Da bo proces lastninskega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva več kot zahtevno dejanje, je bilo jasno že na začetku te poti, pa čeprav so predstvaniki vseh političnih strank prisegali nanje kot na n unost. Trenutno smo priča že predobro poznanim akademskim razpravam in poizkusom nabiranja političnih točk z leporečjem in zavajanjem ljudi, vse pa v skrbi za dobrobit gospodarstva. In gospodarstvo? Rešuje se samo, kakor ve in zna! Vse panoge in podjetja niso v enakem položaju, zato so tudi poti iskanje rešitev zelo različne. V TGA je lastninska transformacija povezana z bojem za preživetjem v okolju, ki je sovražno razpoloženo proti vsemu, česar ne ve in ne pozna. Oskrba z električno energijo že dolgo ni ekonomski problem, temveč torišče političnih bojev, povezanih s predčasnim zapiranjem nuklearke v Krškem. Čeprav le redki še verjamejo v uresničitev tega dejanja, pa se vseeno dopušča povzročanje škode v imenu te zaletave predvolilne obljube. Zadnji pogovori s predstavniki vlade Republike Slovenije in njenih, za lastninsko transformacijo gospodarstva zadolženih inštitucij, kažejo na sprejemljivost našega načrta lastninjenja, v povezavi s tujim kapitalom. Le na ta način je mogoče za- (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja v prvem četrtletju ANODE Količina proizvedene mase je v okviru plana in potreb: 15.026 ton zelenih, 10.762 ton pečenih in 10.762 ton zlitih anod. Časovni izkoristek naprav v zelenem delu je zaradi neplaniranih izpadov naprav 77 odstoten, kvaliteta anod je izredno dobra, kar potrjujejo doseženi rezultati v elektrolizah. Reševanje strokovnih nalog nekoliko zaostaja zaradi kadrovskih težev. Mejne vrednosti Dosežene Navidezna gostota 1,51 kg/diip 1,61 Spec. električna upornost 59,0 ohm cm/mm2 52,7 Tlačna trdnost 35 kg/mm2 48,3 Poraba plina 72 m3/t 62,0 Škart zelene 3% 2,2 pečene 1% 0,4 zalite 1% 0,1 ELEKTROLIZE Skupna proizvodnja elektroliz znaša 22078 ton, kar je 450 ton nad planom (elektroliza A zaostaja slabih 100 ton zaradi fonda peči) Normativi porabe električne energije in survin so povsod boljši od planiranih. V el. A je oteženo spremljanje podatkov. Elektroliza C dosega najboljše rezultate v svetu v kategoriji enakih peči (180 kA). Slaba kvaliteta glinice v marcu je pokvarila stanje elektrolize in sreča, da je šlo za manjšo količino. Elektroliza B je še boljša kot lani in kar je posebej pomembno v tem obdobju nismo zabeležili niti ene bolne peči, kar kaže na dobro delo in dobre anode in glinico. Rezultati poskusne peči v elektrolizi B so presegli vsa pričakovanja: izkoristek prek 92%, poraba energije manjša za več kot 20% ob večji količini proizvedenega aluminija. Elektroliza Poraba energije kWh/t Al Tokovni izkoristek % Proizvodnja ton Poraba kriolita kg/t Al A 16.714 90.49* 3.080 5.0 B 13.871 90.72 9.044 7.2 C 13.230 95.50 9.931 0.0 Emisija plina in prahu na dimniku čistilne naprave |mg/m3] Ikg/tAU Obdobje I - III / 1991 LIVARNE Skupna proizvodnja odlitkov znaša 23 204 ton, kar je 1237 ton več kot smo planirali. Od tega smo pretopili okrog 90 ton vodnikov iz elektrolize A, tako da ta aluminij ni vplival na parametre elektroliz. V poročilo je jasno prikazana proizvodnja in škart po posameznih izdelkih. V stari livarni smo že zaključili vpeljavo delovnih nalogov iz katerih so razvidni podatki o proizvodnji, porab surovin in energije, strolilno-sti itd. Enak postopek uvajamo v livarni II, tako da so znane vse podrobnosti kot izhodišče za nadaljnjo analizo za strokovne službe. Za livarni je problem, dà dosežene rezultate težko primerjamo z drugimi livarnami zaradi nedostopnosti tujih podatkov in specifičnosti asortimana. Sami smo nastavili mejne vrednosti za škart in ostale parametre, realne podatke lahko dobimo v daljšem obdobju. Poskusi za HOT-TOP vlivanje za 0 192 so končani in to proizvodnjo normalno nadaljujemo. Pripravljamo sistem za 0 155. Sodelujemo tudi pri izdelavi sistema zagotavljanja kakovosti. Pripravili smo skoraj popolnoma nova navodila za delo, na osnovi česar bomo nadaljevali izobraževanje ob delu. Za celotno sliko našega dela je potrebno obdelati poročilo DE Vzdrževanje in Kontrola kvalitete. Ti podatki bodo dodatno osvetlili naš odnos do naprav in kvalitete izdelkov. Naš cilj je prikazati realne rezultate, kajti to je osnova za nadaljnje izboljšave. Zelo smo zainteresirani za sodelovanje pri reševanju kadrovskih problemov, organizacijskih izboljšav, analiz stroškov, informacijskem sistemu AOP itd., ker menim, da ta področja zaostajajo za tehnološkim nivojem TGA. Skupna Proizvodnja v prvem kvartalu Iton] (Thousands) Obdobje I - III / 1991 (Nadaljevanje s 1. strani dovoljivo rešiti problem oskrbe z električno enegijo iz različnih virov, hkrati pa doseči vključitev slovenskega aluminijskega kompleksa v Evropo. V zadnjih letih poteka v Evropi izrazit proces združevanja celotne aluminijske industrije, tako da bo njen večji del v kratkem povezan v okviru štirih družb. Ostati izven tega procesa (še posebaj po letu 1992) pomeni že sedaj pristati na vlogo tretjerazrednega proizvajalca in dobavitelja. Pot samostojne Slovenije v Evropo bo težka in dolga. Ni nujno, da jo vsi prehodimo na isti način in v istem času. TGA jo je večji del opravila že s procesom svoje modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. Se večji del pa bo za nami, ko bo dokončan proces znižanja proizvodnjih stroškov in povečanja produktivnosti še v tistih delih proizvodnega procesa, kjer so občutna odstopanja od svetovnih standardov. Ne glede na vse težave povezane s tem procesom, je dejstvo samo eno: opraviti ga je treba, če želimo ohraniti poroizvodnjo s tem pa eksistenco za večji del danes zaposlenih! Predsednik KPO Velika možnost preživetja Leto 1990 je bilo zelo burno. Nova politika, propadanje gospdarstva, stečaji, naraščanje števila nezaposlenih. Tildi TGA je občutila spremembe. Celo leto smo poslušali: Če hočemo preživeti, moramo boljše delati in z manj zaposlenih. O proizvodnji in finančnih rezultatih je bilo že dosti napisano, o kadrih v TGA pa vas seznanjamo s tem poročilom. — Število zaposlenih se je za razliko od prejšnjih let zmanjšalo, saj smo imeli na koncu leta 9,8% manj zaposlenih kot ob začetku. V primerjavi povprečja števila zaposlenih s preteklim letom se je tudi zmanjšalo za 1,9%. — Delovno razmerje je v letu 1990 sklenilo 87 delavcev, od tega 12 pripravnikov. Istočasno je prekinilo delovno razmerje 367 delavcev. Od vseh odišlih delavcev se je skoraj polovica upokojila (49,2%). — Celotna fluktuacija se je precej zvišala — 12,5% (leta 1989 — 7,6%), prav tako se je zvišala izogibna fluktuacija — 5,5%. Vzrok zvišane fluktuacije je veliko število upokojitev, posebno predčasnih. — Izostanki so v TGA v letu 1990 v absolutnem številu ostali enaki kot v letu 1989. Analiza kaže, da je bilo dnevno povprečno odsotnih 447 delavcev. Zaradi bolezni je bilo povprečno odsotnih 172 delavcev, kar je 6,6% več kot leto poprej. Vsak delavec je bil odsoten povprečno 43,96 dni. Procent odsotnosti se je tudi nekoliko zvišal in je bil 16,22%. — Pri pogodbenem delu ugotavljamo, da se je število delavcev, ki so opravljali pogodbeno delo zvišalo v pri- merjavi z letom 1989 (indeks 116,67). Število ur opravljenega pogodbenega dela pa se je znižalo. Th ugotovitev velja za celotno podjetje, sicer pa izkazujejo posebno povečanje po opravljenih urah v Strokovnih službah. — V letu 1990 se je število nadur v podjetju bistveno zmanjšalo v primerjavi z letom 1989 (indeks 36,32). Prav tako se je zamnšalo število delavcev, ki so opravljali nadure. Vsak zaposleni je v povprečju opravil 11,52 nadur. Znižalo se je tudi število delavcev, ki so delali več kot 30 nadur na msec (indeks 30,88). — Skozi celo leto 1990 je bilo v TGA 939 razporeditev za določen čas. Na koncu leta je bilo še razporejenih za določen čas 459 delavcev. Največ jih je v DE Proizvodnja (233 delavcev ali 32,50% zaposlenih v DE). — V letu 1990 smo sprejeli 12 pripravnikov, kar je samo 15,4% planiranega števila, kar je razumljivo z ozirom na zmanjšanje števila zaposlenih. Vsi sprejeti pripravniki so bili naši štipendisti. — Pri rednem študiju smo posvečali pozornost kvaliteti, to je uspehu in sposobnosti štipendistov, là ko imamo 246 štipendistov na vseh stopnjah šolanja. Pomoč pri študiju ob delu prejema 49 delavcev. Lani je končalo interno izobraževanje v TGA 285 delavcev. — V naši ambulanti je bilo opravljenih 1119 preventivnih pregledov. — V podjetju je bilo konec leta 396 delovnih invalidov, kar predstavlja 15,41% vseh zaposlenih. — V letu 1990 smo razdelili 21 stanovanj po prioritetni listi in 2 kadrovski stanovanji. Na koncu leta je uvrščenih na prioritetno listo 196 prosilcev za stanovanja. Za idividualno stanovanjsko izgradnjo je dobilo posojilo 8 delavcev, za adaptacijo hiše pa 5 delavcev. — Na področju sociologije dela je bilo opravljenih več strokovnih nalog: analiza delovne uspešnosti, karta napredovanj za posamezne poklice, spremljanje sistema ugotavljanja delovne uspešnosti. — Na področju informativne dejavnosti smo obdržali vse utaljene oblike obveščanja. Alenka Gorup Razgovor z vodjo delovne enote Livarna lahkih barvnih kovin TTbovlje gospodom Brankom Jordanom, diplomiranim inženirjem metalurgije, je nastal že januarja, zato so nekatere stvari postavljene še v prihodnjem času, ki je prav tako že mimo in marsikaj, kot npr. izguba, je že prikazano dejstvo. — Kako gledate na predviden negativen rezultat poslovanja in bilanco (ne)uspeha za leto 1990 v DE LLBK. So vzroki za to zgolj objektivne ali tudi subjektivne narave? Vzroke za takšno stanje sem navedel v poslovnem načrtu za osamosvojitev DE LLBK, so pa seveda tako objektivne kot subjektivne narave. Predvsem je treba reči, da se stanje in konfliktnost te družbe v veliki meri zrcalita tudi na poslovanju LLBK, mogoče še veliko bolj, kot smo odmaknjeni od direktnega nastopa na trgu. Vedeti moramo namreč, da smo bili in še bomo kooperacijska produkcijska enota, kar pomeni, da proizvajamo polproizvode za podjetja, ki imajo direktni, v veliko primerih pa še indirektni tržni odnos. Seveda se v takšnem slučaju problematika naših kupcev v celoti oziroma še večji dimenziji prenaša na naša ramena. Ne bi ponavljal besed o družbeni krizi, ki jo vsak od nas lahko dnevno spremlja in doživlja. Reči pa je potrebno, da imamo nasproti poznane družbene krize še ogromno rezerv v lastni organizaciji delovnega procesa v lastnih kadrih in nenazadnje v lastnem razmišljanju. Vsakdo, ki se zaveda svojih slabosti, bi jih moral seveda tudi reševati. Takšen pristop bi bil še posebno učinkovit v (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) majhni proizvodni enoti, kot je to LLBK. Žal do danes v okviru enovitega podjetja TGA nismo uspeli realizirati naših ciljev in hotenj, saj smo omejeni na eni strani z dokaj togo organizacijsko strukturo, na drugi strani pa s politiko kadrovanja, ki nam zaradi neustrezne osnove, še iz časov tozdov, povzroča največje težave. Izhajajoč iz predpisanih stopenj izobrazbe na posameznih delih in nalogah ugotavljamo, da je večina vodstvenega kadra na teh mestih za določen čas, saj nima ustrezne formalne šolske izobrazbe. Bolj tragično za DE pa je, da imamo nekaj sposobnih kadrov, ki bi jih lahko delegirali na vodstvena delovna mesta, imajo pa za dve stopnji nižjo strokovno izobrazbo kot se zahteva. Ob takšnem stanju je seveda nemogoče izvajati poznan izrek prave ljudi na prava mesta$< saj tudi kadrovanje zunaj LLBK predvsem na nivoju višje in visoke izobrazbe ne obrodi sadov. Velik vpliv na rezultat poslovanja, kakšnega predvidevamo, ima izredno nizka produktivnost, kar po osnovi definicij tega inštituta pomeni, da je dvesto zaposlenih delavcev ustvarilo premajhno količino odlitkov. Ugotavljamo, da kljub naj-večjemu znižanju števila zaposlenih v okviru podjetja v letu 1990, izredno težko znižujemo fond števila zaposlenih z namenom prilagajanja realizaciji, ki je v danem trenutku sploh možna. Tildi na strani proizvodnje in prodaje ugotavljamo, da je bilo leto 1990 eno najslabših v zadnjih letih, saj smo odlili le 1.078.148 kg odlitkov. Domači trg se je popolnoma zaprl tako, da bi lahko uspešno poslovali le z izvozom na zahodna tržišča. V kolikor se stanje doma ne bo izboljšalo, potem je to edina možnost preživetja,žal pa ima takšna strategija veliko slabost. Realizacijo tako optimističenega projekta nam namreč otežuje stanje livarskih strojev, ki so zastereli, nezanesljivi in neopremljeni z danes nepogrešljivo avtomatizacijo delovnega procesa. Nasploh je jasno, da investicijska nesposobnost v zadnjih letih odločilno prispeva k slabšanju poslovnih rezultatov. Nezmožnost investiranja v osnovna sredstva je še posebej izrazita v zadnjih nekaj letih, ko je zaradi izvajanja projekta MPPAL zmanjkalo sredstev za manjše obrate, ki ravno tako hlepijo po intenzivnih vlaganjih. Občutek imam, da so bili obstoječi stroji instalirani le za preživetje ene določene generacije, dočim za mlajši kader, ki prihaja, nimamo pravega posluha. Z revitalizacijo celotnega tehnološke- ga parka livarne bi lahko, o tem sem popolnoma prepričan, omogočili služenje sredstev za preživljanje še več mladim rodovom. Ne bi se rad predolgo zadrževal pri vzrokih za stanje kakršno je, na kraju pa vendarle moram omeniti človeški faktor. Nepripravljenost ljudi za delo, apatičnost, pomanjkanje čuta za lastno prihodnost so fenomeni, ki jih v teh težkih časih ne znam razložiti. Pričakoval bi namreč, da se bo število bolniških izostankov zmanjšalo, da bodo delavci dosegali zadane delovne normative, da bodo vodje odigrali svoje vloge. Vse to se ni zgodilo , bolniški izostanki so v letu 1990 znašali v oddelku livarne kar 18 odstotkov, normativi so se dosegali le 85 odstotno v povprečju, delovna sredstva so bila izkoriščena le 50 odstotno, izmet v livarni je znašal 5,6 odstotkov itd. Še bi lahko našteval, bistveno pa se mi zdi, da so vzroki definirani in nudijo zadostno osnovo za odpravljanje slabosti. 