MAŠ	CAS
MAŠ	CAS
MAŠ	CAS ■
MAŠ	CAS
maš	CAS lÄB^ÄBÄiBB
MAŠ	CAS
PIZZERUA »CIGLER«
Šoštanj Te..: 063/882-286
velenje, 2. avgusta 1990 številka 29, cena 7 dinarjev
ZAUPANJE IN ODLOČILNE NALOGE -
Direktor Gorenje-Glin Nazarje Janez Živko ima v zelo zaostrenih razmerah v tem podjetju vso podporo zaposlenih, obenem pa ogromno zahtevnih nalog.
STRAN 3
RUDNIK ČUTI HROPENJE GOSPODARSTVA
DRAGICA KOTNIK: »Z likvidnostjo bomo imeli še težave, vendar smo optimisti.«
STRAN 4
«BLiSK"»
I URIA VV\1

/ 1 y* »j
:""¥ C -
Jh-éh»**''
(NE)MAMLJI-VO USPEŠEN TURIZEM ONKRAJ MEJE -
(Ne)mamljivo velja seveda za ljubo Zgornjo Savinjsko dolino, sicer pa več na notranjih straneh o potepanju turističnih delavcev mozir-ske občine po Koroškem. STRAN 6
HKS Era TOK Kmetijstvo
H anilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Erine temeljne organizacije kooperantov Šoštanj ima dolgoletno tradicijo. Danes pa že tudi preko 5000 varčevalcev.
Zanimive so obrestne mere — letna za julij je znašala kar 33 odstotkov. Vloge pri njih so varno naložene,, saj zanje jamči Republika Slovenija. Več na 4. strani.
Gorenje Gospodinjski aparati dobilo del denarja iz republiških obveznic
Republiški izvršni svet je na seji 25. julija razdelil za sofinanciranje razvojno-sa-nacijskih programov in programov prestrukturiranja skoraj 620 milijonov dinarjev, zbranih s sredstvi republiških obveznic.
Med 22 podjetji, ki so za svoje programe že dobile pozitivno mnenje Instituta za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki d. d., sta tudi dve Go-renjevi. Največ sredstev iz tako
imenovanega »julijskega paketa« je dobilo Gorenje Gospodinjski aparati, in sicer 105 milijonov dinarjev. Nekaj sredstev (14 milijonov dinarjev) pa je dobilo tudi Gorenje Varstroj Lendava.
Preostali denar bo za sofinanciranje razvojno-sanacij-skih programov in programov prestrukturiranja razdelil republiški izvršni svet pozneje, potem, ko bodo v Institutu za ekonomiko investicij pri Lju-
bljanski banki d. d. pregledali ustrezno dokumentacijo.
Prenos državnega kapitala v gospodarstvo bo trajna naložba Republike Slovenije v podjetja, kot je na tiskovni konferenci po seji slovenske vlade povedal Izidor Rejc, minister za industrijo. Pogoj za to pa je, da se morajo podjetja do konca leta reorganizirati v delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo.
(n)
lì. O. IÌ1 CI
VELENJE
Pismo predsedniku Skupščine
ZELENI odborniki velenjske skupščine smo brez zmagoslavja sprejeli dejstvo, da so kolegi 17. julija podprli NAŠ predlog in TITOVO VELENJE SPREMENILI V VELENJE. To smo dokazali že na samem zasedanju skupščinskih zborov, ko naše utemeljitve o potrebnosti preimenovanja nismo vsiljevali ostalim odbornikom in strankam. Njihovega pokončnega dejanja ne bomo komentirali.
