSE OF
DUBARY za 350 din in veliko
drugega materiala. Za vse osta¬
lo je cena po dogovoru.

Rado Gnjezda
Srednja Kanomlja 2
65281 Spodnja Idrija

KUPIM MOTOR (AVTOMATIK),
rabljen ali pa potreben manjše¬
ga popravila. Zamenjam pa PO-
NY-EXPRES s kakšnim drugim.

Dušan Kenjalo
Novo Polje cesta X/35
61260 Ljubljana-Polje

PRODAM MAKETO ŽELEZNICE
po N sistemu za 300 din. Make¬
to sestavljajo 8 krivih, 3 ravni
tiri, 1 lokomotiva, 2 tovorna va¬
gona in 1 cisterna ter transfor¬
mator.

Darko Hribar
Rudarsko naselje 10
61330 Kočevje

PRODAM ŠE NEUPORABLJEN
TRANSFORMATOR (tovarniška
izdelava) 2 X 36 V, 300 W za
950 din; led displeje (višina šte¬
vilke 10 mm), cena 120 din za
kos, 2 kosa samo 160 din. Pro¬
dam tudi tiskano ploščico s pri-
cinjenimi elementi za signal
generator 7 Hz — 220 kHz, 5 ob¬
lik napetosti, izhod do 2 V. Do¬
dam vse potrebne preklopnike
in potenciometre za 2500 din.
Prodam tudi nekaj drugega ma¬
teriala — pošljite spisek s pri¬
loženo znamko za pismo na na¬
slov:

Tomislav Murovec
Tumov drevored 23
65220 Tolmin

PRODAM MOTORČEK CIPOLLA
junior 1,5 ccm z RC vplinjačem
in dušilcem. Motorček je nov
in dobro ohranjen. Cena po do¬
govoru. Zraven dodam 1 eliso in
navodilo za mešanje goriva.

Roman Simčič

Vrtojba, ulica 9. septembra 54
65290 Šempeter pri Gorici
Tel. (065)31-446

PRODAM TRANSISTOR z okva¬
ro za 150 din in ELEKTRO PIO¬
NIR za 250 din. Kupim pa štiri-
brzinca, lahko v slabšem stanju.
Cena naj ne presega 3000 din.

Peter Osolnik
Podbreg 1
61219 Laze

PRODAM ŠPANSKO AKUSTIȬ
NO KITARO znamke MERVI. Ku¬
pim pa trup za AW ASW-20
ali ASW-17. V poštev pride tudi
zamenjava. Cena po dogovoru.

Andraž Novak
Strrna pot 22
66000 Koper

PROSIM VSE KUPCE, ki so ho¬
teli kupiti TV-igre iz 9—10 Tima
(5 + 2 igri, priključek na an¬
tenski vhod, cena 1200 din), da
naj mi zaradi nesporazuma še
enkrat pišejo!

Leon Fajdiga
Vojkov drevored 21
66250 Ilirska Bistrica

KUPIM CB POSTAJO ali močnej¬
ši VVALKIE-TALKIE. Prodam pa
kvarc kristale za 27 MHz področ¬
je in nemške TV igre.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

KUPIM ZVOČNIK 4—8 ohma
40 W ali več, gramofon brez
ojačevalca, feriklorid in trans¬
formator 220 V—40 V~ 2 A ali
pa zamenjam za transformator
220 V~ 300 V~ 600 V~ — 3 X
X 6V~.

Bojan Plut
Gubčeva ulica 4
68330 Metlika

PRODAM VEČ VRST elektro
materiala: upori, kondenzatorji,
diode, LED, transistorji, IC...
Prodam tudi načrte vseh vrst:
oddajniki, sprejemniki, ojačeval¬

ci, digitalne ure, frekvencme-
tri... Na zalogi imam tudi KIT
komplete UKV oddajnika TXR-5.
Izhodna moč 3 W, frekvenca od
88—108 MHz. V kompletu se
nahaja: upori, kon., IC, transis¬
torji, antena, mikrofon, vtičnica
in stikala. Cena TXR-5 je 500
din. Prodajam tudi KIT komple¬
te kvalitetnega stereo dekoder-
ja za FM signale. Cena le-tega
je 300 din. Za podrobnejša po¬
jasnila o cenah načrtov in ma¬
teriala pišite na moj naslov.
Za pisemske odgovore obvezno
priložiti pisemsko znamko.