2. Rečeno je, da je družbeno podjetje TGA relativno zgodaj pričelo s procesi iskanja notranjih rezerv, v cilju izločitve manjših programov in dejavnosti TGA v sedanjem obsegu ter ustanovitve več manjših podjetij. Kje je tu »prostor pod sončen« za di- slocirano enoto LLBK? Ali ima LLBK realne možnosti za preživetje v okoliščinah, ko smo priča vsakodnevnim stečajem in likvidacijam podjetij? Velika večina zaposlenih delavcev TGA ne ve, da se v koordinaciji s KPO vršijo aktivnosti za osamosvojitev DE, predvidoma s 1. julijem letošnjega leta.V ta namen je bila izdelana feasibilyty študija, ki naj bi pokazala ali ima DE LLBK možnosti reživet-ja tudi kot samostojna pravna oseba. Omenjena študija, ki se dotika problematike le v makro okviru, izhaja iz možnosti prodaje, ki je za letošnje leto predvidena v istih okvirih kot v letu 1990. To seveda pomeni, da je treba za pričetek poslovanja po novem organizacijsko — lastninskemu okviru storiti odločilne poteze na bolečem področju zmanjševanja števila zaposlenih. Študija kaže, da bi s prodajo 1.200.000 kg odlitkov, lahko preživeli okoli 130 delavcev, ob predvidevanju, da so vhodni parametri isti kot so bili konec leta 1990. S takšnimi inputi tržne nabavne cene aluminijskih zlitin, povprečne tržne prodajne cene odlitkov in upoštevanje stare davčne zakonodaje, bi novoustanovljeno podjetje poslovalo pozitivno ničlo, pri čemer novo podjetje, za katerega menimo, da bi moralo biti registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo v družbeni ali mešani lastnini, ne bi bilo obremenjeno z ni-kakšnimi obveznostmi iz naslova zapadlih dolgov oziroma kreditnih angažmajev. Na kratko lahko zaključim, da ima DE LLBK lepe možnosti preživetja, predvsem zaradi svoje mladosti in fleksibilnosti. Za dosego tega cilja pa je potrebno nujno pričeti z aktivnostmi, ki so navedene v poslovnem načrtu osamosvojitve LLBK, to pa so intenzivne tržne aktivnosti — predvsem na izvoznem področju, nabavne aktivnosti s ciljem zagotovitve in znižanja cen vhodnih surovin, aktivnosti na področju izdelave sistema informatike celotnega poslovnega procesa, aktivnosti na kadrovskem področju z nujnim reševanjem ekonomskih viškov, ki bodo nastali. Reči je še treba, da je študija zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev in situacije, v kateri se nahaja podjetje, izdelana brez sicer obveznega poglavja potrebnih investicij. Kljub temu menim, da je skrajni čas, da prične LLBK poslovati v drugačni lastninski obliki, v kateri bo bolj učinkovita in uspešnejša. LLBK danes ni več neposredno vezana na proizvodni proces matičnega podjetja, zato mora biti ta korak hiter in odločen. Pri tem lahko računamo na odločnejšo pomoč kolegijskega poslovodnega odbora, ki ima strokovno in materialno podlago, da pospeši proces osamosvojitve naše, sicer v preteklosti že samostojne delovne enote. 3. Osnutek poslovnega načrta predvideva za leto 1991, pa tudi vnaprej, zmanjšanje števila zaposlenih za približno 35 do 40 odstotkov. Za zasavske občine je znano, da je v novih, izredno težkih gospodarskih razmerah, nekaj podjetij s področja energetike, kovinsko predelovalne industrije pa tudi drugih panog, v stečajnem postopku. V veliko število delavcev je na »čakanju« na delo doma, na skupnosti za zaposlovanje pa se daljšajo seznami brezposelnih. Ali v tako težavnih, skoraj neobvladljivih razmerah, realno vidite perspektivo naše livarne? — Lokacij a DE LLBK jev Trbovljah, kjer vladajo resnično drugačne razmere kot, denimo na področju občine Ptuj. Ib dejstvo in pa sama specifika izhajajoča iz dislociranosti enote od matičnega podjetja še dodatno prispevata k zgornji ugotovitvi za čimprejšnjo osamosvojitev podjetja. Gospodarska situacija v trbovljski občini je kritična, zato je bila za področje Zasavja ustanovljena posebna delovna skupina izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, ki naj bi pomagala pri oživitvi gospodarstva te regije. Ih vidimo svojo priložnost tudi vodstvenbi delavci LLBK, vendar ne bi smeli odlašati s preložitvijo razvojnih programov LLBK občinskim upravnim organom, ki obravnavajo nove programe in eventualno finančno podporo le-tem. Tbdi ne bi smeli prikrivati naših interesov po kakršnemkoli združevanju interesov z Rudnikom Ttbovlje, ki bo pridobil republiška sredstva iz naslova prestrukturiranja proizvodnje in prekvalifikacije kadrov. Stvari sicer niso enostavne, potrebno pa se je izpostaviti in pokazati širši družbenopolitični skupnosti svoje razvojne ambicije. Perspektiva LLBK sicer nima nobene povezave s stanjem v občini na področju brezposelnosti in ekonomskega stanja ostalih podjetij. Dejstvo je, da smo tržno skorajda zanemarljivo povezani s podjetji Zasavske regije, številni brezposelni pa so LLBK celo koristili, saj se s tem širi trg delovne sile, kar nekdaj ni bil slučaj. Še pred letom dni je bila trboveljska občina na zadnjem mestu po številu brezposelnih, danes pa je brez dela že osemsto ljudi, od tega 156 delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, v glavnem mladih ljudi. Predpostavljamo, da bo brez dela v kratkem še kakšnih 500 delavcev zaradi napovedanih stečajev nekaterih podjetij. Med temi delavci so bili tudi kvalitetni kadri, na katere lahko v bodoče resno računamo. Kar se tiče zmanjšanja števila zaposlenih v lastni enoti, pa lahko rečem, da se bomo trudili rešiti problem zaposlitve tistih delavcev, ki bodo ob prehodu na samostojno poslovanje izgubili delo. Naše aktivnosti bodo vodene v smeri: — spodbujanja predčasnih upokojitev, zagotavljanja dela v novoustanovljenih podjetjih, ki imajo podoben proizvodni program kot LLBK, oddajo nekaterih osnovnih sredstev v najem zainteresiranim delavcem. Naša politika ni usmerjena v odpuščanje delavcev, boljša rešitev bi bila dvig proizvodnje in prodaje na nivo, ki bi omogočal preživetje vsem zaposlenim v enoti. Ker pa to zaradi splošne krize ni mogoče doseči, pričakujemo, da nekaj zaposlenim, kljub naporom, ne bo mogoče ustrezno rešiti problem zaposlitve, vsaj v prvi fazi projekta ne. 4. Kakšno je vaše mnenje o razpoložljivem kadrovskem potencialu v LLBK? — Vprašanje je dokaj nehvaležno, še posebej v tem trenutku, ko se vršijo aktivnosti za osamosvojitev in ko ne vemo stoodstotno, kdo bo prevzel vodenje novega podjetja. Osebno lahko rečem, da ogrodje kadrov za naše nove razvojne ambicije obstaja, da pa bo potrebno pridobiti še marsikaterega strokovnjaka iz drugih sredin, ki bi se bil pripravljen spopasti predvsem s tehnološkmi problemi. Glavna pripomba obstoječim kadrom je, da posvečajo izredno malo časa lastnemu izobraževanju, pri čemer ne more biti vzrok za to pomanjkanje sodobne tehnološke opreme. Z odpravo tega, predvsem pa z večjo konkurenco kadrov in povečano odgovornostjo vodilnih, menim, da bi livarna veliko pridobila. Nenazadnje kader kroji usodo nekega podjetja, ne pa zgolj nova in nova sredstva za delo, kot nekateri zmotno mislijo. V tem cilju pa bi bilo najbrže smotrno takoj pričeti s projektom ključni kadri DE LBKK kot ga je na nivoju podjetja že v lanskem letu pričela kadrovska služba. Evidentirani delavci bi se morali pričeti že danes izobraževati za znanja in pogoje dela kot bodo vladali v novem podjetju. 5. Kakšne organizacijske oziroma statusne spremembe v podjetju TGA in v DE LLBK, predvidevate ob polletju letošnjega leta? — Thdi na to vprašanje sem deloma že odgovoril. Ponovno pa bi poudaril našo ambicijo po ustanovitvi man-jašega fleksibilnega proizvodnega podjetja z ozko specializirano dejavnostjo, tržnim pristopom in učinkovitim vodenjem. Ob tem je potrebno poudariti, da je moramo vsa znanja (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) in sredstva usmeriti v oddelek litja in obdelava odlitkov, dočim se lahko orodjarna, lahko pa tudi obdelava organizirata kot samostojni podjetji oz. profitni enoti. Livarna kot nosilec osnovne dejavnosti je namreč potrebna visokih vlaganj v popravilo obstoječe opreme in nabav za avtomatizacijo procesa, kar bo ponovno postavilo na stranski tir in počasno odmiranje vse ostale proizvodne obrate. V naslednjih petih letih bi po naših predvidevanjih morali vložiti v osnovna sredstva vsaj 6 mio DEM, če bi hoteli v srednjeročnem obdobju doseči svoj cilj -ta pa je- vsaj polovica proizvodnje prodati v izvoz. Za dosego tako ambicioznih ciljev je potrebno definirati takšno pravno in organizacijsko obliko, ki bi omogočala učinkovito poslovanje. THletne izkušnje poslovanja DE v okviru podjetja kažejo na vso neučinkovitost takšne organiziranosti. Majhna enota, kot je LLBK, ni sposobna učinkovito fun-kcionirativ velikem sistemu, s popolnoma drugačno tehnološko zasnovo, dinamiko poslovanja, načinom trženja itd. Glede na vse izkušnje, ki smo si jih nabrali v minulih letih -predlagamo, da se novo podjetje organizira kot družba z omenjeno odgovornostjo v mešani lastnini. Večinski delež v novi družbi bi seveda pripadel TGA, dočim še niso pogoji, ki bi definirali drugega lastnika. V bližnji preteklosti smo poskušali pridobiti dva tuja partnerja, vendar sta oba po določenem času odklonila soudeležbo pri ustanavljanju novega podjetja. Da ne bi izgubljali dragoceni čas za iskanje tujih partnerjev je naš predlog, da postanejo solastniki nove družbe delavci sami z direktnimi vložki oz. delnim odpovedovanjem lastnih plač. S tem bi si vlagatelji zagotovili delovna mesta , družba pa bi zbrala sredstva v višini vsaj 70.000 DEM. Po pričetku obratovanja nove družbe pa so skaldno z zakonom o podjetjih možne nove transformacije, kar pa bo že stvar lastnikov in novega poslovodstva. Na kasnejši šas je preloženo tudi vprašanje mikroor-ganiziranosti, ki jo bo moral skladno s politiko TGA, predložiti direktor nove družbe. Skratka, čaka nas veliko dela na organiziranju nove družbe, dodatna vprašanja se bodo porajala sproti, treba jih bo reševati s prizadevnostjo vseh vodstvenih delavcev LLBK v sozvočju s sindikatom, ki mora igrati odločil-nejšo vlogo kot jo je dosedaj. 