Zato pa nas je zelo presenetila difamacija ZELENIH Velenja, ki ste si jo na prvi strani Našega časa 26. julija privoščili Vi, predsednik občinske skupščine. Njen statut in poslovnik ne predvidevata, da bi smeli/ morali v njenem imenu (!) komentirati mnenja odbornikov in pojasnjevati (zavračati) njihova stališča in predloge. Vi, Pane Semečnik bi se skratka MORALI odreči skušnjavi, da KOT PREDSEDNIK SKUPŠČINE javnost seznanjate z lastno percepcijo utemeljitve katerekoli pobude (ta, za preimenovanje Titovega Velenja je za Vas baje enostranska in žaljiva). Odborniki smo Vam naložili le NALOGO, da pripravite predlog utemeljitve za preimenovanje (besedilo bomo seveda sprejeli na zasedanju zborov!), nihče pa Vam ni dal pooblastila, da v našem imenu objavite pamflet in lastno zaznavo že opravljenega dejanja. V primeru, da mislite, da je objavljen člančič že kar izpolnitev naloge, ki s.e prejeli od odbornikov, Vam sporočam, da se zelo motite. Govorite namreč V NJIHOVEM IMENU, a brez njihovega pristanka. To pa je huda napaka.
Vane Gošnik
predsednik ZEL.ENIH Velenja
Ljubno ob Savinji
Veselo v četrto desetletje
Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji vseakor ni treba posebej predstavljati, zlasti ne ob njegovi 30-letnici, ki jo bo vsebinsko obogaten slavil od danes do nedelje. Res je bilo precej vzponov in padcev, za zadnja leta pa zanesljivo lahko ugotavljamo samo vzpone. Vsebinsko in v skladu s svojim poslanstvom bal iz leta v leto dobiva na teži, kar še posebej velja za letošnjo jubilejno prireditev. Ljudje so ga vzeli za svojega in to je edino pravilno. Srečno torej ob vstopu v četrto desetletje.
Že pred nekaj leti so na Ljubnem pričeli brskati po zgodovini svojega kraja in okolice, po že pozabljenih običajih in navadah, pričeli so oživljati bogato izročilo ljudskih godcev, gostom so ponudili prikaz čisto ta pravega žganja apna in še bi lahko naštevali. Letos bodo ob vsem drugem vse to pripravili znova, dodali pa bodo tudi samim Ljubencem neznan običaj razdeljevanja rib, o čemer pišemo na drugem mestu, že nekoliko obrabljen prikaz flosarskega krsta pa bodo letos dopolnili s flosarskimi igrami na vodi.
Z žganjem apna v apnenici Jožeta Atelška nekaj kilometrov nad Ljubnim so že pričeli, oglejte si ga in ne bo vam žal, danes (v četrtek) dopoldne se bodo na vsakoletnem turnirju v namiz-
nem tenisu pomerili paraplegiki iz vse Slovenije, že jutri (v petek) pa bo na Ljubnem zares zanimivo. Popoldne bo namenjeno malemu nogometu in smučarskim skokom, ob 18. uri bodo v osnovni šoli odprli zanimivo razstavo razglednic in fotografij Ljubne-ga, posebna zanimivost pa bodo primerki prav vse flosarske opreme in pripomočkov. Od 2U. ure dalje vas bodo razveseljevali domači pevci in pevke, ljudski godci in folklorna skupina, obenem pa vam bodo ponudili še prikaz
že omenjenga starotrškega običaja razdeljevanja rib.
Sobota bo predvsem namenjena športu, se pravi odbojki, šahu in kegljanju, posebna poslastica pa bo nastop mozirskega kinološkega društva, še zlasti zaradi sodelovanja helikopterja UNZ (to bo ob 17. uri). Večera med savinjskimi flosarji na prostoru ob Savinji ni treba posebej poudarjati.
Nedelja je seveda višek prireditve. Omenimo samo slavnostno povorko, ki se bo pričela ob 14.30, uro kasneje bo na vrssti flosarski krst, za tem pa izredno zanimive flosarke igre na vodi. Letos sicer prvič, vendar Ljuben-ci zagotavljajo, da bo prav zaradi tega še posebej pestro in da niti slučajno ne bo zadnjič. (JP)
Kaj bo reklo sodišče združenega dela?
O terjatvah delavcev Gorenja EKO v stečaju, o čemer smo že pisali, bo razpravljalo sodišče združenega dela, ki je pohitelo in obravnavo razpisalo v sredini meseca, natančneje 14. avgusta. Dan prej, se bo sestal izvršilni odbor sindikata začasno nezaposlenih delavcev Gorenja EKO v stečaju. Nezaposleni delavci tega podjetja zahtevajo izplačilo jubilejnih nagrad, regresa in odpravnine.	(mkp)
Poforatimstvo
Kot smo lahko razbrali iz Večera, naj bi se v Vrnjački Banji v kratkem odločali o preimenovanju mestnih ulic.