Andrej Lakner
ul. Bratov Učakar 80
61000 Ljubljana
Tel. (061)57-310

NUJNO KUPIM letalski bencin¬
ski motorček 2,5 ccm in navodilo
za sestavo goriva. Motorček
naj bo v brezhibnem stanju —
cena naj ne presega 350 din.

Robert Primožič
Cerkno 66b
65282 Cerkno

PRODAM mehanski regulator hi¬
trosti za elektromotorje (prime¬
ren za RC avtomobile in jah¬
te). Prodam tudi kvader balse
35 X 8 X 5 cm, tekmovalni čoln
za MČ 2 z osjo.

Tomaž Kosmač
Celovška 159
61000 Ljubljana

Tel. (061)558-326 od 20. ure
naprej

KUPIM integrirano vezje SO
42p, parček kvarcev (AM) za
daljinsko vodenje (27 MHz) in
tri servomehanizme, ki so na
pozitivne impulze.

Matjaž Srakar
Tomačevo 29
61000 Ljubljana
Tel. (061) 327-134

PRODAM LP PLOŠČE. Enojne po
85 din in dvojne po 160 din
(BEATLES, XTC, BLONDIE, BO-
NEY M, MIKE OLDFIELD, STRAN-
GLERS, JETHRO TULL, WHO
GREASE, DAVID BOVVIE, KATE
BUSH, ANDREJ ŠIFRER, CLASH,
OUEER, THIN LIZZY, RAINBOVV,
PINK FLYD, BJELO DUGME in
ROLLING STONES).

Vilko Luskovec
Rožna ulica 7
64208 Šenčur

timova zgodbica _ TIM 1 • 81/82 47

Danie Plachta

človek iz časa

Prevedel Mitja Zupančič

Smith se je ravno pripravljal, da bi si zmešal
zmerno močan martini, ko je gromoglasna eks¬
plozija stresla hišo in zamajala odprto stekleni¬
co vermuta. Z roko je umiril steklenico gina
in, medtem ko so kocke ledu še vedno noro
žvenketale v mešalni posodi, zdirjal ven. Raz¬
beljen sij, kakšnih sto metrov proč od hiše,
je uničil škrlatni sončni zahod, ki ga je opazo¬
val pred manj kot petimi minutami. »O, moj
bog!« je vzkliknil in stekel nazaj v hišo telefo¬
nirat policiji.

Smith si je ravno privezoval dušo s krepkim
požirkom gina naravnost iz steklenice, ko ga
je vznemiril močan sikajoč zvok, ki je prihajal
v hišo skozi odprta vrata. Ko se zvok celo
minuto ni polegel, je previdno odšel na veran¬
do in odkril, da se z mesta, kjer je prej ležal
žareč predmet, dviguje gosta megla. Začuden
in skrajno prestrašen je opazoval in čakal kakš¬
nih pet minut. Že se je hotel vrniti v hišo na
požirek gina, pa se je iz megle prikazal človek
in spregovoril: »Dober večer.«

»Dober večer,« je rekel Smith.  »Ali ste od
policije?«

»Oh, ne,« je odvrnil tujec. »Od tam sem,« je
rekel in pokazal proti megli. »Hladilna naprava
mi je končno pričela delovati.«

»Astronavt ste,« se je domislil Smith.
»Prepotoval sem samo nekaj sto milj,« je tujec
skromno pripomnil in skomignil z rameni.
»Pravzaprav sem časovni potnik.« Umolknil je
in si prižgal črno cigaro. »Edini časovni potnik,«
je dodal s prizvokom ponosa v glasu.

»Pravi časovni potnik, kaj? No, pridite noter,
bova kaj spila. Vermuta je zmanjkalo, ampak
prihranil sem gin.«

»Z veseljem,« je rekel tujec in vstopil.
»Preteklost ali prihodnost?« se je pozanimal
Smith in podal steklenico svojemu gostu.

»Iz prihodnosti,« je po kratkem premoru zado¬
voljno odvrnil tujec. »Kar prileže se,« se je
nasmehnil in vrnil steklenico.

»No, dobro,« je rekel Smith, se vsedel in se
udobno namestil. »Menim, da bi mi radi pove¬
dali vse o tem.«

»Da, hvala, res je.«

»Kar izvolite,« je rekel Smith, ponujajoč mu
steklenico.