6. V teh dneh sprejema slovenska vlada socialni program, kot del svežnja programskih dokumentov, poleg proračuna, gospodarskega in razvojnega programa. Ali bomo v okviru tega programa deležni finančne pomoči tudi delavci podjetja TGA oz. DE LLBK? To vprašanje bi morali postaviti članu kolegija za kadrovsko področje, saj je za pridobitev sredstev iz naslova ponovne zaposlitve delavcev, ki jih dodeljuje republiški sekretariat za delo, potrebno predložiti ustrezen program odpiranja novih delovnih mest kot na primer posledico povečanja obsega proizvodnje. V sami DE LLBK po mojem na ta sredstva ob reorganizaciji ne bo mogoče računati, vsega bo odvisno od tega, za kakšno pot se bo odločilo vodstvo podjetja. Osebno pričakujem možnosti pridobitve sredstev iz virov, ki sem jih že omenil, odločilno pa lahko pri vsem pomaga seveda KP O. KPO bo moral, kot odgovoren za razvoj podjetja, tudi odločneje prispevati k prizadevanjem, da se načrtovana osamosvojitev DE LLBK realizira v dogovorjenem roku to je meseca julija. Cilj, ki smo si ga zadali skupno, je na žalost izpadel tudi v predlogu plana za leto 1991, smatram pa, da bi morali cilj predstaviti vsem zaposlenim v TGA, predvsem pa vodjem delovnih enotin služb, ki bodo morali še posebej koordinirati določene postopke in opravila pri prenosu konkretnih nalog na delavce DE LLBK. Upajmo, da bomo cilj dosegli, s tem pa tvorno prispevali k procesu očiščevanja« Delo — 26. marec 1991 Veliki porabniki niso pripravljeni plačevati elektrike po nevzdržno visokih cenah — Zahtevajo večjo možnost uvoza elektrike LJUBLJANA, 25. marca -Čeprav so minili že trije meseci, veliki porabniki elektrike in elektrogospodarstvo še niso podpisali pogodb o dobavi električne energije. Pri teh pogajanjih seje sicer tudi prejšnja leta močno zatikalo, vendar so se letos še zaostrila, ker slovenske železarne, TGA Kidričevo in Tovarna dušika Ruše niso pripravljeni kupovati elektrike po tako visoki ceni, kot jo predlaga elektrogospodarstvo z energetskim ministrom dr. Miho Tomšičem na čelu. V strokovnem združenju črne in barvne metalurgije ter livarn pri slovenski gospodarski zbornici so povedali, da je elaktrogospodar-stvo februarja jeseniški železarni elektriko obračunalo po 1,49 dinarja za kilovatno uro, ravenski po 1,41 dinarja osnovne proizvodnje v samem podjetju ter omogočili nadaljnjo proizvodnjo livarske dejavnosti v Ttbovljah, ki si mora za bodočnost postaviti dovolj visoke cilje. Za začetek predlagam slogan PRIMUS INTER PARES - prvi med enakimi. Gospod Jordan, za vaše izčrpne odgovore se lepo zahvaljujem. Razgovor pripravila Viktorija Petauer in TGA Kidričevo po 1,13 dinarja. Če k tej ceni prištejejo še 20-odstotni davek, ki znaša 0,04 dinarja za kilovatno uro, znese končna cena za elektriko v jeseniški železarni 20 pfenigov za kilovatno uro, drugim velikim porabnikom pa nekoliko manj. To pa je več, kot plačujejo na elektriko gospodinjstva. Thkšno cen-sko neskladje, pravijo metalurgi, nima nič skupnega z zdravo gospodarsko logiko, saj so veliko porabniki zaradi svojega prožnega odjema najugodnejši porabniki za elektrogospodarstvo, kar bi se moralo mpoznati tudi v nižji ceni elektrike. V en glas vztrajajo, da jim mora elektrogospodarstvo priznati evropske cene elektrike zato, da bodo prenesli tudi evropske cene jekla ali aluminija. Čeprav so v tujini nakupne cene elektrike za velike porabnike poslovna skrivnost (te so pač odvisne tudi od državnih interesov), pa so te vendarle pricurljale tudi do naših konkurentov. Thko Metalurgi zahtevajo olajšave Podjetniki in uradniki naši metalurgi vedo, da nemški železarji kupujejo elektriko po 8 do 10 pfenigov za kilovatno uro, tovarne aluminija po pet pfenigov, ruški konkurenti pa po šest pfenigov. Kar pa naše metalurge najbolj preseneča, pa je to, da jim je energetski inister na nedavnem pogovoru takšne cene tudi obljubil, ko pa so dobili v rokr predlagane dobavne pogodbe od elektrogospodarstva, ni bilo o njih ne duha ne sluha več. Še ve: navili so jim še novi prometni davek na elektriko in dali za polovico manj subvencij iz proračuna, pri čemer nihče ne ve, kdo jih bo delil, komu in kdaj. Kljub vsemu pa veliki porabniki na namravajo vreči puške v koruzo in napovedujejo trda pogajanja z dobavitelji energije. Ne gre jim namreč v glavo, da v ELES izsiljujejo domačo industrijo z nesramno visokimi cenami in jo tako pehajo k stečajem in k zapiranju obratov, medtem ko sami elektrikarji ne vedo, kam z odvečno energijo in jo skušajo izvoziti po precej nižjo ceni, kot bi jo lahko po posebnem dogovoru prodali doma. V tujini je zdaj dovolj elektrike, zato se jo da kupiti tudi po manj kot sedem pfenigov, kot jo manda mi ponujamo Italijanom. Veliko porabniki so nezadovoljni tudi zato, ker nimajo možnosti uvoziti cenejše elektike ali pa jo kupiti ugodneje kje drugje pri nas. TGA Kidričevo si je pred leti sicer zagotovila del energije iz Sr- bije, in kot trdijo metalurgi, je to pogodba v obojestransko korist: Srbija jim prodaja elektriko po evropski ceni, TGA pa jim v zameno zagotavlja devize oziroma uvožene rezervne dele. Podobno pogodbo bi bili metalurgi pripravljeni podpisati tudi s slovenskim elektrogospodarstvom, vendar za zdaj pri njih ni pravega posluha za takšno sodelovanje. Vsi namreč vedo, da ELES za kazen« zaračunava TGA za prenos srbske elektrike po slovenskih daljnovodih mastne denarje — 10 odstotkov od skupnih srbskih pošiljk elektrike. Da bi se uvozni tokovi elektrike v Slovenijo bolj sprostili, tudi ni večjega upanja. Energetski minister zdaj ustanavlja posebno agencijo za uvoz elektrike, toda, kot kaže, bo ta bolj pesek v oči našim nezadovoljnim porabnikom. V načrtu je namreč, da bi iz uvoza Slovenija dobivala največ 10 odstotkov vse porabljene energije na leto. Vsaka pogosba je seveda kompromis interesov in očitno je, da bosta morali biti tudi v tem primeru obe strani prožnejši, končno tudi zato, ker v ozadju obeh tiči zdaj tudi državni interes. ELES je že od novega leta javno podjetje, z nedavno sklenitvijo pogodbe o prenosu družbenega kapitala slovenskih železarn na republiko Slovenijo pa so železarne tudi že v republiški lasti. Podjetništvo je postala magična beseda. Če bi ga imeli več, če bi se uveljavilo v večjih in manjših podjetjih, bi bili bolj konkurenčni — takšno je splošno mnenje. In kaj je pravzaprv podjetništvo? Ga je mogoče enačiti z začetnimi fazami delovanja podjetja? Tb da kaj je potem s številnimi podjetji, katerih lastniki so želeli biti inovativni, fleksibilni in še vse drugo, kar enačimo s podjetništvom, a so propadli? In nasprotno, veliko je podjetij, ki so zrela, srednje velika, dosegajo letno prodajo od 25 milijonov do milijarde dolarjev — in rastejo hitreje kot povprečje. In potem so tu še velikani, kakršni so IBM, 3M in Hewlett-Packard, za katere vsi vemo, da so inovativni, da tvegajo in podpirajo ustvarjalnost. Pozabimo torej na fikcijo, da obstajajo popolni podjetniki. Če si zamislimo kontinuum in na eni strani človeka, ki se veseli sprememb ter novih priložnosti, na drugi strani pa človeka, ki ga novosti samo vznemirjajo in ogrožajo, potem lahko rečemo, da je večina ljudi nekje vmes. Če ste bolj na prvi strani, ste po duši bolj podjetniški, če po naravi spadate bolj na drugo stran, pa ste po duši manj podjetniški ali, recimo temu tako, bolj uradniški. Vendar pa takšna delitev ne velja kar počez. Če gre za osebne interese, se ljudje na splošno vedejo podjetniško, ker so močno motivirani, si zamišljajo lepšo prihodnost in si jo želijo ter naredijo vse, kar se le da, da bi jo dosegli. Podjetniško vedenje je zato rezultat tako osebne pripravljenosti na tveganje kot priložnosti, ki se ponujajo v okolju (podjetju). Če povežemo ti sestavini, torej ambicijo posameznika in priložnost, ki je v okolju, dobimo štiri skupine ljudi, kakor vidimo v prikazu 1. Po tem prikazu lahko sklepamo, da je ključna naloga vsakega podjetja doseči identiteto med cilji posameznikov in cilji odjetja. Samo v tem primeru se bo podjetje optimalno razvijalo oziroma se bo v njm večina ljudi vedla podjetniško. NOVA PRILOŽNOST Prva podjetniška poteza je odkriti priložnost. Podjetniški tip ves čas opazuje okolje in išče nove priložnosti, medtem ko uradniška osebnost želi ohraniti stanje, kakršno je (glej prikaz 2, točko A). Toda iskanje priložnosti ni samo pasivno opazovanje. Podjetnik mora tudi nekaj prispevati. KAKO IZRABITI PRILOŽNOST Opaziti priložnost je seveda smo del naloge. Iz tega je treba nato nekaj narediti. Zato je za podjetnike značilno, da po tistem, ki priložnost opazijo, hitro ukrepajo. Seveda pri tem tudi tvegajo, vendar tveganje ne sme biti slepo. Podjetnik mora poznati »aemlje«, na katerega stopa, vedeti mora, kaj je mogoče in Česa ni mogoče. Računalnikarji, na primer, pogosto napovejo novosti in svoj prihodnji prodajni program, čeprav izdelka še niso skonstruirali do konca. Oce-njujeo pač, da bodo morali narediti do roka, ki so ga napovedali. Uradniško naravnani posamezniki ali podjetniki pa se zelo počasi odzivajo na sprer membe in se spuščajo v dolgo pregovarjanje z vsemi, ki bi jih spremembe lahko prizadele. Uradniki pravzaprav vsako spremembo in novost doživljajo kot napako v načrtovanju. KAJ POTREBUJEM? Po tistem, ko odkrijejo novo priložnost in se odločijo, da bodo poskušala iz tega nekaj iztržiti, mnoga podjetja (pa tudi vladne agencije ali nevladne organizacije) angažirajo zelo veliko virov, gmotnih in drugih, ter upajo, da bodo uspela. Tbda iz- (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) kušnje kažejo, da uspeh ni povezan z obsegom sredstev in virov, ki jih namenimo za neki cilj. Bolj primerna je misel, da je nuja mati odkritja. Uspešni podjetniki znajo namreč zelo smotrno izrabiti tudi skromna sredstva in možnosti — in to je tisto, kar je pomembno. Pogosto so skromna sredstva tudi vse, kar podjetnik premore, zato imajo ljudje velikokrat vtis, da podjetniki tvegajo, kar postavijo na kocko vse, kar imajo. Tbda pri tem ni bistvo, da tvegajo, temveč to, da izredno smotrno in zbrano izrabljajo vire, ki jih imajo na voljo. Kako previdno mora ravnati podjetnik s svojimi viri, kako mora tehtati ugodne in neugodne možnosti, da se mu bodo sredstva povrnila, kaže točka C v prikazu 2. Kot vidimo, obstaja pri podjetnikih nevarnost, da se lotijo posla s preskromnimi viri, pri velikih podjetjih in korporacijah pa je nevarnost, da začnejo posel s prevelikimi viri. Zato velja tako za male kot za velike podjetnike oziroma za dobra podjetja, da se je pametno vsakega novega posla lotevati postopoma. Thko se je na primer IBM postopoma spustil na mikroračunalniški trg strojne in programske opreme. Naštejemo lahjko kar nekaj dejstev, zaradi katerih je pametno postopoma angažirati svoje vire: - V bistvu ne vemo vnaprej, kaj vse (tehnologij, znanje itd.) bomo potrebovali, da bomo speljali posel do konca. - Razmere na trgu (cena nafte itd.) in politični dejavni- ki se lahko čez noč spremenijo. - Danes se zelo naglo spreminjajo tudi navade ljudi, zato ni mogoče vnaprej napovedati, kako se bo »pijel« neki novi izdelek. In zakaj ljubijo uradniki nasprotno taktiko? - Prepričani so, da bodo z velikanskimi sredstvi zagotovo osvojili trg. - Menedžerji menjavajo službe oziroma hočejo napredovati, zato potrebujejo hitre dokaze (tržni uspeh) za svojo sposobnost. - Previdno osvajanje trga ne_ prinaša opaznih finančnih rezultatov, ki bi vplivali na plače menedžerjev. - V sistemu načrtovanja oziroma pripravljanja proračunov za prihodnja obdobja je laže prodreti z velikimi postavkami kot z majhnimi. - V velikih organizacijah vse razdelijo v predalčke, zato za novi projekt le s težavo dodelijo na primer novega človeka, ki pa bi bil ključen za uspešen razvoj tistega projekta. V velikih organizacijah doživljajo podjetniško naravnani ljudje pri vsaki spremembi težave. In vendar velja, da je najboljša spodbuda za razvoj novih projektov ta, da tisti, ki jih vodijo, dobijo tista majhna dodatna sredstva in pomoč takrat, ko jih potrebujejo. KAKO SI PRISKRBIMO POTREBNO? Velike založbe imajo urednike, tehnične urednike, marsikdaj tudi svojo tiskarno in veliko prodajno mrežo. Nove založbe sestavljajo denimo trije ljudje, ki po potrebi najemajo zunanje sodelavce ozi- roma podjetja za posamezne storitve. Za podjetniško dušo je dovolj, če so različni viri na voljo takrat, ko jih potrebuje, uradnik pa želi imeti vse vire sam in seveda zaposlovati toliko ljudi, da so pokrite vse možnosti. Podjetnik izrablja vire drugih, vendar so vrata njegovega podjetja odprta za nove ljudi, za nove stalno zaposlene, če to zahteva naraščajoči obseg posla. Primerjamo to razliko v prikazu 2, točka D. Okolica včasih obravnava podjetnika kot izkoriščevalca, vendar pa je takšno ravnanje pravšnje v današnjih spreminjajočih se razmerah, in sicer zaradi nslednjih vzrokov: - Zaradi visoko specializiranega znanja si ni mogoče predstavljati, da bi podjetje plačevalo nekoga ves čas, če ga potrebuje le občasno. - Zaradi visokih stroškov ni gospodarno kupiti vse tehnologije, ki jo podjetje potrebuje; gospodarnejši je zakup ali skupno lastništvo ali kakšna drugačna rešitev. - Na splošno velja, da začasni najem nekega vira (materialnega ali ljudi) zniža stroške razvoja novega projekta. Takšnemu ravnanju je nasprotno uradniško ravnanje, Id je pogosto rezultat dejstva, da je status, ki ga nekdo uživa, povezan s sredstvi, ki jih upravlja, ali s številom ljudi, ki jih vodi. Uradniki so prepričani, da imajo prav in trdijo, da: - Veliko