Po predlogu skupine občanov naj bi preimenovali Ormoško ulico v Ulico 29. novembra, Velenjsko pa v Ulico generala Belimar-koviča.
Kajuhov tabor v Ribnem tudi v drugi polovici julija ni miroval. Kar rekordno število tabornikov odreda Pusti grad iz Šoštanja ga je napolnilo do zadnjega — šotora.
Delo v taboru je resnično prava vzgoja mladih ljudi za zdravo življenje v naravi. Čeprav vse teče po nekakšnem ustaljenem tabornem redu, pa je vendarle vse, vsaj za tiste najmlajše, zanimivo in enkratno. Od jutranje
telovadbe in umivanja do tabornega ognja. Vmes pa delo v vodovih kotičkih, igre z žogo in še kopica nalog, razvedrila in doživetij.
Med doživetja pa šteje vsekakor kopanje v hladni Savi. Vse je treba poskusiti in se na marsikaj navaditi. Takšno je pač življenje tabornikov.
(H. Jerčič)
m
mm
Novice
ìwmm-
san
ZA EKOLOŠKO SANACIJO TEŠ BODO SREDSTVA
Velenje (mz) — Velenje Po Šaleški dolini se zadnje čase govori o neuresničevanju ekoloških zahtev v šoštanjskih termoelektrarnah za kar naj bi dobili »tihi pristanek«.
Podpredsednik republiške skupščine in predsednik Zelenih Velenja Vane Gošnik nas je obvestil, da je tudi sam slišal za to informacijo in nemudoma povprašal o tem odgovorne v republiki. Na izvršnem svetu je dobil zagotovilo, da bodo v letošnjem letu vsa razpoložljiva ekološka sredstva usmerili v program odžvepljevanja dimnih plinov v Šoštanju. Torej bo Šoštanj, kljub temu, da bo pritok ekološkega dinarja manjši kot je bilo prvotno predvideno, dobil vsa za letos predvidena sredstva.
Vane Gošnik je tudi poudaril, da Zeleni Velenja neprestano spremljajo dogajanje na področju sprejetih ekoloških nalog in bodo javnost o tem tudi obveščali.
PRIPRAVLJENI NA ZAČETEK KURILNE SEZONE
Velenje — (mkp) Vekosova temeljna organizacija Toplotna oskrba se je konec preteklega tedna lotila zahtevnega in obsežnega pregleda in popravila toplovodnih priprav in tako zagotovila, da se bo lahko kurilna sezona normalno pričela. Delo je potekalo po načrtu, v njem je sodelovalo 65 >operativ-cev< iz te temeljne organizacije in razen malenkostne zamude (nekaj ur) so delo opravili tako kot so si zamislili. Sicer pa se na Vekosu na takšen letni poseg začno pripravljati že vsaj dva meseca prej.
Lepo prosim pazite (kaj drugega ne pomaga
Mozirje (ip) Kdorkoli občasno obišče Logarsko dolino se več kot zaveda že kar neznosne in živlejnjsko nevarne ceste med Ljubnim in Lučami, za vse_ostale se razmer ne da opisati, treba jih je videti in doživeti. Žal obnova te ceste v bližnjem obdobju ni načrtovana, odgovorni pa bi lahko poskrbeli vsaj za »malenkosti« kot je tale most pred Iglo. Pa to seveda ni edina črna točka, črna točka je odsek v vsej svoji dolžini. Zamislite si tiste, ki se iz zgornjega dela doline po tej cesti vsak dan dvakrat vozijo na delo in nazaj domov.