»No, napravil sem zaključne izračune z običaj¬
nim odstopanjem plus—minus ...« Umolknil je
in potegnil požirek gina. »In seveda, to kar mi
je povzročalo skrbi, je bil tisti minus.«

»Pa vendar ste tvegali,« je vzkliknil Smith.
»Jasno. In, kot sem se bal, res je bil minus.
Ravno dovolj velik, da uniči svet.«

»To je pa res smola,« je pripomnil Smith in
segel po steklenici.

»Da. Vidite, poraba energije je bila tako velika,
da je povzročila uničenje sveta v času, iz kate¬
rega prihajam. Pri tem nastala sila me je vrgla
skozi prostor semkaj. Ko sva že pri tem  — rad
bi se vam opravičil, če sem vas vznemiril.«

»Saj ni bilo nič hudega, popolnoma nič. Pozabi¬
te.«

»No, kakorkoli že, tvegal sem in ni mi žal.
Zavedal sem se, da je tveganje neizbežno, pa
sem kljub temu dokazal svoje. Pri vsem tem še
vedno mislim, da se je splačalo. Kaj menite vi
o tem?«

»Ja, kakor pravite, tvegali ste. Dokazali ste,
da imate prav. Menim, da se je splačalo.«
Smith je potegnil še zadnji požirek, vendar je
nekaj bleščečih kapljic prihranil za svojega
gosta. »Mimogrede, kako daleč iz prihodnosti
pa ste pripotovali?«

Časovni popotnik je prijel za steklenico in
pogledal na svojo uro. »Osemnajst minut,« je
odvrnil.

»Ni se splačalo,« je rekel Smith.

48 TIM 1 • 81/82

za ugankarje

KRIŽANKA

Pavle Gregorc

Vodoravno:

1. gibljiv stik dveh ali več ko¬
sti, navadno prstnih, 7. tanka,
navadno podolgovata ploščica,
8. poseben čoln za prevoz po¬
nesrečencev v gorah, 9. znak
za kemično prvino iridij, 10. ni¬
kalnica, 11. kratica avstrijske
poročevalske agencije, 12. bese¬
dilo, 14. vrtna senčnica, 15.
muslimansko moško ime, 16.
ime slovenskega gledališkega
igralca Žigona, ki živi in deluje
v Beogradu, 18. drugo ime za
katran, 19. kratica za »komuni¬
stična partija«, 21. veznik, 22.
vek, stoletje, 23. matematično
fizikalna količina, ki nima sme¬
ri, izrazimo jo lahko z enim sa¬
mim številom, 25. znanost o
lastnostih, spremembah in upo¬
rabi snovi.

Navpično:

1. pripadnik kake organizacije
ali društva, 2. del roke med
zapestjem in komolcem, 3. ljub¬
kovalna oblika ženskega imena
Ema, 4. znak za kemično prvino
neon, 5. sklenjena ravninska kri¬
vulja [množica vseh točk, kate¬
rih vsota razdalj od dveh gorišč
je stalna), 6. mera za zlato in
drago kamenje, 11. delovna sku¬
pina, 13. nemški matematik, ki

je večino svojega življenja de¬
loval v ruskem Petrogradu, nje¬
govo delo je pomembno za raz¬
voj mnogih matematičnih panog
(Leonhard, 1707—1783), 15. pre¬
bivalke Aten, glavnega mesta
Grčije, 16. močan prijem, 17.
večja upravna enota v nekate¬
rih državah, 20. plinasta faza
vode, 22. Ela [ljubkovalno), 24.
znak za kemični element ame¬
ricij.

PREMEŠANE ČRKE

ČE Tl LUCIJA ...

... reče, da ne znaš, dobiš ne¬
zadostno. Kaj je Lucija po po¬
klicu?

POSETNICA

GORAN MiOF

Goran je dobil za darilo neko
akustično napravo. Kako se ime¬
nuje?

SPREMEMBA ČRKE

KOČA lesena
sredi jase stoji,
ko dogori,
nam oglje pusti.

Od začetka lika do debelejše
navpičnice:

1. glavni števnik, 2. enota za
merjenje dušenja v električnih
napravah, 3. življenjska tekočina
v srcu in žilah, 4. dvojica, 5.
zemeljska ožina na -Malaki, 6.
prometna zveza.