osebje hitreje izpelje projekt, kot če se je treba za vsako fazo pogajati z zunanjimi sodelavci. - Stabilnost je mogoče doseči le, če ima podjetje svojo tehnično opremo, zaloga in tako naprej. - In anposled so še navade. Mar nimajo vsi svojega računskega centra, svoje marketinške mreže, svoje proizvodnje? KAKŠNA JE PRIMERNA ORGANIZACIJA? Koliko ustvarjalnih ljudi se je že naveličalo dela in življenja v velikih organizacijah in si zaželelo ustanoviti svoje podjetje! Seveda je razlika med tem, kako delo organizira podjetnik in kako uradnik, zelo velika. Podjetnik je v stiku z dogajanjem in čuti, kako se stvari razvijajo, uradnika pa zanima samo to, kako so razdeljene odgovornosti in pravice in kdo odloča. Pripravljen je sprejeti odločitev, ne da bi povprašal za mnenje ljudi, ki jih bo ta odločitev prizadela. Podjetja, ki nimajo veliko virov, temveč so odvisna od zunanje pomoči, razvijajo neformalne informacijske kanale tako zunaj kot znotraj podjetja. Podjetja, ki imajo svoje vire, razvijajo birokratske strukture, ki z njimi upravljajo. Toda neposredno kontaktiranje se po sili razmer razvije tudi v velikih podjetjih. Primerjavo med obema prijemoma vidimo v prikazu 2, točka E. Mnogi mislijo, da te razlike izvirajo iz tega, ker podjetniki niso sposobni delegirati odgovornosti in dejavnosti, v resnici pa gre za različno filozofijo in prijem in ne za podjetnikov nesposobnost. Podjetnik ukrepa zato, ker: - Mora nadzorovati vire, ki jih nima. Motivirati mora zunanje partnerje, da bodo delali tako, kot da bi bili podjetnikovi viri. - Mora biti prožen. V današnjih naglo spreminjajočih se razmerah je ključno, da je podjetnik v tesnem stiku z okoljem in da iz njega spremema pomembne informacije. - Z nehierarhično organizacijo spodbuja ustvarjalne ljudi v podjetju. Uradniki seveda mislijo drugače. Tfdijo, da je z rastjo podjetja potrebno uvesti formalno načrtovanje in nadzor nad vsemi dejavnostmi. Vsega tega ps podjetniški prijem ne omogoča, saj pri njem ni mogoče razviti: - komplesnosti dela, - reda in ustaljenih navad, - nagrajevanja na temelju merljivih rezultatov. Thko pravijo uradniki. SKLEPNA MISEL Stare poti se zdijo varne. Tbda v tem času negotovosti bodo preživela samo podjetja, ki se bodo spreminjala in ki bodo spodbujala k eksperimentiranju. 1. IVAN PODLESNIK, mat. št. 5254, dne 15. in 17. 9. 1990 neopravičeno izostal z dela, zrečen ukrep »denarna kazen v višini 15% akontacija osebnega dohodka za mesec december in traja 3 mesece«. 2. TOMO DRAŽIČ, mat. št. 5606, dne 9. 8.1990 zamudil na delo 1 uro in predčasno brez predpisanega dovoljenja zapustil delo ob 11.30 uri, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 2 meseca«. 3. BRANKO ZEBEC, mat. št. 6580k, dne 3.11.1990 malomarno opravil delo in se neprimerno vedel do vodje izmene, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 3 mesece«. 4. SILVO ZAJC, mat. št. 7780, dne 2. 10. 1990 nepazljivo vlival aluminij in je prišlo do eksplozije, v kateri je bil poškodovan delavec, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 2 meseca«. 5. DUŠAN ŠEGULA, mat. št. 5924, dne 10.11.1990 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 5% akontacije osebnega dohodka za mesec december in taja 1 mesec«. 6. FRANC ANGEL, mat. št. 8472, dne 16.11.1990 brez dovoljenja zapustio delovno mesto med delovnim časom od 2.00 do 3.30 ure, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 1 mesec«. 7. MARJAN PURG, mat. št. 8150, dne 23.10.1990 malomarno opravljal svoje delo, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 1 mesec«. 8. STANKO ZAJŠEK, mat. št. 4738, dne 29.10.1990 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 2 meseca«. 9. STANKO ZAJŠEK, mat. št. 5702,dne 19. 9. 1990 hotel vnesti v podjetje 5 piv, v mesecu septembru koristil 6 kom. blokov za malico od sodelavca, dne 8.12. 1990 zaradi vinjenosti povzročil neopravičeni izostanek z dela, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 15% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 4 mesece«. 10. MIRAN PIŠEK, mat. št. 6590, dne 22. 6. 1990 ni pravilno izpolnil potnega naloga pri predaji vozila di-spečerju v DE Promet, izrečen ukrep »javni opomin«. 11. FRANC BERANIČ, mat. št. 4421, dne 19. 9. 1990 hotel odtujiti iz podjetja 1 par dolgih gumijastih rokavic, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 15% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 3 mesece«. 12. DARKO ŠIMENKO, mat. št. 8498, dne 26. 9. 1990 zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ni opravil odrejenega dela, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 1 mesec«. 13. IGOR GRIČNIK, mat. št. 6931, dne 11. 10. 1990 na delovnem mestu vinjen, zaradi česar je bil napoten domov, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 3 mesece«. 14. ZLATKO INTIHAR, mat. št. 8467, dne 10.10.1990 malomarno opravljal svoje delo, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 2 meseca«. 15. DUŠAN PRIGL, mat. št. 7187, dne 21. in 22.9.1990 predčasno, brez predpisanega dovoljenja zapustil delo in podjetje, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 2 meseca«. 16. DARKO CAFUTA, mat. št. 8061, dne 19. in 20. 8. 1990 ni opravil svojega dela ter ima malomaren odnos od viličarja, izrečen ukrep »javni opomin«. 17. SELIM PJEVIČ, mat. št. 7721, dne 1. 10. 1990 neprimerno vedel do predpostavljenega, izrečen ukrep »javni opomin«. 18. BRANKO TRANTU-RA, mat. št. 8476, dne 25.10. 1990 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 2 meseca«. 19. FRANC SIMONIČ, mat. št. 8032, dne 28.10.1990 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 5% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 1 mesec«. 20. VIKTOR KUKOVEC, mat. št. 8254, dne 10.10.1990 na delovnem mestu vinjen, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 15% akontacije osebnega dohodka iza mesec december in traja 1 mesec«. 21. BRANKO ČREPINKO, mat. št. 6690, dne 3. in 4. 1990 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep »denarna kazen v višini 10% akontacije osebnega dohodka za mesec december in traja 4 mesece«. Magda Babšek VARSTVO PRI DELU Poškodbe pri delu Lani v obdobju od 1.1.90 do 31.12.90 je bilo v našem podjetju 466 poškodb pri delu in 21 poškodb na poti na delo in iz dela. V to število poškod so zaj-te samo tiste poškodbe, ki so bile evidentirane na obrazcu ER-8 »prijava poškodbe pri delu«. Iz analize je razvidno, da se število poškodb v TGA povečuje iz leta v letu. Zaradi 487 poškodb je bilo izgubljenih 4996 delovnih dni. Porast števila poškodb je bil v letu 1990 proti letu 1989 za okoli 20 odstotkov večji, dočim je bilo število izgubljenih dni v letu 1990 proti letu 1989 večje le za 4 odstotke. Pozitiven pokazatelj je le to, da lani ni bilo nobene smrtne poškodbe pri delu Kje so vzroki za povečanje števila poškodb? Odgovor dobimo, če analiziramo vse poškodbe pri delu, torej vse tiste poškodbe, za katere so delavci iskali prvo pomoč v OA (poškodbe z BO in poškodbe brez BO). Zadnjih nekaj let ugotavljamo, da v OA išče prvo pomoč okrog 1200 delavcev. Od vseh 1200 poškodb, ki se letno pripetijo, se znatno povečujejo poškodbe, ki so zahtevale BO, obenem pa se tudi znatno povečuje trajanje bolniškega staleža. Iz ugotovitve lahko zaključimo, da je glavni vzrok vsakemu povečanju poškodb in v povečanem bolniškem staležu v »stimulativnem» zavarovanju za poškodbe pri delu.lb trditev lahko potrdimo tudi s podatkom, da se je v letu 1990 poškodovalo 1031 delavcev, od tega 1X 877 delavcev 2 X 244 delavcev 3x 69 delavcev več kot 3 X 45 delavcev V obratni ambulanti TGA je bilo v letu 1990 zabeleženih 1235 poškodb pri delu, od tega 487 poškodb z bolniškim staležem. Če analiziramo poškodbe po obratih ugotovimo, da se največ delavcev poškoduje v obratu proizvodnja rondelic z 65,90%, sledijo livarna I in II z 45%, anodna masa z 40,86%, elektroliza A z 30,76%, elektroliza B z 20% poškodb na število zaposlenih. Najpogosteje se poškodujejo mladi delavci. Od slupno 487 poškodb se je 265 poškodb pri delu pripetilo delavcem z delovnim stažem do 4 let. V TGA že nekaj let opažamo, da se poškodujejo mlajši delavci, ki še nimajo delovnih navad in izkušenj in nevarnosti pogosto podcenjujejo. Nadrejeni jih premalo nadzorujejo, zato ti mladi delavci sami odločajo o svoji varnosti. Eden od vzrokov poškodb je tudi zastarela tehnologija, napake v delovanju delovnih naprav zaradi neustreznih oz. neurejenih transportnih poti ter delovišč ( primer HA, stara livarna, glinica). Služba varstva pri delu je delavskemu svetu pripravila predlog za zmanjšanje poškodb pri delu: — ukiniti zavarovanje za odgovornost za poškodbe pri delu. — pri nastalih poškodbah je potrebno v bodoče ugotavljati odgovornost pri neposredno nadrejenem oziroma pri odgovornem vodji. — Pri delavcih, ki se pogosteje poškodujejo in so sokrivi za nastalo poškodbo, je potrebno to upoštevati pri oceni uspešnosti delavca. — Pri oceni uspešnosti je potrebno upoštevati število poškodb in odgovornost za zagotavljanje varnih delovnih razmer pri odgovornem vodji del. Poleg tega je služba varstva pri delu ponovno predlagala naslednje aktivnosti: — novosprejetim delavcem morajo njihovi nadrejeni posvetiti več pozornosti pri uvajanju v delu s posebnim poudarkom na varno delo. — Nadrejeni delavci morajo bolj upoštevati navodila za vrno delo ter druge varnostne ukrepe. Poseben poda-rek je treba dati osebnim zaščitnim sredstvom. — Pomanjkljivosti, ki jih ugotovijo pri pregledih (SVD, zavod, inšpekcije) delovnih sredstev, se morajo takoj odpraviti. — Vsaka poškodba se mora dosledno analizirati oz. ugotoviti vzrok in na osnovi ugotovitve ukrepati. Elektroliza C je dober primer, da ob sodobni tehnologiji ni veliko poškodb, kajti v elektrolizi C jih praktično nimamo, ki bi bile neposredno povezane z delom. Pogosti vzrok poškodb je tudi to, da delavci ne upora-blajo predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, celo neposredno nadrejeni, in tako s svojim obnašanjem celo spodbujajo k neuporabi zaščitnih sredstev. Podatki iz razpredelnice o poškodovanih delih telesa nam kažejo, da je največ poškodb na rokah, kar je povezano z naj pogostejšimi ma- terialnimi povzročitelji (ročno orodje, kosovni material, stik z vročimi predmeti), kar je ponovno dokazano, da le preveč dela opravljamo na primitiven način, to je na način dela na katerega smo navajeni in prepričani »tako smo vedno delali». Na povečanje poškodb pri delu v letu 1990 pa so največ pripomogle visoke odškodnine zaradi poškodb pri delu. Zaradi odškodnin je bilo ogromno poškodb »prineše-nih v tovarno. To 'so predvsem lažje poškodbe, ki so se pripetile doma ali pa na poti na delo. Pri raziskavi teh poškodb. Pri raziskavi teh poškodb pa ni bilo možno ugotoviti resničnost poškodb, ker je večina teh poškodb bila povezana z lažno solidarnostjo sodelavcev. Janez Šterbal GIBANJE POŠKODB PRI DELU V TGA KIDRIČEVO ZA LETO 1990 1989 1990 Povprečno število zaposlenih 2795 2394 — ženske 424 290 — moški 2371 2104 Poškodbe pri delu 387 466 Poškodbe na poti 20 21 Število izgubljenih dni zaradi poškodb 4801 4996 — poškodbe pri delu 4489 4708 poškodbe na poti 312 288 (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) PREGLED POŠKODB PO ŠTEVILU IZGUBLJENIH DNI Brez BO in BO do 8 ur BO 1-3 dni BO 4-7 dni BO 8-15 dni BO 16-30 dni BO več kot 30 dni Leto 1989 764 30 113 163 92 9 Leto 1990 0 28 44 233 120 62 PREGLED POŠKODB PO STAROSTI PONESREČENCEV Od 18 do 25 let 155 Od 25 do 30 let 131 Od 30 do 35 let 66 Od 35 do 40 let 66 Nad 40 let 69 H66 VARSTVO PRI DELU Poškodbe v marcu 1)1 OZIROM A SI UŽILI Nt Dili NA llšlll SKU-1’VT hrc7 BO Iti BO do 8 tir BOifeè llillll! 1)1 «UNICA ijiljSl I 7 1)R PROIZVODNJA M lillllP 25 HITRI Dll UA 3 3 OE VZDRŽEVANJE 16 s 25 DE PROMET IŽlittill 3 m KK t OKI / lil M S TANDARI) 3 3 SVI.OÄNH Z AD KS B : STROKOVNE SLUŽBE I T IIK IR UOVI II SKRPAJ 48 19 lili 69 DE GLINICA 1. DONČEC ŠTEFAN, mat. št. 4518, roj. 3. 11.1956, stanujoč Ulica N. tesla 3, Kidričevo, opravlja dela čiščenje proizvodnih naprav, se je poškodoval na delu dne 18.3. 1991 ob 8.30 uri. Poškodba se je pripetila na dekantaciji. Poškodovanec je iz 18. de-kantatorja s smokolnico odvažal rdeče blato. Pri odvozu izpod mešala se je prehitro zravnal pri čemer je z hrbtom udaril ob »grablje« mešala. Utrpel je močan udarec hrbta. Vzrok: premajhna pazljivost. 2. SAMBOLEC SREČKO, mat. št. 8465, roj. 6. 6. 1970, stanujoč Mladinska 5, opravlja dela oziroma naloge gli-ničarja, se je poškodoval na delu dne 18. 