Tudi sodelovanje gospodarstva
(fk) Celje — Sodelovanje med zahodnonemškim mestom Singen in Celjem naj bi po dvanajstih letih doseglo tisti pravo raven, ki bi povezalo tudi gospodarstvo. Doslej se je vse bolj odvijalo na kulturni ravni in izmenjavi (političnih) delegacij, s podpisom listine o partnerstvu, ki so jo podpisali ob sedanjem obisku kar 30-članske delegacije tega mesta v Celju, pa naj bi dosegli ta kakovostni premik. Člani delegacije so obiskali več delovnih organizacij, na skupnem sestanku z direktorji pa so se tudi pogovarjali o konkretnih oblikah sodelovanja. Gosteje seveda zanimalo tudi sedanje politično stanje pri nas.
Laško pivo močno prija
(fk) Laško — V laški pivovarni se letos res ne morejo pritoževati nad povpraševanjem po njihovi pijači. Nasprotno — prodajo je toliko, da jim zmanjkuje steklenic. To je tudi razumljivo, saj se je predvsem letos močno zvečalo število zasebnih prodajaln in gostinskih lokalov, zaradi tega pa je prišlo tudi do zastoja pri vračanju embalaže.
Kljub vsemu so v pivovarni letos že za nad 30 odstotkov zvečali proizvodnjo in kljub zaostrenim razmeram so z rezultati poslovanja zadovoljni. Pa čeprav tudi na njihova vrata trkajo težave likvidnosti. Laška pivovarna pri nas še vedno velja za vodilno, predvsem po proizvodnji na zaposlenega.
Misliti na kurilno sezono
(fk) Šentjur — Čeprav je zdaj poletje, šentjurski Zeleni vendarle že zdaj opozarjajo na pričetek nove kurilne sezone. Od ustreznih občinskih služb terjajo, da do pričetka kurjenja poskrbijo, da bi zmanjšali količine škodljivih snovi iz dimnikov in s tem zmanjšali onesnaževanje.
To je le eno od opozoril šentjurskih Zelenih, ki so se zadnji čas prebudili in pričeli opozarjati na potrebo po večji skrbi za okolje v tej občini. Uradni podatki namreč kažejo, da ta občina še zdaleč ni čista, ampak vsaj središče sodi med najbolj onesnažene pri nas. Zeleni so opozorili še na to, daje treba ustrezno uporabljati gnojila in škropiva v kmetijstvu ter urediti odlagališča.
Spremeniti še kaj?
Po tistem, ko smo v Večeru prebrali, da je skupina občanov Vrnjačke Banje predlagala, da se v njihovem kraju Velenjska ulica preimenuje v ulico Generala Belimarkoviča, nič kaj drugače pa se ne piše še eni ulici — Sobo-ški v tem kraju, smo se vprašali — ali morda o čem podobnem razmišljajo tudi Velenjčani? Klicali smo tajništvo velenjske skupščine — že prejšnji teden — in vsaj do takrat kakšne pobude po spremembi imena ulice, trga, ali skupnosti ni bilo uradno pribeležene. Kaj pa o tem menijo meščani Velenja, bi se jim zdelo potrebno preimenovati kakšen trg ali ulico?
SAŠO MAŽGON:
»Mislim, da te potrebe ni. Saj malo zgodovine mora tudi ostàti, ne? Popolnoma brez zveze bi se mi zdelo zdaj na veliko razmišljati, kaj bi še spre-
menili. Ce bo pa dokazano, da kakšna ulica res nima primernega naziva, potem pa naj ga spremenijo.«
ALOJZ KIKEC:
»Izgleda res, da bomo začeli spreminjati tudi
bilo potem treba to spreminjati vsake toliko časa, odvisno pač od tega, kdo bo glavni.«
MARJANA CENTRIH:
»Če smo že spremenili ime mesta iz Titovega Velenja v Velenje, bi se mi zdelo smiselno spremeniti tudi naziv sedanjega Titovega trga. Drugo pa naj bi
\
.M ^Jfrj» - »
NEDŽIM MEDARA:
»Naj ostane tako kot je. Kratko in jasno?«
imena ulic in trgov, vendar jaz nisem za to, ker se zaradi tega ne bo nič spremenilo. Poleg tega, pa bi
ostalo. Prav zanima me, kaj bodo s temi imeni naredila druga mesta. Na sploh pa menim, da je spreminjanje imen stvar časa, morda bo pa čez par let spet kaj drugače. Malo preteklosti naj za sedanjost kar ostane, menim.«
LIDIJA PRAUNSEIS:
»Še za to, da nismo več Titovo Velenje sem zvedela tako, da sem, ko sem se peljala, opazila, da je nekdo s sprejem na tabli zbrisal Titovo in je ostalo samo Velenje. Mene te stvari pravzaprav ne zanimajo ne vem kako. Ampak no, ja, morda bomo tudi Titov trg preimenova-
(mkp, M.Z.)