Od konca lika do debelejše nav¬
pičnice:

1. nagon, 2. ime slovenskega
pianista Bertonclja, 3. največji
morski sesalec, 4. domača vpre¬
žna žival, 5. srbsko moško ime

(Oblika ruskega imela Lev), 6.
ptica ujeda (brkati).

Skozi ves lik od leve proti de¬
sni:

1. nasilnik, tiran, 2. majhna sre¬
brno bela sladkovodna riba, 3.
ocenjevalec, 4. odličen jugoslo¬
vanski amaterski in profesional¬
ni boksar, nekdanji svetovni
prvak (Mate), 5. vpitje, trušč,
6. naravna katastrofa, ki jo
povzroči premikanje zemeljskih
plasti.

Navpično brane črke na ozna¬
čenih poljih dajo ime za sol ali
ester solitrne kisline. Beseda
je sestavljena podobno kot vse
druge v izpolnjevanki. Kako?

1

2

3

DVOJNI ANAGRAM

Vse tri besede so sestavljene
iz enakih, vendar vsakokrat dru¬
gače razporejenih črk.

1. mlada afriška država z glav¬
nim mestom Luanda, 2. angle¬
ška prostorninska mera za te¬
kočine, približno 4,5 litra, 3. to,
kar mora kdo opraviti glede na
zahtevo koga.

Črke na označenih poljih dajo
enoto, s katero v geofiziki me¬
rijo pospešek.

SKRITA MISEL

RREMA — MIŠ — OLJE —
VRANJE — JEDEC — ZLOM —
ISA — ZELJE — ODEJA — IN-
JE

V vsaki gornji besedi prečrtaj
po eno črko, ostale pa beri po
vrsti in prebral boš misel fran¬
coskega pesnika Victorja Hugo¬
ja (izg. igoja).

TIMOVI NAGRAJENCI IZ 9.—10.
ŠTEVILKE LANSKEGA LETNIKA

Anže Kalan
Partizanska 40
64220 Škofja Loka

Ciril Lamovšek
Celovška c. 499/A
61210 Ljubljana-Šentvid

Durdža Strsoglavec
Škapinova 3
63000 Celje

poklici

Na tej strani vam bomo letos predstavili nekaj
poklicev, za katere se nič kaj radi ne odločate,
čeprav so, kot boste videli, prav tako zanimivi
in obetavni kot tisti, ki so ta čas čez vso mero
»v modi«. Morda je temu vzrok tudi to, da o
teh »deficitarnih« poklicih vse premalo veste.
Da pa ta stran ne bo preveč suhoparna, si bo¬
mo pomagali s stripom.

Danes vam predstavljamo, seveda zelo na krat¬
ko, poklic kmeta, saj je jesen čas, ko kmet
žanje (ali pa tudi ne) sadove svojega dela. Ta
poklic je, kot vas najbrž večina dobro ve, defi¬
citaren, čeprav nam prav njegovih proizvodov
najbolj primanjkuje.

TWM m/ŠA 2 MAMJ& So Ifo=

JTBRO CiOSpom
® h TEMEMT0 EN/AMJE
VAspDao

vOENJE,
v-JEf

N/NOO


/


TA zmuh  Sl BOJTE PR|]3oS|U
Sf^bNJlR IN/ 1 //JDKIH PNlrtlJSKlfl

'po^ATI Je TRePA
[stroje  ;w očVCAD/P
Pelo  i NJIMi.
TTROJ JO V

Neve

\TEiH KOKAH.

AH Ko

ZZ

UM

ON

HRANA JE STRATEŠKO OROZ. J E

PRIHONJo-sr/, Se boste letos
KORCALl OSEMLETKO IN  SE_
CbLCCALI o f OKLICE
PReMisuTTo FokUceA
. KMETA;

mim

vaša domača
delavnica

1 TEHNIKA V HIŠI

2 KOVINE — UPORABA IN POPRAVILA

3 TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA
V STANOVANJIH

4 CENTRALNO OGREVANJE

5 UPORABLJAJMO SONČNO ENERGIJO
Gornjih pet knjig iz serije VAŠA
DELAVNICA lahko naročite pri Tehniški
Slovenije za 900,00 din. Naročniki Tima imajo
nakupu kompleta 20 % popusta.