3. 1991 ob 20. uri. Poškodba se je pripetila v drobilnici oziroma skladišču boksita. Poškodovanec je moral vklopiti jekleni trak št. 134/7. Pri tem je koristil »priročni« prehod (položena dva ploha). Ker je tekel preko podesta, mu je na nihajočih plohih zdrsnilo oziroma je izgubil ravnotežje in je padel na betonska tla s cca 2,5 m višine. Pri padcu je utrpel zvin palca desne roke, udarec desne podlakti in desnega kolena. Priča Mesareč Ivan izjavlja, da je poškodovanec tekel preko fosnov in to brez potrebe za to. DE PROIZVODNA ALUMINIJA 1. PLANEC VINKO, mat. št. 4060, roj. 18. 9. 1950, stanujoč Majšperk 88, po poklicu KV — elektrolizer, se je poškodoval na delu dne 5. 3. 1991 ob 24. uri. Poškodba se je pripetila v DE Proizvodnja aluminija — HB. Poškodovanec je opravljal dela pri zamenjavi anodnih blokov na peči št. 730. Po pregledu ozake na palici bloka je sestopil iz bloka na tla. Pri tem je stopil v režo na tleh (med rešetkami), nakar je padel. Pri padcu se je poškodoval zvil gleženj na desni nogi. Vzrok: neurejena tla. 2. KMETEC IVAN, mat. št. 7952, roj. 4. 12. 1956, stanujoč Tbrniška 8, po poklicu strugar, se je poškodoval na delu dne 12. 3.1991 ob 9. uri. Poškodba se je pripetila v obratu livarna II. Delavec je čistil prelivni žleb med pečjo Wi in livnim strojem za ozki trak s kovinskim drogom. Pri tem se mu je vroči strjeni aluminij pri odstranjevanju dotaknil obraza. Utrpel je opeklino po levem licu. Vzrok: premajhna pazljivost delavca. DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. MUHIČ EVGEN, mat. št. 8514, roj. 1. 7.1970, stanujoč Gorišnica 46, po poklicu livar, se je poškodoval na delu dne 20. 3. 1991 ob 8. uri. Poškodba se je pripetila v obratu livarne II. Delavec je delal na stroju za litje ozkega traku. Zaradi nenadnega zastoja celotne linije je s kovinskim drogom odmašil livni žleb, z namenom, da očisti livne žlebove. Pri tem mu je curek vročega aluminija briz-gil po odboju in korita po nogi in v čevelj. Utrpel je močno opeklino stopala in gležnja leve noge. Vzrok: aluminij je brizgnil iz korita zaradi odrezkov aluminijskega ozkega traku v koritu in velikega pritiska curka iz žlebov. Koito bi moralo biti prazno. 4. BOŽIĆKO ALOJZ, mat. št. 5761, roj. 18. 6.1960, stanujoč Pobrežje 98/a, po poklicu PKV !— elektrolizer, se je poškodoval na delu dne 14. 3. 1991 ob 23.15 uri. Poškodba se je pripetila v DE Proizvodnja aluminija! — HB. Poškodovani je s pnevmatskim prebijalcem prebijal peč št. 238. Pri obračanju prtebijalca se je zgornji del prebijalca zavrtel — zasukal in mu pri tem stisnil desno nogo ob ohišje prebijalca. Utrpel je stisnitev gležnja na levi nogi. 5. MATOC ZLATKO, mat. št. 7716, roj. 26. 6. 1968, stanujoč Kajuhova 11, Kidričevo, po poklicu KV — livar, se je poškodoval 9. 3. 1991 ob 1.00 uri. Poškodba se je pripetila v obratu predelave žlindre. Delavec je z viličarjem peljal vročo žlindro iz Livarne I. na predelavo. Pri vsipavanju žlindre v mlin mu je kovinski keson izpadel iz vilic na tla. Vroča žlindra je pri tem vsled močno eksoterme reakcije zagorela in delavca ožgala po obrazu. Utrpel je opekline po obrazu. Vzrok: slaba vidljivost, vsled česar je delavec s kesonom zadel ob skip in mu je keson izpadel na tla. DE PROIZVODNA ALUMINIJA 6. KARASULJIČ DE-MAL, mat. št. 5753, roj. 12.2. 1959, stanujoč 5. prek. brigade 11, Ptuj, po poklicu KV — livar, se je poškodoval na delu dne 23. 3. 1991 ob 24. uri. Poškodba se je pripetila v obratu Livarna I. Delavec je vlival aluminij na stroju za litje 25 kg hlebčkov. Zaradi brizga vode v kokilo je prišlo do eksplozije Al v kokili. Pri tem je delavcu tekoči Al padel po levi strani obraza. Utrpel je opeklino. Vzrok: neizpraven livni stroj, oziroma pregretje hladilne vode pod kokilo, zaradi premajhnega pretoka. 7. STAREK IVAN, mat. št. 7868, roj. 23. 8 1967, stanujoč Bednja b.b., Ivanec, po poklicu žerjavist, se je poškodoval na delu dne 25. 3.1991 ob 13. uri. Poškodba se je pripetila v Livarni II. Poškodovanec je z viličarjem zalagal peč št. S4 z odpadnim materialom. Med vožnjo ob peči S2 se je z desno vilico zaletel v betonski steber, pri tem je z glavo udaril v vetrobransko steklo, vsled česar je utrpel vreznino po glavi. Istočasno je utrpel še močan udarec z volanom po levi strani prsnega koša. Vzrok: neprevidnost delavca in prevelika hitrost. 8. FRIC ALOJZ, mat. št. 8001, roj. 25. 6. 1963, stanujoč Destrnik 57, po poklicu PKV — elektrolizer, se je poškodoval na delu dne 23.3. 1991 ob 9.30 uri. Poškodba se je pripetila v elektrolizi HB. Pri obračanju traktorja s prikolico (cisterna za glinico) pri peči št. 844 je s prednjim kolesom zapeljal v jamo (manjka plošča), vsled tega mu je zasukalo nolan in ga je prečka volana udarila po palcu leve roke. Utrpel je močan udarec palca leve roke. Vzrok: neurejena tla (slaba osvetlitev). DE VZDRŽEVANJE 1. BEZJAK JANEZ, mat. št. 5041, roj. 18.10.1941, sta- nujoč Spuhlja 113, po poklicu KV — mizar, se je poškodovala na delu dne 13. 3. 1991 ob 8.30 uri. Poškodba se je pripetila v mizarski delavnici. Pri vrtanju z ročnim — elek-tičnim vrtalnim strojem mu je prijelo sveder, pri tem mu je zavrtelo vrtalni stroj v roki. Poškodovanec je pri tem utrpel zvin desne roke v zapestju. Vzrok: delavcu manjkajo na levi roki prsti, zato z desno roko ni mogel zadržati vrtalnega stroja. 2. PIŠEK IVAN, mat. št. 4463,roj. 6. 2. 1953, stanujoč Lovrenc 77/a, po poklicu strojni delovodja, se je poškodoval na delu dne 26. 3. 1991 ob 13. uri. Poškodba se je pripetila v strojni delavnici glinice. Poškodovani je rezal pločevino na strojnih Škarjah. Ko je ho- tel izvleči škobe za dvig pločevine, ga je pločevina urezala po roki. Utrpel je močno vreznino po podlakti desne roke. Vzrok: neprimerna zaščitna sredstva (rokavice). Pri delu je uporablal kratke rokavice. 3. MAJCEN JANKO, mat. št. 8563, roj 12. 11. 1971, stanujoč Podgorci 79, po poklicu ključavničar, se je poškodoval na delu dne 19. 3. 1991 ob 13.10 uri. Poškodba se je pripetila v Kalcinaciji II. Poškodovani je sodeloval pri demontaži polža za fino mletje glinice v Kalcinaciji II. Ko je hotel podati sodelavcu ročni prebijalec, mu je zdrsnilo. Izgubil je ravnotežje, pri tem pa je udaril z glavo ob prirobnico cevi, ki pelje iz silosa. Utrpel je vreznino čela. Vzrok: premajhna pazljivost delavca. DE VZDRŽEVANJE 4. RAŽMARIN FRANC, mat. št. 8164, roj. 29. 10. 1966, stanujoč Stojnci 69, po poklicu strojni ključavničar, se je poškodoval na delu dne 12. 3.1991 ob 8. uri. Poškodba se je pripetila v skladišču anodnih blokov. Poškodovani je izvajal preventivno vzdrževanje hidravlike na skladiščnem manipulatorju. Pri zategovanju enega od vijakov, ki je imel posnete robove, mu je zdrsnil ključ. Pri tem se je udaril ob ohišje motorja. Utrpel je močan udarec po palcu desne roke. Vzrok: deformirana šest-robna glava vijaka. 5. JUS ANTON, mat. 5592, roj. 15. 6.1959, stanujoč Lancova vas 61, po poklicu KV — varilec, se je poškodoval na delu dne 6. 3.1991 ob 8.30 uri. Poškodba se je pripetila v strojni delavnici. Pri kotaljenju jeklene pločevine debeline 20 mm 0 600 mm, je stisnilo palec desne roke med vozilom za prevoz materiala in pločevine. Utrpel je stisnitev palca na desni roki. Vzrok: premajhna pazljivost delavca oziroma pri kotaljenju delavec ni zadrževal kotaljenja. 6. LOBENWEIN VIKTOR, mat. št. 4292, roj. 14.2. 1939, stanujoč Kungota 87, po poklicu KV — varilec, se je poškodoval na delu dne 29. 3.1991 ob 9. uri. Poškodba se je pripetila v strojni delavnici — varilci. Poškodovanec je varil kladiva za kotlarno in je po končanem varjenu hotel kladivo odložiti. Pri prenašanju kladiva je dobil žlindro v desno oko. Utrpel je poškodbo na desnem očesu. Vzrok: pri ohlajevanju vara pride občasno do pokanja in odletavanja žlindre. DE VZDRŽEVANJE 7. KUPČIĆ ERNEST, mat. št. 8004, roj. 7. 12. 1966, stanujoč Apače 2, po poklicu strojni mehanik, se je poškodoval na delu dne 26. 3. 1991 ob 10.30 uri. Poškodba se je pripetila v delavnici tekočega vzdrževanja anodne mase. Delavec je s sodelavcem sestavljal dele stroja za snemanje blokov na delovni mizi. Pri tem mu je na nogo padel jekleni odrezek. Utrpel je udarec narta leve noge. Vzrok: neurejeno delovno okolje (delavec ni za sabo pospravil materiala). PRIORITETNA LISTA Odbor za gospodarjenje je v skladu s 34. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj sprejel prioritetno listo za dodelitev stanovanj in jo obnavlja. 3L. št. PRIIMEK IN IME DE Naslov prebivališča dru čl. Z. žel. stan. ogrev 3 :nv. DD SK I. A I. B I C !.. II. B+C III, A III. B 1 III. III. Č III. D III. F IV VI. SKUPAJ DODELI' TOČK 1 7083 SITICI NASER PROIZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 3 PTUJ OBOJE . 0 5 5 17 40 25 65 0 10 * v. 2 M 5 II ' "30 12(1 d 254 2 7369 JUS ROMAN VZDRZ ŽETALE 12 1 PTUJ CENT 0 4 5 14 52 15 67 0 20 0 2 4 5 30 90 0 - 3 4057 MATIČ SREČKO KK> ZIHERLOVA PL. 19 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 17 20 5 4 0 4 0 15 0 10 17 0 30 120 30 231 . 4 6222 LIČINA SOJKO PRDIZ KAJUHOVA 3 PTUJ 1 PTUJ CENT ; ; 0 10 11 20 70 25 95 0 10 0 5 10 0 30 Ii - 0'"' 230 § 5825 BROJAJ IMER PRED OB DRAVI 3 PTUJ 5 PTUJ OBOJE BI 9 17 48 ; o 12 12 10 5 4 9 0 30 90 0 225 6 7149 ÜLES MIRAN PROIZ ROGQZNISKA C. 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 5 5 11 22 15 37 0 10 5 ■2 " 1 - o... 30 120 fr.fr. 220 7 7535 LEBAR BORIS VZDRZ GREGORČIČEV DR. 8 PTUJ 3 PTUJ OBOJE 0 6 6 11 14 15 29 0 15 5 '3 6 v 0 i 30 120 " o ; 219 s .6943 ČGH MARIJA SPL.Z. ŠTUKI 9 2 PTUJ OBOJE .0 s 5 17 47 15 62 0 10 0 • n 5 0 30 90 «S 216 6100 iINKO BOJAN VZDRZ KVEDROVA 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 9 9 8 4 0 4 0 10 0 4 9 0 30 150' ■ (d! 1 •215 Ì0 4064 KURB0S JANEZ PRED KAJUHOVA 1 PTUJ 3 PTUJ CENT 17 21 8 19 . 0 19 0 10 0 10 17 0 30 120 0 . 214 5845 CENAR TONČEK GLIN MEZGOVCI 55/8 4 PTUJ CENT 0 10 10 0 12 15 27 Ö 10 5 5 10 • -5 30 120 v 0 ' 212 12 6722 SALAMIJA ANICA / SS VIČANCI 96 1 PTUJ V- CENT ■: 0 6 • ; 6 : 5 72 15 87 0 15 0 3 6 5 30 60 1 V' 211 • 13 -7813 EKIČ ISMET PROIZ PTUJSKA C. 321 MARIBOR 2 OBOJE OfÖJE - 0 2 12 . 17 60 20 80 0 1Ö 0 6 0 L 5- '30 : 60 mm 210 14 5777 BAUMAN METKA SS LOVRENC 91 1 OBOJE CENT 0 9 9 5 37 15 52 0 20 0 4 9 0 1 : 2£l 90 .0 210 1?;. 6045 KĐPAJNIK BORIS KK KAJUHOVA 3 PTUJ 2 PTUJ CENT - 0 9 9 11 4 15 19 0 10 5 4 0 0 ‘ ' ' 30 120 0- 208- là 5770 KRAJNC MAKS PROIZ NARAPLJE 25 1 OBOJE CENT 0 9 : 9 14 54 15 69 0 10 5 4 9 5 - 30 60 - to i • ; 206 i? 5826 JABUSIČ MIROSLAV PRED GORIŠNICA 180 4 PTUJ CENT 0 9 11 14 71 0 71 0 10 0 5 9 5 30 60- .0 204 18 6794 MIŠKO DRASĐSLAV PROIZ RAPÖCEVA 18 MARIBOR 3 PTUJ - CENT 0 5 10 8 6 15 21 0 10 ■5 5 5 0 • 30 120 0 204 19 - 7525 VAJSKĐRF BRANKO SLIN STOGOVCI 16" - 3 OBOJE CENT 0 6 6. 14 49 20 69 0. 10 5 3 6 5 - 30 60. 0 202 H 20 7686 NAHBERBER MARTIN VZDRZ SELA 4Ö ' 2 KIDR CENT 0 3 •7 17 63 15 78 0 10 0 3 3 0 30 60 0 2Ö1 21 i UP0K. JEZA MIHAEL C. NA HAJDINO 18 3 OBOJE CENT 0 37 39 8 26 0 26 0 10 Ò 16 20 1PB 3Ö 90 0 200 22 4986 KAJZBA VIKTOR PROIZ MLADINSKA 6 KIDRIČEVO 5 PTUJ OBOJE 0 12 16 8 12 0 12 0 10 ■ 0 8 12 G 30 120 0 200 23 6572 BRATUŠA MARJAN PROIZ UL.B.KRAIGHERJA 20 KIDR. 3 OBOJE CENT 0 7 7 8 12 0 12 0 15 5 3 7 0 30 120 0 200 24 7845 MORAVEC JANKO. SAMOZ VIČANCI 88 3 PTUJ CENT . 10 5 ‘5 20 50 15 65 0 10 {j. 2 5 5 30 60 0 • : ; 197 23 7359 PODVRSEK ALOJZ SAMOZ . KOPALIŠKA 22 KIDRIČEVO 3 KIDR CENT 0 4 13 5 46 0 46 0 10 5 6 4 0 30 90 ,o: 196 26 7008 AVGUŠTIN STOJAN KK . MARIBORSKA 63 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 6 6 0 2 15 17 0 15 5 3 6 • 0 30 120 0 196 7727 ZAJC BRANKO PROIZ INĐUSTR.NAS.5 KIDRIČEVO 3 KIDR CENT e n 5 17 68 0 68 0 10 5 2 2 0 30 60 0 194 28 6121 CORIC SRETKO PROIZ POTRČEVA 44 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 8 8 8 4 0 4 0- 15 5 4 8 0 30 120 0 194 29 7480 MESAREČ JANKO GLIN SENESCI 39 3 OBOJE CENT 0 6 6 20 39 15 54 0 10 5 3 6 5 30 60 0 193 30 5436 MARINIČ JANEZ PRED POTRČEVA 44 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 11 11 8 4 0 4 0 15 0 5 11 0 30 120 0 193 31 7570 KODERMAN VLADO VZDRZ. JURSINCI 3/B 3 OBOJE OBOJE 0 3 6 5 16 20 36 '0 15 5 3 3 5 30 90 0 192 32 7034 JAZBEC JOŽE GLIN CUCKOVA 9 KIDRIČEVO 1 KIDR CENT 0 5 8 0 2 15 17 0 10 5 4 5 0 30 120 0 191 33 5809 SAKEL5EX FRANC GLIN VOLKMERJEVA 24 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 9 16 5 4 0 4 0 10 5 8 9 0 30 90 30 191 34 6896 HARÖH VINCENC VZDRZ POBREŽJE 97 4 OBOJE CENT 0 5 5 14 54 15 69 0 10 0 2 5 0 30 60 0 190 ,7273 GAJSKI IBOR PROIZ LACKOVA 9 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 4 4 14 40 25 65 0 15 0 2 4 0 30 60 0 190 36 4751 KOKOT DRAGO VZDRZ CUCKOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR OBOJE 0 12 15 14 12 15 27 0 10 0 7 12 0 30 90 0 190 . 