Celjsko območje
SMMtfMill
i^^mitmlm
mKKtm
Tudi zdravilišča v primežu sprememb
Naša naravna zdravilišča se lahko še vedno ponašajo z zelo dobro zasedenostjo in med tista, ki so v Sloveniji na vrhu, sodi večina s celjskega območja. V prvem polletju je bilo v Atomskih toplicah za 110 odst. več gostov kot lani (sadovi Atomske vasi), v Laškem 33 odst., v Rogaški Slatini za dva odstotka, v Topolšici pa za tri odstotke. Tu je bilo domačih gostov devet odstotkov več, manj kot lani v tem času pa je bilo tujcev. V ostalih zdraviliščih pa se lahko pohvalijo, da so zabeležili večji porast tujih obiskovalcev: v Atomskih toplicah za 21 odst., v Rogaški Slatini za 12, na Dobrni za 19, v laškem zdravilišču pa za kar čudežnih 1200 odstotkov. Visok je seveda odstotek, ne pa tudi število tujih obiskovalcev. Tu so namreč z novim načinom trženja
šele pričeli privabljati tujce, pa je zato lanska primerjalna osnova nizka. Število gostov iz Avstrije se je tako od lanskih 55 zvečalo na 844, skupaj pa od 66 na 856.
Za dogajanje v slovenskih zdraviliščih na sploh je morda karakterističen (čeprav ne povsem natančen) primer zdravilišča Dobrna: tu so zabeležili za 19 odstotkov večji obisk tujcev, toda hkrati za enak odstotek manjši obisk domačinov. Ker domačini tudi v zdraviliščih še vedno predstavljajo večino (v prvem polletju jih je bilo 74.500, tujcev pa 36.500), se ob sicer enakem odstotku par dee močneje pozna. Tak padec domačih gostov pa kaže razmere pri nas, ko je vse manj gostov, ki prihajajo v naša naravna zdravilišča z napotnicami.
Zakaj ob relativno dobrem obisku v slovenskih naravnih zdraviliščih ta čas vendarle bijejo plat zvona? Za to so krive predvidene spremembe, ko bi morali napotenci v zdravilišča plačati polovično ceno hotelskega dela oskrbnega dne. To bi namreč pomenilo še dodatni padec takih gostov, ki seveda ni zanemarljiv. Rehabilitacija namreč našim zdraviliščem še vedno pomeni 35 do 45 odstotka realizacije, za te namene je od okoli 6 tisoč namenjenih tretjina postelj. Po letu 1980, ko so s posebnim sporazumom dosegli delitev dela v zdravstvu in je bilo zdraviliščem naloženo, da se usposobijo za medicinsko rehabilitacijo, se je večina zdravilišč primerno opremila in temu prilagodila svoje zmogljivosti. Če bo sedanja
opredelitev obveljala, pa bo to za zdravilišča močan udarec, ki se bo izrazil tudi v tem. da bodo imeli okoli 700 delavcev preveč.
S skupnosti naravnih zdravilišč Slovenije so zato na ministra za zdravstvo, strokovni medicinski svet pri slovenski vladi in še nekatere druge naslovili svoja stališča o predvidenih spremembah v katerih terjajo izenačitev participacije z bolnišnicami. Tudi zato, ker bodo sicer kratene pravice do medicinske rehabilitacije v duhu mednarodnih konvencij.
Ne glede na rešitev sedanjega zapleta pa ostaja ugotovitev, ki se je mnoga zdravilišča držijo že precej časa, da je namreč potrebna vse večja usmeritev na trg, seveda tudi na tujega.