37 7803 ZOBAJ FLORIM PROIZ SP.LESKÒVEC 11 1 OBOJE OBOJE ’0 2 4 5 *54 15 69 0 10 5 2 2 5 30 60 0 188 . 38 7378 KRALJ ROMAN PROIZ TOMAŽ PRI ORMOŽU 18 3 OBOJE OBOJE 0 4 4 14 43 15 58 0 10 5 2 4 5 30 60 - 0: 188 39 5693 MAJAL BRIŠITA BS ARBAJTERJEVA 2 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 9 9 0 4 0 4 0 20 0 4 9 0 30 120 0 187 40 7120 MILOŠIČ DRAGO VZDRZ UL.1.MAJA 11 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 6 6 0 2 15 17 0 10 0 3 6 0 30 120 0 186 41 3764 PANZALOVIČ ĐJ0RDJE PROIZ TOVARNIŠKA 3 KIDRIČEVO 2 PTUJ CENT 0 21 28 0 12 0 12 0 20 0 14 20 0 30 90 Ö . 186 42 7494 BILANÖVIC STIPO PROIZ KAJUHOVA 3 PTUJ 1 PTUJ OBOJE 0 3 5 0 50 25 75 0 10 5 2 3 0 30 60 0 185 43 7487 SKERBIŠ SILVO PRED STOGOVCI 19 2 OBOJE CENT 0 6 6 17 14 15 2? 0 10 0 3 6 0. 30 90 0 185 44 6973 KUREZ BOJAN VZDRZ DRAZENČI 49 ; 3 OBOJE CENT 0 5 5 0 2 15 17 0 10 0 2 5 0 30 120 Ö 184 45 7536 SAGADIN BOJAN VZDR VRHL06A 16 3 PTUJ CENT 0 4 4 14 73 15 88 0 10 0 ; 2 4 5 30 '30 0 183 46 3594 DREVENŠEK STANKO PROIZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 5 KIDR OBOJE 0 23 25 11 4 0 4 0 10 5 12 20 0 30 90 0 182 47 6371 KLINE BRANKO VZDRZ LOVRENC 8/E 1 PTUJ CENT 0 8 8 5 49 15 64 0 10 0 4 8 0 30 60 0 181 48 5692 IVANKOVIČ SRETKO PROIZ KAJUHOVA 9 KIDRIČEVO 4 PTUJ CENT 0 10 10 14 16 0 16 0 15 0 5 10 - 0' 30 90 0 180 ■ 49 6358 MAJCEN JANKO KK 8ERECJA VAS 48 1 OBOJE OBOJE 0 8 8 0 12 15 27 0 15 5 4 8 0 30 90 0 179 50 6160 AVGUŠTIN ALBIN VZDR LOVRENC 66 3 OBOJE OBOJE 0 10 10 17 56 15 71 0 15 0 5 10 0 30 30 0 . 178 51 5024 MLAKAR VITBSLAVA VZDRZ APAČE 44 2 OBOJE CENT 0 12 13 17 53 15 68 0 15 0 6 12 0 30 30 d 178 52 4593 KANCLER JOŽEF DRUZ.SAM. SLOVENJA VAS 38/A 3 OBOJE OBOJE 0 13 14 14 24 15 39 0 • 10 5 7 13 0 30 60 o - 178 53 7031 STRELEC BRANKO GLIN STOJNCI 85 4 PTUJ CENT 0 5 6 0 14 15 29 0 10 5 3 5 5 30 90 0 177 54 4374 KOS JOŽICA FRS KAJUHOVA 3 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 15 15 14 6 0 6 0 15 0 ; 7: 15 0 30 90 :>o a; 177 55 6851 STÜHBERGER MILAN VZDRZ CIRKULANE 8 1 PTUJ OBOJE 0 5 9 B 39 15 54 0 10 0 4 5 5 30 60 0 176 56 5928 KRAJNC MILAN VZDRZ POTRČEVA 48 PTUJ 3 KIDR CENT 0 9 9 17 16 0 16 0 10 0 4 9 0 30 90 0 176 57 7088 HARKDTIC PETAR PROIZ KAJUHOVA 1 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 7 10 14 14 0 14 0- 10 •v 5 5 7 0 30. 90 0 175 58 UPOK SKOK KATARINA MLADINSKA 7 KIDRIČEVO 1 OBOJE CENT 3 25 27 0 12 0 12 0 10 0 13 20 0 30 90 0 175 59 6607 KERLE 90BDAN PROMET KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 2 OBOJE CENT 0 9 9 0 30 25 55 0 10 5 4 9 0 30 60 0 173 ■ 60 7855 KRALJ BORIS VZDRZ PREŠERNOVA 32 PTUJ 3 OBOJE CENT 0 2 2 17 48 0 48 0 15 0 1 2 0 30 60 0 173 61 7088160 81 5593 BROJAJ NEZIR DR.ST. KAJUHOVA 1 KIDRIČEVO 4 PTUJ CENT 3 10 10 14 14 0 14 12 10 5 5 10 0 30 60 0 160 82 6255 HAVLAS-KĐZODERC DARJA SS KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 3 KIDR CENT 0 7 7 8 2 0 2 0 20 0 3 7 .0 30 60 30 160 83 7897 LJUBEČ DUŠAN VZDR 6RAJENSČAK 64/a 3 OBOJE OBOJE 0 2 3 14 52 15 67 0 10 0 1 2 5 30 30 0 159 84 7164 KUKOVEC RAJKO SLIN FORMIN 9/A 3 OBOJE oboje 0 6 6 11 14 15 29 0 10 5 3 6 5 30 60 ►o- 159 85 6500 BILANOVIC IVAN PROIZ UL.25.MAJA 3 PTUJ 4 OBOJE OBOJE 0 6 17 5 4 0 4 0 10 5 8 6 0 30 60 30 158 86 3994 MERNIK JOŽEFA VZDRZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 3 KIDR CENT 0 17 18 0 2 0 2 0 10 0 9 17 0 30 90 0 158 87 6812 KUKOVEC ALOJZ PROIZ UL.B.KRAIGHERJA 22, KIDR. 4 OBOJE CENT 0 5 8 14 4 0 4 0 10 0 4 5 0 30 90 0 157 88 8141 PRESICEK ANTON GLIN -APAČE 150 1 OBOJE CENT 0 5 5 14 44 15 59 0 10 5 2 5 0 30 30 0 Sp51 89 7563 PODGORŠEK VLADO PROIZ APAČE 99 1 OBOJE OBOJE 0 3 8 5 22 15 37 0 10 5 4 3 0 30 60 0 154 Zap.Mat.št. HÜ štev. Kraj Nač. št. t. PRIIMEK IN IME DE Naslov prebivališča druž. žel. ogrev INV. DD SK I . I . I I. II. III. III. III. III. III. III. IV VI. SKUPAJ DODELITEV čl. stan. A B C B+C A B C C D F TOČK 90 8131 PAVL INE K JOŽE ; PROIZ C. OLGE MEGLIC 8 PTUJ 1 KIDR CENT 0 1 4 20 45 15 ~60 0 10 0 2 1 0 30 30 b 153 91' 8334 FEKONJA BORUT SS HERMANOVA 1 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 2 3 17 23 30 53 0 20 0 1 2 0 30 30 0 153 92 7682 MLAKAR DANIEL PROIZ SLOVENSKI TRG 3 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 3 6 0 27 15 42 0 10 5 3 3 0 30 60 0 153 93 7461 PODGORŠEK MILENA VZDRŽ NJIVERČE VAS 35 2 OBOJE CENT 0 3 10 17 8 15 23 0 15 0 5 3 0 30 60 0 153 94 7568 ŽVEGLA JANEZ PROIZ KAJUHOVA 1 PTUJ '4 PTUJ CENT 3 15 16 14 2 0 2 12 10 0 8 15 0 30 60 0 151 95 7843 ZAJSEK KAROLINA DR.ST. PREŠERNOVA 8 PTUJ 2 ,PTUJ CENT 0 2. 3 14 48 15 63 0 10 0 1 . 2 0 -zb 30 0 150 96 7404 KOLARIČ IVAN PROM MESTNI VRH 113 1 PTUJ CENT 0 4 10 17 34 15 49 0 10 0 5 4 5 30 3;0 Ó 150 97 7958 KRAJNC BOJAN VZDR ZG.HAJDINA 7/C 1 PTUJ OBOJE 0 3 3 8 52 15 67 0 10 0 1 3 0 30 30 0 149 . 98 7116 PETEK BOGOMIR PRED TOMŠIČEVA 31 PTUJ' 2 OBOJE OBOJE o. 4 7 5 47 15 62 0 10 5 3 4 G 30 30 0 149 99 3B07 MALOV1C MIROSLAV VZDRŽ MESTNI VRH 7/A 1 OBOJE CENT ; ,b 20 27 8 33 V '0 33 0 15 0 13 20 0 ,30 30 0 149 foo 7675 KÓRNET DARKO GLIN MLADINSKA 8 KIDRICECO 1 OBOJE CENT 0 3 6 11 12 15 '27 b 10 5 3 3 0 30 60 0 149 101 7821 PINTARIČ DARKO PROIZ OSOJNIKOVA 7 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 2 3 14 12 15 27 0 io; ? 5 1 2 0 30 60 0 149 102 7413 HORVAT JANKO PROIZ GORIŠNICA 115 2 PTUJ - CENT 0 4 4 \ 0 12 15 27 • En 15 5 2 4 5 30 •60 0 148 103 4251 PRINCL SLAVKO PRED KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR CENT 3 16 19 8 2 0 2 12 10 0 -9 16 0 30 60 0 147 104 4208 PREDOVNIK DUŠAN GLIN KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR CENT 0 16 18 8 14 0 14 0 10 0 9 16 0 30 60 0 147 105 8117 MLAKAR JOŽEF GLIN NJIVERČE VAS 8 1 OBOJE OBOJE 0 2 4 0 52 15 67 0 10 5 2 2 0 30 30 0 146 106 7575 CAJNKO ALOJZ PROI KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 3 OBOJE CENT 0 3 8 17 27 25 52 0 10 0 4 3 0 30 30 0 14žu 107 7062 ZUPANIČ MARJETA SS APACE 247 2 OBOJE CENT 0 5 5 17 32 15 47 0 15 0 2 5 Ò 30 30 0 146 108 4498 DONCEC ALBIN VZDR KAJUHOVA 3 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 14 14 14 6 5 11 0 10 0 7 14 0 30 60 0 146 109 7645 SIMIČ ANĐELKO PROIZ INDUSTRIJSKO NAS.5 KIDR 3 KIDR CENT 0 3 5 14 66 15 81 0 10 5 2 3 0 30 0 0 145 110 7740 MIJAN SREČKO PROIZ KAJUHOVA 1 KIDRIČEVO 2 PTUJ CENT 0 2 9 5 14 15 29 0 10 5 4 2 0 30 60 0 145 m 5450 RUDOLF DRAGOSLAV PROIZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR OBOJE 0 11 11 8 14 0 14 0 15 0 5 u 0 30 60 0 143 112 8201 BABSEK IVAN PROI POTRČEVA 61 PTUJ 4 OBOJE OBOJE 0 1 9 11 36 15 51 0 10 .5 4 1 0 30 30 0 142 113 7605 UNUK SREČKO VZDRŽ CUCKOVA 9 KIDRIČEVO 1 KIDR CENT 0 3 5 5 14 15 29 0 10 0 2 5 0 30 60 0 141 114 7902 FIJAN IRENA SAHOZAŠ ZABOVCI 11/A 2 PTUJ CENT 0 2 2 8 14 15 29 0 10 0 1 2 0 30 60 0 140 115 7713 MENARD ZVONKO VZDR. KURILNISKA 9, MARIBOR 5 PTUJ OBOJE 0 2 8 20 43 15 58 0 20 0 4 2 5 30 0 0 139 116 3907 Ž6EC KRISTINA SS UL.B.KRA16H.21 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 19 21 0 4 0 4 0 15 0 10 19 0 30 60 0 138 117 5310 V1NKLER BRANKO SPL.Z. KAJUHOVA 9 KIDRIČEVO 2 KIDR CENT 3 12 12 0 6 0 6 12 10 0 6 12 0 30 60 0 136 118 7627 KROPEČ PETER VZDRŽ UL.B.KRAIGHERJA 12 KIDR. 1 KIDR CENT 0 3 3 0 12 15 27 0 15 0 1 3 0 30 60 0 136 119 7360 BABIC RIKARD PROM ZIHERLOVA PL. 3 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 4 4 11 4 15 20 0 10 0 2 4 0 30 60 0 136 120 7067 ALIČ LIDIJA SS AŠKERČEVA 16 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 5 7 0 2 15 17 0 20 0 3 5 0 - 30 60 0 135 121 7532 KECOJEVIC NOVICA PROIZ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 1 PTUJ CENT 0 3 3 0 25 25 50 0 20 0 1 3- 0 0 60 0 134 122 7320 MURKO MARIJA' SS GORCA 11 1 PTUJ CENT 0 4 4 14 14 15 29 0 20 0 2 4 5 30 30 0 134 123 762B KOKOL IZTOK VZDRŽ PTUJSKA GORA 102 1 OBOJE CENT 0 3 5 0 2 15 17 0 15 5 2 3 0 30 ■60 0 132 124 8090 HABJANIČ ANDREJ PROI RAIČEVA 4 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 2 4 8 24 15 39 0 15 5 2 2 0 3Ò 30 0 131 125 6921 SKUBER BRUNO VZDRŽ UL.B.KRAIGHERJA 26 KIDR. 3 KIDR OBOJE 0 6 6 8 14 0 14 0 10 0 3 6 0 30 60 0 131 126 7668 RISTOV SAŠKO PROIZ APACE 181 3 OBOJE CENT 0 3 3 5 36 15 51 0 10 0 1 3 0 60 0 130 127 7892 KRAJ6AR DARKO VZDRŽ KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 2 OBOJE CENT 0 2 8 0 4 15 19 0 15 0 4 2 0 30 60 0 ‘130 128 5081 OBRAN SONJA SS VOLKMERJEVA 24 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 11 11 5 4 0 4 0 15 0 5 11 0 30 60 0 ISO 129 4361 CAFUTA LUCIJA DR.ST TRNOVEC 2 3 KIDR CENT 0 15 18 11 4 15 19 0 10 5 9 15 0 30 30 0 129 130 8092 INKRET GORAZD PROIZ ARBAJTERJEVA 3 PTUJ 1 PTUJ OBOJE 0 6 8 11 20 15 35 0 10 0 4 6 0 30 30 0 126 131 7948 PUŠNIK EDVARD PROIZ ZG. HAJDINA 45 3 OBOJE CENT 0 2 6 0 15 0 15 0 10 5 3 2 0 30 60 0 125 132 6590 PISÉK MIRAN 6LIN KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 4 KIDR CENT 0 6 8 8 2 0 2 0 10 5 4 6 0 30 60 0 125 . '>* 133 6229 ERJAVEC FRANC PROIZ INDUSTRIJSKO NAS.l KIDR 4 KIDR CENT 0 7 15 17 48 0 48 0 10 5 7 7 0 30 0 0 124 134 7898 LAZIČ MILORAD PROIZ KAJUHOVA 7 KIDRIČEVO 1 PTUJ CENT 0 2 2 11 37 25 62 0 15 0 1 2 0 30 0 0 121 135 6632 MAROH JUSTINA DRUŽ.ST. UL.25.MAJA 3 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 6 6 % 4 0 4 0 10 0 3 6 0 30 60 1 0 121 136 8333 RIHTARIČ SILVO SS ŽUPECJA VAS 9 3 PTUJ CENT 0 2 2 8 44 15 59 0 20 0 1 2 0 30 0 0. ; 120 137 6203 KURE! MIRAN KK LANCOVA VAS 36 4 OBOJE OBOJE 0 8 8 14 29 15 44 0 15 5 4 B 0 30 0 0 120 138 7884 KRIŠTOFIČ ROBERT GLIN UL.B.KRAIGHERJA 13 KIDR. 1 KIDR CENT 0 2 2 0 2 15 17 0 10 0 1 2 0 30 60 0 120 139 7191 KLAJNŠEK FRANC GLIN DRAGONJA VAS 28 3 OBOJE CENT 0 4 11 8 12 15 27 0 10 5 5 4 0 30 30 0 119 140 8177 KOJC IZTOK GLIN RESEVA 25 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 1 5 14 12 15 27 0 10 5 2 1 0 30 30 0 119 141 4273 MESL MILAN KK POTRČEVA 42 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 16 17 5 33 5 38 ■0 15 5 8 16 0 30 0 .0 117 142 7539 PLOHL VLADO VZDR VINSKI VRH 60 1 PTUJ CENT 0 3 5, 0 22 15 37 0 10 0 2 3 5 30 30 0 117 143 8311 MESARIC STANISLAV VZDR KAJUHOVA 7 KIDR.. 4 KIDR CENT 3 12 14 5 4 0 4 12 15 0 7 12 0 30 30 0 115 144 4360 KOVAČ $ELKA SS KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 2 PTUJ CENT 0 15 15 0 7 0 7 10 15 0 7 15 0 30 30 0 114 145 7788 MLADENOVIČ SRBOLJUB PROI STRNISCE 9 4 KIDR OBOJE 0 2. 5 17 28 20 48 0 15 0 ?■ 2 0 : 0, 30 0 114 146 7569 VINKLER BRANKO PROI MAJŠPERK 110 1 OBOJE OBOJE 0 5 6 0 14 15 29 0 10 5 3 5 0 30 30 0 112 147 7739 BRUNCIC MIRAN | GLIN KVEDROVA 3 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 2 8 14 2 15 17 0 10 5 4 2 0 30 30 0 112 148 2610 MILOŽIC JANKO SPL.Z. UL.B.KRAIGH.24 KIDRIČEVO 3 PTUJ OBOJE 3 30 33 8 14 0 14 12 10 0 16 20 0 30 0 0 110 149 8242 LEVANIČ ZDRAVKO PROM ARBAJTERJEVA 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 1 7 14 2 15 17 0 10 5 3 1 0 30 30 0 110 150 7960 LEBEN DANICA DS ZAVCEVA 4 PTUJ 2 OBOJE CENT 0 2 3 5 14 15 29 0 10 0 1 2 0 30 30 0 107 151 6902 PERNEK VESNA DS APACE 59/a 1 PTUJ CENT 0 5 5 a 4 15 19 0 10 0 2 5 0 30 ?0 0 107 152 7796 LJUBEČ DRAGO pfcoiz UL.B.KRAI6H.36 PTUJ 2 OBOJE OBOJE 0 2 2 5 4 15 19 0 15 5 1 2 0 30 30 0 107 ^153 7957 DREVENŠEK IVAN VZDR ZG. HAJDINA 99/A 1 PTUJ CENT 0 3 3 : 5 n 15 26 0 10 0 1 3 0 30 30 0 105 > 154 8152 CICMANOVIC SLOBODAN PROI UL.25.MAJA 15 PTUJ 3 PTUJ- CENT 0 1 5 8 4 15 19 0 10 5 2 1 0 30 30 0 105 155 8072 KARDUM NENAD VZDR RUNEC 64 3 OBOJE CENT 0 2 2 11 24 15 39 .0 15 0 1 2 5 0 30 0 103 156 7764 SH160C ROMAN PROM iUL.25.MAJA 4 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 2 6 8 4 15 19 0 10 0 3 2 0 30 30 0 102 157 6865 VAUPOTIČ STANISLAV VZDRŽ UL.B.KRAI6H.10 KIDRIČEVO 3 OBOJE OBOJE 0 5 5 17 22 15 37 0 10 0 2 5 0 30 0 0 101 158 8510 PŠENIČNIK ROBERT GLIN ZG.PRISTAVA 23/A 4 KIDR CENT 0 2 2 14 19 15 34 0 10 5 1 2 5 30 0 0 101 159 8303 HARZIDOVšEK MITJA GLIN KAJUHOVA 7 KIDRIČEVO 1 OBOJE OBOJE 0 3 3 5 2 15 17 0 10 5 1 3 0 30 30 0 101 160 6041 BANKO PALMIRA SS UL.25.MAJA 3 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 8 8 5 4 0 4 0 20 0 4 8 0 30 0 30 101 161 8023 KOCMUT MITJA PRED PREŠERNOVA 11 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 2 3 0 12 15 27 0 10 0 1 2 0 30 30 0 100 162 7860 DOLŠAK MILAN SS 6RDINA 11 STOPERCE 1 PTUJ OBOJE 0 2 2 14 12 15 27 0 20 0 1 2 5 30 0 0 99 3Ü 7372 BELA BOJAN PROI ZABOVCI 68 1 OBOJE CENT 0 4 6 0 2 15 17 0 10 0 3 4 5 30 30 0 99 164 7915 KOVAČEVIČ DUŠANKA DS LENJINOVA 3 CAKOVEC 2 OBOJE OBOJE 0 2 2 5 2 15 17 0 10 0 1 1 5 30 30 0 99 165 8161 ZAJC DANIJEL PROM BRUNSVIK 32, RACE 3 KIDR CENT 0 1 7 0 29 20 49 0 10 5 3 1 0 30 0 0 98 166- 6217 DREVENŠEK MIRAN KK UL.25 MAJA 3 PTUJ 3 OBOJE OBOJE 0 8 8 8 2 0 2 0 15 0 4 8 0 30 30 0 97 167 7362 GALUN MIRAN VZDR. GRDINA 32,STOPERCE 2 OBOJE CENT. 0 6 6 5 14 15 29 0 15 0 3 6 5 30 0 0 93 168 5067 MLAKAR JANEZ VZDR KAJUHOVA 11 KIDRIČEVO 1 OBOJE OBOJE 0 11 15 8 22 5 27 0 10 0 7 11 0 30 0 0 93 169 8465 SAHBOLEC SREČKO GLIN MLADINSKA 5 KIDRIČEVO 1 OBOJE CENT 0 2 2 17 12 15 27 0 10 5 1 2 0 30 0 0 92 170 7982 EMERŠIČ MIHEC VZDR UL.B.KRAI6H.14 KIDR. 1 OBOJE CENT 0 2 2 0 2 15 17 0 10 0 1 2 0 30 30 0 90 171 B044 MURATA JOŽE VZDR TOVARNIŠKA 5 KIDR. 1 PTUJ CENT 0 2 2 0 2 15 17 0 10 0 1 2 0 30 30 0 90 172 7774 HUZEK DANILO VZDRŽ HESKOVA 4 PTUJ 4 PTUJ CENT 0 2 4 8 12 15 27 0 15 5 2 2 0 30 0 0 89 173 6928 PETEK ANDREJ PRED DRAŽENC1 79/A 1 OBOJE CENT 0 6 6 11 12 15 27 0 10 0 3 6 0 30 0 0 87 174 8250 RAHšEK DUŠAN PRED NOVA VAS PRI PTUJU 46 3 OBOJE OBOJE 0 1 2 11 16 15 31 0 10 0 1 1 0 30 0 0 84 175 8163 PRAPOTNIK MILAN PROIZ CMD 17 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 1 4 5 14 15 29 0 10 5 2 1 0 30 0 0 82 176 8428 STARČEK DANILO GLIN PRAPROTNIKOVA 13 HAJDINA 1 OBOJE CENT 0 1 7 0 10 15 25 0 20 0 3 1 0 30 0 0 79 . 177. 8301 PERGER BORIS PROIZ VOLKMERJEVA 24 PTUJ 1 OBOJE OBOJE 0 2 2 5 4 15 19 0 15 5 1 2 0 30 0 0 77 17B 8107 INTIHAR ALBIN PROIZ MLADINSKA 5 KIDRIČEVO 2 KIDR CENT 0 2 5 11 2 15 17 0 10 5 2 2 0 30 0 0 77 179 6033 LEVANIČ DUŠAN PRED VOLKMERJEVA 23 PTUJ 3 PTUJ CENT 0 10 10 5 4 0 4 0 20 0 5 10 0 30 0 0 74 180 7963 SIMEONOVSKI ZLATKO PROIZ KVEDROVA 1 PTUJ 2 PTUJ CENT 0 2 10 0 4 15 19 0 10 5 5 2 0 30 0 0 71 181 7848 ROS STEFAN PROM UL.B.KRAI6H.14 KIDRIČEVO 1 PTUJ CENT \ 0 3 4 0 4 15 19 0 10 5 2 3 0 30 0 0 69 182 7441 CARAKU FADIL PROIZ POTRČEVA 42 PTUJ 2 PTUJ CENT 0 4 4 11 6 0 6 0 10 5 2 4 0 30 0 0 68 183 6627 MALOIC 60RAZD VZDR UL.B.KRAI6HERJA 10 KIDR. 2 OBOJE CENT 0 6 8 0 2 15 17 0 10 0 4 6 0 30 0 0 67 184 8271 MARINIČ ALOJZIJA SPL.Z. ZG.HAJDINA 201 2 OBOJE CENT 0 1 1 5 4 15 19 0 10 0 0 1 0 30 0 0 65 185 8073 BEZJAK IGOR VZDRŽ UL.B.KRAI6H.17 KIDRIČEVO 1 OBOJE CENT 0 2 2 0 2 15 17 0 15 0 1 2 0 30 0 0 65 186 8532 PSAJD LUDVIK VZDRŽ UL.25.MAJA 8 PTUJ 1 PTUJ CENT 0 0 0 5 4 15 19 0 10 0 0 0 0 30 0 0 64 Kako smo ^ posloma lì V tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v marcu 1991. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot letno rast ustvarjene proizvodnje v primeijavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo letos v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto. V DE Proizvodnja glinice smo v marcu dosegli pri proizvodnji Al hidrata kot AI2O3 boljše rezultate kot smo načrtovali za ta mesec indeks 127). V prvem tromesečju smo proizvedli 20.588 ton Al hidrata kot AI2O3 in s to količino presegamo načrtovano postavko za 3.488 ton oziroma 20%. Proizvodnja kalcinirane glinice znaša v tem mesecu 7.804 ton in presegamo načrtovano količino v osnutku letnega plana proizvodnje za 23%, večja od plana je tudi tromesečna proizvodnja in sicer za 3.165 ton oziroma 17%. Raztopljenega vodnega stekla smo v marcu proizvedli 973 ton, kar je precej manj kot smo predvideli za ta mesec (indeks 76) in 23% manj kot v enakem mesecu preteklega leta. Kvartalna proizvodnja znaša 2.702 toni in prav tako ne dosegamo planirane proizvodnje za 27%. Planske postavke ne dosegamo tudi pri proizvodnji zeolita (suha snov v suspenziji), saj smo v treh mesecih proizvedli samo 349 ton oziroma 63%. Podatki o porabljenih najvažnejših surovinah pri proizvodnji Al hidrata kot AI2O3 nam kažejo, da smo v prvem tromesečju prekoračili načrtovano porabo boksita za 1% in žganega apna za 26%, ostalih surovin pa smo porabili manj in sicer: Na hidroksida za 42%, pare za 11%, električne energije pa za 9%. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo porabili 9% manj toplotne energije in 29% manj električne energije, kot nam dovoljujejo planski normativi. V DE Proizvodnja aluminija smo v mesecu proizvedli v elektrolizi A 1.020 ton, v elektrolizi B 3.114 ton in elektrolizi C 3.393 ton elektrolitskega aluminija. Skupaj smo proizvedli 7.527 ton elektrolitskega aluminija oziroma 100 ton več kot smo predvideli v osnutku letnega plana poslovanja za ta mesec. V prvem kvartalu smo proizvedli v elektrolizah 22.055 ton elektrolitskega aluminija in s to količino presegamo plansko za 394 ton oziroma 2%. Če primerjamo proizvodnjo v letošnjem prvem kvartalu z lanskim, smo letos proizvedli 1.124 ton manj, predvsem na račun elektrolize A, za katero načrtujemo popolno ustavitev proizvodnje. Poraba vseh glavnih surovin na enoto proizvoda je zadovoljiva, še najbolj poraba električne energije v posameznih elektrolizah, TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA - INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE Enota mere Plan DOSEŽENA PROIZVODNJA INDEKSI DE/PROIZVOD proizvodnje 1990 1991 1991/1990 1991 XII I-III III I-III III I-III 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat kot AI2O3 t 5.S90 17.100 9.702 23.988 7.491 20.588 86 86 127 120 Kalcinirana glinica t 6.324 18.360 7.061 23.374 7.803 21.525 111 92 123 117 Prodani hidrat kot AI2O3 t 95 275 256 809 6 18 2 2 6 7 Prodani sušeni hidrat AI2O3 t 74 222 1 458 - 4 — - BÜS 2 Skupaj (kale. glinica + prodani hidrati) t 6.493 18.857 7.318 24.641 7.809 21.547 107 87 120 114 Raztopljeno vodno steklo 38° Be t 1.254 3.642 1.261 3.527 919 2.578 73 73 73 71 Raztopljeno vodno steklo 42° Be t 21 62 — 43 54 124 288 257 200 Zeolit A — suha snov v suspenzu DE PROIZVODNJA ALUMINIJA |M 191 555 228 534 145 349 64 65 76 63 Elektrolitski Al — hala A t 1.079 3.231 1.539 4.617 1.020 3.080 66 67 95 95 Elektrolitski Al — hala B t 2.962 8.598 2.970 8.651 3.114 9.004 105 105 105 105 Elektrolitski Alifè- hala C 3.386 9,832 3.400 9.911 3.393 9.931 100 100 100 101 Skupaj hale t 7.427 21.661 7.909 23.179 7.527 22.055 95 95 101 102 Anodna masa t 476 1.381 1.471 3.346 557 1.857 38 55 117 134 Anodni bloki — B t 1.783 5.176 1.968 5.498 1.682 5.372 85 98 94 104 Anodni bloki — C LIVARNA m twi 1.892 5.492 1.921 5.337 1.696 5.390 88 101 90 98 Al forma tiB za prodajo t 4.164 12.089 4.821 14.854 5.216 15.630 108 105 125 129 Al formati — za izparilce t — — '"'■i-- 128 52 52 — 41 • — Pi Livarniška zlitina — za prodajo t 571 1.659 464 1.146 822 52 72 43 50 Livarniška zlitina — za odlitke t 108 314 96 281 58 157 60 56 54 50 Gnetena zlitina — za prodajo t 960 2.786 639 2.460 763 2.041 119 83 79 73 Predzlitina — lastna poraba t 106 307 72 243 71 239 99 98 67 78 Al žica — E Al t 34 99 76 330 294 530 387 161 865 535 Al trak — ozki za prodajo t 612 1.775 350 1.283 257 1.061 73 83 42 60 Al trak — ozki za rondelice t 764 2.219 615 1.345 668 1.792 109 133 87 81 Al trak — široki za prodajo t 153 444 720 1.295 28 325 H9 25 — 73 Al trak — široki za izparilce t 290 843 421 824 292 509 69 62 101 60 Predelava BKovina« t 102 296 63 253 98 174 156 69 96 59 Pretapljanje Al za tuje naročnike DE PREDELAVA ALUMINIJA t 34 34 43 47 126 138 Rondelice t 382 1.110 278 724 299 994 108 137 78 90 Izparilniki DE LLBK TRBOVLJE t 153 444 206 510 159 455 77 89 104 102 Al odlitki t 105 281 103 300 102 252 252 99 84 97 Blagovna proizvodnja t 7.134 20.687 7.657 22.902 7.305 22.110 95 97 102 107 saj smo v elektrolizi A in B porabili 3% manj, v elektrolizi C pa 1% manj kWh/tono eletrolitske-ga aluminija, kot nam dovoljujejo planski normativi. Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje ustvarjene v livarnah po asortimentu prikazujemo v priloženi tabeli. Dejanska proizvodnja posameznega asortimenta se je gibala zelo različno glede na planske postavke in glede na enaki mesec preteklega lega, odvisno od potreb na trgu. Še vedno proizvajamo največ Al formatov, saj znaša proizvodnja v prvem kvartalu 15.630 ton, kar je 5% več kot v enakem obdobju preteklega leta in 29% več kot v osnutku letnega plana proizvodnje. Plansko postavko smo presegli tudi pri proizvodnji Al žice (indeks 535). V DE Predelava aluminija smo v marcu proizvedli 5% več izpa-rilnikov kot smo planirali. Od januarja do marca znaša proizvodnja izparilfnikov 455 ton (indeks 102), proizvodnja rondelic pa 994 ton (indeks 90). S proizvodnjo Al odlitkov se vedno bolj približujemo planskim količinam, saj smo v treh mesecih proizvedli 252 ton. Skupni obseg blagovne proizvodnje je v marcu 7.304 ton in presegamo plan za 171 ton (in-desk 102). V prvem kvartalu smo proizvedli 22.110 ton livarniških izdelkov za trg in prekoračujemo planirano količino za 1.423 oziroma 7%, v primerjavi z enakom obdobjem lani pa smo letos proizvedli 3% manj zaradi manjše proizvodnje elektrolitskega aluminija kot osnovne surovine v livarnah. TABELA II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA DE/PROIZVOD Enota Planski Doseženi normativi Indeksi mere norm at. m I-III 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE PROIZVODNJA GLINICE | Al hidrat AI2O3 — boksit t *2,765 2,807 2,799 102 101 — Na hidroksid 100% t *0,14070 0,040 0,082 28 58 — para t 4,900 4,272 4,364 87 89 — žgano apno t 0,05 0,063 0,063 126 126 E- električna energija Kalcinirana glinica kWh 556,000 437,376 451,14 79 81 — toplotna energija GJ 6,098 5,533 5,554 91 91 — para t 0,039 0,039 0,039 100 100 E- Al fluorid t 0,0002 _ — — • — , E- električna energija kWh 46,437 30,805 33,042 66 71 DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 E- anodna masa t 0,559 0,491 0,555 88 99 — kriolit t 0,025 0,0063 0,0051 25 20 — Al fluorid t 0,040 0,034 0,035 85 87 — električna energija Elektrolitski Al — hala B kWh 18,080 16,842 17,478 93 97 — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodni bloki t 0,584 0,565 0,571 97 98 m- kriolit t 0,025 0,0087 0,0073 35 29 E- Al fluorid t 0,035 0,035 0,0324 100 93 — električna energija Elektrolitski Al — hala C kWh 14,760 14,182 14,316 96 97 — glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 — anodni bloki t 0,586 0,571 0,563 97 96 — kriolit t ■■EEB — sppisi 5P Al fluorid t 0,023 0,0237 0,0205 103 89 — električna energija Anodna masa kWh 13,725 13,710 13,602 100 99 E- petrolkoks t 0,5353 0,4747 0,4625 89 86 — katranska smola t 0,3326 0,3232 0,3419 97 103 — pečeni ostanek t Sm3 0,14 0,1862 0,195 133 139 — zemeljski plin 2,4 1,5 1,5 63 63 — električna energija Anodni bloki — B kWh 120 112,1 129,3 93 108 El petrolkoks t 0,7053 0,7106 0,7022 101 100 — katranska smola t 0,1518 0,1550 0,1522 102 100 — pečeni ostanek t 0,2212 0,2129 0,2101 96 95 — zemeljski plin Sm3 70 66,5 63,8 95 91 — električna energija Anodni bloki — C kWh 250 266,1 260,7 106 104 — petrolkoks t 0,7109 0,7414 0,7196 104 101 — katranska smola t 0,1571 0,1554 0,1525 99 97 t- pečeni ostanek t 0,224 0,2149 0,2089 96 93 — zemeljski plin Sm3 72 59,0 61,8 82 86 J- električna energija kWh 265 282,9 275,9 107 104 * programiran normativ OŠ Kidričevo Učenci 8. b razreda Osnovne šole Borisa Kidriča in Kidričevega vam pošiljamo nekaj naših razmišljanj pod skupnim naslovom NARAVA MOLČI. Temu sklopu smo dodali razmišljanje o občutljivosti človeške duše učenke 7. b razreda. Prosimo za objavo! USODA TVOJA - TO SI TI Si kot past, past žalosti, trpljenja, muka. Stopaš: počasi, umirjeno, stopaš svoji pogubi naproti. Pot je dolga; vleče se v neskončnost, razvejana je v križišča, kjer se prepletata sreča, žalost. Si kot grešnik, ki tepta grehe, a mu usahnejo, si kot nekdo drug — oseba iz naresničnosti, prepojeni z muko. Nosiš breme, težje od skale, gore, njegova moč je brezmejna, kruta, udriha po množicah, jih razdvaja, grabi jih vleče s seboj. Rahel piš vetra se je spremeni k kraško burjo, ki močno zavija med stenami ubožnih hiš, ugonablja ubož-na srca. Kaplje solza, ki so izžarevale kesanje, žalost, so se prebile v deroče, ve... reke, ki napajajo zemljo, odnašajo rodovitno prst, tako da pred teboj nastaja teman prepad, kimu ne vidiš konca. V njem so plameni: žareči, rdeči, gra-bljivi, hlastajo: želijo veliko, veliko žrtev. Thnčica megle je dobila podobo zapeljovo prijazne vile, a ko stegneš roko, se spremeni v okrutno, krba-sto prikazen, ki te davi; davi do zadnjega izdihljaja.Hočeš jokati, se kesati, klicati, klicati, a glasu ni; iz sebe ne spraviš niti besedice. Si grešnik pred poroto, ki ne pozna ilo-sti, ki izvira iz notranjosti. Namenila ti je trpljenje: dolgo, večno. Kmalu boš