(-fk)
MM
Savinjsko-šaleška naveza
Od gor gre, dol počasi
Zaradi sklepa Zisa ne bi smeli imeti žejnega frisa, je rekel znanec Tinče, ki je znan po tem, da zna svoje misli zaviti v rime. Že od nekdaj je bil to njegov obrambni sistem, ker je lahko za kako miselno napako krivil pesniško svoboščino, ne pa svoje pomanjkljivosti. To je nekaj podobnega kot če je kak naš politik — starega kova seveda — povedal kaj, s čemer se drugi potem niso strinjali, pa je rekel, da je govoril v prispodobi ali v ftguraliki, kot je učeno zagovarjal svojo sporno misel. Pa pustimo to, saj je zdaj nov čas, ko nimamo več politikov starega kova in nam z raznih govorniških mest letijo v ušesa samo prave misli. Take — naše, bi rekli.
Ampak zdaj sem se oddaljil od Zisa. Mislil sem namreč napisati nekaj o tem.
da se je Zis spomnil žejnih turistov in znižal davek na pijače. Tega se ni spomnil, ko so naši kmetje izgorevali in se potili pri žetvi, ampak šele ko smo žetev končali in ko naj bi pijače v glavnem pili turisti. Seveda ni mogel biti tako ozkosrčen, da bi znižal davek le tistim pijačam, kijih res kupujejo turisti. Toda ob tem se je seveda spet pokazalo, da je od gor do dol dolga pot. Mislim seveda na to, kdaj je Zis znižal davek, kdaj pa je to zaživelo v naših lokalih.
Ob tem se je namreč izkazalo, da nič kaj ne drži, da so za visoke cene vedno krivi zvezni davki. Še veliko dni po znižanju so imele cene pijač po naših lokalih še vedno enako visoke cene. Ponekod so take še zdaj. Očitno namreč je, da so se želeli gostinci s tem znižanjem malo odžejati najprej sami. potem
bi pomislili šele na tiste, ki jim je ukrep bil res namenjen.
Vsi gostinci pač ne mislijo na to, da je treba storiti vse za turizem. Nižje cene jim namreč pomenijo večji obisk, večji obisk pa pomeni več dela. Več dela pa ni nič kaj prijetna zadeva, če se da živeti z manj dela pa morda malo večjimi cenami. To velja še posebno tam, kjer ni konkurence. Kjer pa so se v novej- . še m času natepli lokali drug ob drugem, so postale tudi cene kar poskočne. In to za-čuda nasprotno poskočne kot so bile včasih — zdaj skačejo navzdol. Zasebniki so namreč druge vrste tiči in nič kaj jim ni do tega. da bi se dogovarjali drug z drugim in se dogovorili, da bi imeli vsi enako visoke cene. kar je bila odlika veljakov družbenih podjetij; ti želijo cene zniže-
vati, samo, da zvabijo goste iz sosednjega lokala. Upamo seveda, da bo tako ostalo še naprej in da se ne bodo opili z izkušnjami starega časa, ali pa tudi .uspešnosti sedanjih uspehov.
Kakorkoli že — vsaj v gostinstvu in trgovini lahko rečemo, da nas je konkurenčnost pripeljala naprej. Tega pa ne moramo v vseh primerih trditi za konkurenčnost na nekaterih drugih področjih. Da je to res, lahko slišimo na raznih sejah, pa končno tudi beremo po časnikih in gledamo na televiziji.
Konkurirati je pač treba s čim boljšim, sprejemljivejšim, pametnejšim, ne pa kar tako. Za tako delo pa velja, da zgledi vlečejo in se tisto od zgoraj hitro prenese navzdol.
(frk)
j Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje
j Izpolnitev ostrih
j zahtev — ali j splošna stavka?
i i i i i i i i i i i i i i i i
i ■
i i i i i K I I I I \ / I I I I I I I I I I
Mnogi so napovedovali dolgo vroče poletje, pa nemara še bolj vročo jesen; politično in gospodarsko seveda. Napovedi se vsekakor uresničujejo, na vso nesrečo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Dovolj za takšno trditev sta že dva primera, pa seveda za dolino toliko bolj pomembna, če že ne odločilna. Prvi je znani moratorij na sečnjo v družbenih gozdovih, ki naj bi bil po vseh zapletih, protestih in še čemu, te dni opdravljen, drugi pa so težave na-zarske lesne industrije. Nanje »zloglasni« moratorij v tem trenutku ni neposredno vplival (dolgoročno bi bil seveda katastrofa), pač pa so težave drugačne narave; znane pravzaprav skoraj vsem podjetjem širom naokrog. Huda zaostritev gospodarskih in političnih razmer, negotovo sedanjost s prihodnostjo vred, prenizke plače in tako naprej, vse skupaj pa pomeni hudo nezadovoljstvo delavcev.