prišel do konca grozne poti, a tam te čaka novo, neznano nadaljevanje, ki bo prepojeno s kančkom sreče. Prišel boš do množice ljudi: pravičnih, a bodo zatonili v grozo. Tvoje more ne bo nikoli konec. Sedaj te bodo spremljali samo: žalost, trpljenje in misel na smrt. Zupanič Stank, 7. b NARAVA PA MOLČI Jutro je. Svetel odsev se odbija v sobo, kjer ležim. Pogledam skozi okno, bleščeči Lep pozdrav sneg se spremeni v ogromni ocean sivega prahu. Postanem žalosten, moje jutro je pusto. Nič več beline ni ostalo na snegu, ki ga tako težko pričakujem. Vse je bilo zaman, vse upanje, ki sem ga imel. Zjutraj odhajam v šolo, sivi sneg mi škriplje pod nogami. Vsa radost, ki sem jo gojil do tega jutra, je odšla za vedno. Težko pričakujem pomlad. Ko se nekega dne sneg stopi, se prikažejo nežno beli cvetovi, ptice žvrgole na drevju, trobentice vzklijejo iz umazanih tal. Sonce posije izzda oblakov puste zime, vse se prebudi. Vendar ni vse izbrisano, kar je ostalo od zime. Siv prah se še vedno vleče po zelenih tratah. Narava pa moči, ni dovolj močna, da bi premagala človeka v njegovem nepremišljenem dejanju do nje. Človek je tisti, ki naravi noče pomagati, še naprej jo uničuje, ji odvzema še zadnje zdihljaje. Čas bi že bil, da bi se ozrli okrog nas. Vse je polno umazanije, rekeso rjavkastočrne, pono je prahu in smeti. Mislim, da bi lahko z malo volje in truda pomagali tudi naravi, brez katere ne moremo živeti srečnega življenja. Murko Gorazd, 8. b NARAVA MOLČI Sedim pri mizi. Napisati bi moral spis. Kot snega bel prazen list papirja leži pred mano. Le naslov ždi sam tam nekje na začetku lista. Kot samoten otok sredi oceana se mi zdi. O čem naj pišem? Glava je prazna. Misli uhajajo drugam. Pogled mi zaide skozi okno. Zeleneča pokrajina zgodnje pomladi me vso prevzame. Kaj mi tako šumi v ušesih? Petje ptic je to. Kako lep pojejo! Glej tistega ptička tamle na veji. Morda prav on tako lepo poje. Tbdaj se sončni žarek ujame v njegovo perje. Koliko barv! Kot mavrica! Ib ščebetanje ptičkov nenadoma prekine hupanje avtomobila, ki me zdrami iz zamaknjenosti. Kaj pa delaš, Darja?!? Si pozabila, da bi morala napisati spis...! Tbda že zagledam tam med travo zvonček. Kaj ni ravno priku-kal na zemljo? Kaj je bilo to? Kot da bi zacingljal v pozdrav vsemu svetu. Tbda meni se zdi, da je bilo to namenjeno predvsem meni. Glej! Kako lepo zeleni so njegovi listi. Pa cvet... Tudi cvet je obrobljen z zeleno. Drugače pa je bel. Bel kot sneg... Na kaj me že to spominja? Seveda. Na še nepopisan list papirja pred menoj... Tbda narava se ne da. Kot magnet je. làmie zagledam trobentico, ki mi zatrobenta v pozdrav. Ko bi tuši jaz lahko tako lepo zatrobentala! Tàko glasno, da bi prebudila še zadnje zimske zaspance. Pa ne morem. Zato ji samo pomaham. Mi je pomahala? Ali pa ji samo veter mrši zlate lase? »Piši spis! mi pravi neki glas. Ib že ga preglasi šepet travic. Kar slišim jih, kako se zvijajo, ko se prebijajo proti površju, kako se pogovarjajo. Le kaj imajo tako zanimivega? Morda se sprašujejo, če je veter še vedno tako poreden, da jim bo nagajal in jih nagibal sem in tja. Morda jih zanima, če sonce še vedno tako toplo sije pa če luna še vedno sveti ponoči, ko sonce počiva. Narava me kar vsrka vase. Zdaj pogovor rastlin in živali ni več daljni šepet. Zdaj jih že razločno slišim. »Cincam. Misliš, bova letos prehitela trobentico?« »Je tudi letos zunaj tako toplo?« »Pohitiva, morava jo prehiteti!« »Da, moravam morava, morava...« Ciiiiinciiiiin. Kaj pa je to? Moj prijatelj zvonček že ni. On ni tako glasen. Joj, to je šolski zvonec. Tbvarišica bo pobrala spise, moj list je pa še vedno prazen. Kaj pa zdaj? Aha, že vem. Poklicala bom na pomoč svoji prijatelji in prijateljice. Ptički, semkaj. Zvonček, pomagaj mi! Trobentice! Ttavice...! Darja Škrila, 8. b NARAVA MOLČI Zjutraj se zbudim, pravzaprav me zbudi ptičje petje. Da, pomlad je tukaj. Vstanem iz postelje in se približam oknu. Tkkrat prvič zač- nem bolj poglobljeno razmišljati o naravi. Kaj vse bi nam narava lahko povedala, če bi govorila! Verjetno bi nam najprej očitala, kako grdo jo uničujemo. Da, to našo prelepo naravo prav grdo uničujemo s tovarnami in raznimi drugimi strupenimi snovmi, ampak zakaj se nikoli ne vprašamo, kaj bo potem, ko ne bo več te krasote, te prelepe zelene trave...? Naenkrat se v meni začne prebujati posebno čustvo, ki se ga do tega trenutka nisem zavedala. Ib čustvo mi pove, kako zelo sem navezana na ta del narave, ki me obdaja, in kako zelo rada jo imam. Zanima me, kako je le v velikih industrijskih mestih, ko te zjutraj prebudi hrup avtomobilov in kako je meni lepo, ko me zjutraj porebude ptički na drevesu za blokom. Ampak kaj kmalu se moram »prebuditi« iz teh razmišljanj, saj je čas, da se pripravim za šolo. Še zadnjič pogledam skozi okno in zazdi se mi, da se mi je pokajina okrog mene nasmehnila in me spodbudila, naj se le hitro odpravim v šolo. Tega dne sem se odpravila v šolo zelo dobre volje in tudi ta dan je bil zame zelo srečen. Ko sem kasneje premišljevala, sem spoznala, da imava z naravo nekaj skupnega. Kakšna je ona, takšna sem jaz. Želeli bi si, da bi bil vsak dan deževen in turoben. Zelo rada imam naravo in od tega dogodka dalje ji zelo zaupam. Nevenka Anžel, 8. b NARAVA MOLČI Sedem k odprtemu oknu in opazujem, kako se narava pripravlja k počitku. Dan je počasi legal v svoje toplo postlano ležišče. Kar vesel je bil, da se bo odpočil, saj se je precej nagaral, začelo se je namučil. Skrivnostna luč sonca je počasi izginjala z neba, za njo pa se je že prikradla črna tema. Ljudje so utrujeni hiteli z dela, ptice po drevesih so potihnile in zvončki pod mojim oknom so utrujeno povešali svoje glave. Samo veter je še zavijal okrog vogalov hiš. Nazadnje se je še on naveličal in se skril v neznano. Iz hiš so se začele svetlikati luči. Na nebo je priplaval mesec, opazoval življenje (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje s 15. strani) in razmišljal. Prižgal je zvezdice, druga za drugo so počasi zažarele na nebu in nemo utripale v noč. Na zemlji je zavladal spokojen mir, le tu in tam je še bilo slišati kakšen otroški krik, ki se je razlegal v daljavo. Padla je rosa in zdelo se mi je, da ni več žil-jenja na zemlji. Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem, posebno pa najožjim iz elek-trovzdrževanja za nesebičnost, humanost in tovarištvo ter razumevanje v vseh letih, ki smo jih preživeli skupaj. Prisrčna hvala sindikatu za darilce. Vsem želim še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Janez Majcen Olika ni nekaj, kar zadeva samo »boljše ljudi«, kot so nekoč pojmovali. V naši družbi naj bi bilo olikano vedenje z vsemi vljudnostnimi oblikami še posebno zadeva splošne vzgoje, ena izmed nalog pri oblikovanju novega človeka in pri vzgoji humanih, resnično spoštljivih odnosov med ljudmi. Vsa narav se je umirila od naporneg dne in legla k počitku. Luči v hišah, ki so prej svetile, so se sedaj začele ugašati. Uidi ljudje, ne le narava, so utrujeni legli k počitku. Le mesec in zvezde so brezskrbno osvetljevali nebo in želno pričakovali naslednji dan. Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem v skladišču proizvodnje aluminija za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na skupne dni v službi. Vsem pa želim še veliko delovnih uspehov. Olika se ne kaže samo v odnosih do ljudi, do družbe ; človek mora biti olikan tudi tedaj, ko je sam. Merilo njegove olike je tudi njegov odnos do narave, do živali in celo neživih stvari. Kdor se ne počuti neprijetno, če ni negovan, obrit, umit, počesan, čisto oblečen in podobno, takemu je težko dopovedati, kaj je olika. Kdor trpinči živali, grdo ravna z raznimi predmeti, orodjem, kaže prav malo srčne kulture in olike. Omikan človek se zna tudi sam kulturno zabavati, nikoli mu ni dolčas, nikoli pa tudi ne pozabi na poštenost in lepoto svojega še tako zasebnega življenja. Uidi zdravja ne zanemari. Omikan človek je obziren in takten. Thkstnost je prizana-šanje predvsem človekovim čustvom, njegovi tankočutnosti, morda občutljivosti, je čut za človekove osebne probleme, težave in posebnosti. - Ena izmed pogostih lastnosti, ki kaže netatnega človeka, je radovednost. Pojavlja se v raznih oblikah: v odpiranju pisem, v prisluškovanju, oprezovanju, kukanju skozi ključavnico, v prodajanju zijal, v nenehnem spraševanju za vsako malenkost... Olikan človek bi moral vedeti, da je tudi netočnost na seznamu napak, ki jih z eno besedo imenujemo brezobzirnost. Poglejmo, kaj pravi lepo vedenje o kajenju Četudi smo v prostoru, kjer je dovoljeno kaditi, ni odveč, če smo obzirni do slabotnih in bolehnih; nedostojno je celo v restavraciji, če sedimo za isto mizo s tujim človekom in prižgemo cigareto, ko on je. Hudo neolikan je, kdor z desnico nosi hrano k ustom, v levici pa drži gorečo cigareto. Med obedom je bolje, da ne kadimo, če pa v večjih premorih med serviranjem posameznih jedi gostitelj prižge cigareto, je to dovoljeno tudi gostu. Ne smemo kaditi v čakalnici pri zdravniku, v otroških in bolniških sobah, v muzeju, na koncertu, v gledališču, v galeriji in, kar je treba še posebej poudariti — zaradi nevarnosti požarov e* ne v hlevih, garažah, v suhem gozdu in seveda povsod tam, kjer napisi opozarjajo na to. Ne le olikano vedenje, tudi varnostni predpisi terjajo, da so kadilci disciplinirani. Dalje je nespodobno kaditi v spalnici, kjer spi več ljudi, ker ne vemo, ali so vsi kadilci ali ne in ker je kajenje v takem prostoru zdravju škodljivo. Olikan človek tudi doma v svoji spianici ne kadi. Duh po tobaku se tako zaje v posteljnino in obleko, zavese in preproge, da sobe ne morete nikoli temeljito prezračiti. V tuji hiši ne prižigate cigarete, dokler vam je ne ponudijo ali ne začno sami kaditi oziroma dokler vam tega ne dovolijo. Tb velja tudi za kajenje v družbi sploh. Vendar nikoli ne prižigajmo cigarete za cigareto. Kdor ne pozna toliko olike, da ne ve, da se s prižgano ne sme stopiti v stanovanje, ne v pisarno, mu to lahko enkrat za zmerom prepričljivo poveste: naj počaka pred vrati, dokler ne pokadi do kraja ali ugasne cigareto.To je pravica vsakega dostojnega človeka. Gost, ki pride na obisk, bo s hitrim pogledom kmalu opazil, ali je v sobi pepelnik ali ga ni; in če je reden gost in ve, da v stanovanju ni nikogar, ki bi kadil, se bo premagal in počakal. Prav tako je treba biti obziren do gosta, ki vas obišče, ko ravno kadite: cigareto odložite na pepelnik in ko ste gosta prosili za dovoljenje ali mu ponudili cigareto, lahko kadite dalje. Olikan moški v spremstvu ženske ne bo kadil. Če ste na obisku in vam ponudijo cigareto, jo vljudno odklonite, ali j>a vzamete in se zahvalite. Ce vam ponudijo močnejšo cigareto, kot jih kadite, se zahvalite in prosite, če smete kaditi svoje cigarete, ker so lažje. Od ponuđenih cigaret ali cigar ne vzemite več kot eno. Če gostitelj ponudi gostu cigarete, naj ne pozabi tudi na pepelnik. Kdor ponudi cigarete ali cigare, odpre celo škatlo oziroma tobačnico. Ni olikano govoriti s cigareto ali pipo v ustih; preden spregovorimo, vzemimo cigareto iz ust. Pepela ne otresite na podstavke in rabljene krožnike. Dobro vzgojen človek, čeprav ni hud kadilec, ima vendarle ogenj zmerom pri sebi, da ne nadleguje drugih. Če imate vžigalice ali vžigalnik, prižete in podržite gorečo vžigalico ali vžigalnik z namenom, da mu prižgete cigareto ali pa mu izročite ogenj. Če ima ženska ogenj, moški pa ne, naj moški ne dopusti, da bi mu ženska najprej prižgala. Le ta naj prižge prva sebi, nato pa izroči moškemu kadilcu ali pa mu sploh najprej ponudi svoje vžigalice oziroma vžigalnik, da potem kadilec prižge najprej njej, nato pa še sebi. Izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija Porjs Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Uampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Forografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk: PP PE Ptujska tiskarna^ Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brazplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 4000 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975. Mojca Pleteršek, 8. b ZAHVALE Zavalajujem se prijetni družbi sodelavcev iz elektrovzdrže-vanja, ki so prišli na mojo poslovilno. Prisrčna hvala za bogato darilo, ki mi bo drag spomin na dni, ki smo jih preživeli skupaj. Pozdravljam vse sodelavce, prijatelje in znance in vse ljudi dobre volje ter želim še veliko uspehov in osebne sreče. Maks Primožič Ludvik Škerget Ne bo odveč