In v Nazarjah je prejšnji ponedeljek vzkipelo. Tega dne so sklicali sejo izvršnega odbora sindikata tega podjetja, ki so se je udeležili tudi predstavniki delavcev iz vseh proizvodnih enot. Djrektorju podjetja Janezu Živku so postavili nekaj ostrih zahtev, na katere je moral odgovoriti že naslednjega dne ob 9. uri na sestanku stavkovnega odbora, ki so ga v ponedeljek tudi izvolili. V primeru, da na zahteve ne bi odgovoril, bi že v torek razglasili splošno stavko. Vendar stavke ni bilo, direktor je pravočasno odgovoril na zahteve, sicer pa so delavci z njimi dosegli marsikaj.
V ponedeljek so zahtevali: da morajo biti osebni dohodki za mesec julij usklajeni s sindikalno listo, kar pomeni 3.670 dinarjev; pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec julij mora biti upoštevano razmerje 1:4 in naj velja do ureditve razmer; do konca julija mora biti izplačan regres v celoti; ob nastalih razmerah so delavci zahtevali odstop štirih najodgovornejših delavcev obenem pa so izrecno zahtevali, da na ključnih položajih ostaneta direktor podjetja Janez Živko in pomočnik direktorja za ekonomiko in finance Jože Tlaker; delavci so zahtevali zmanjšanje režije za 50 odstotkov do 30. septembra, kar je tudi v skladu s projektom Lis-
berg, hkrati pa terjajo večjo delovno disciplino na vseh ravneh; v ponedeljek so izvolili tudi 19-članski stavkovni odobr in zahtevali, da direktor podjetja na vse
mesečno se bodo osebni dohodki dvigovali tako, da bodo v oktobru dosegli zahtevanih 3.670 dinarjev, zagotovil pa je tudi razmerje 1:4 še pri osebnih dohodkih za julij; regres za letošnje leto bo v celoti izplačan do konca julija (do predvčerajšnjim); kadrovske zadeve mora razrešiti skupščina podjetja, ki bo v avgustu. Na njej mora Janez Zivko predlagati nove poslovodne delavce.
Takrat mora biti dana ocena s strani direktorja o ponujenih predlogih za najodgovornejše funkcije v podjetju. S ponujenimi predlogi se seznani stavko-
%	
ém	
_	
	
zahteve odgovori že v torek 24. 7. ob 9. uri na sestanku stavkovnega odbora, v nasprotnem primeru bi organizirali splošno stavko.
Stavke v torek, 24. julija, ni bilo. Direktor Janez Živko je na zahteve odgovoril, na podlagi njegovih zagotovil pa je stavkovni odbor dosegel naslednje: za mesec julij bo najnižji osebni dohodek 3.000 dinarjev,
vni odbor mora direktor zagotoviti nemoteno delo vseh poslovnih funkcij v podjetju.
Zadnji sklep torkovega sestanka je bil, da stavkovni odbor s tem dnem napoveduje splošno stavko, če posamezne zahteve ne bodo uresničene na dogovorjeni datum. Prvi se je iztekel v torek.
Op)
Mozirje
Središče kraja dobiva novo podobo
Obnavljanje najrazličnejših starih stavb v Zgornji Savinjski dolini je bilo vsaj doslej dokaj spotakljiva zadeva. Mnogo lepih in znamenitih poslopij je načel in celo uničil zob časa, veliko zlo je bilo (in je še) spreminjanje zunanje podobe teh stavb, saj se še naprej dogaja, da z neprimernimi popravki bistveno posegajo v značilnosti nekdanjega stavbarstva. Tako so med drugim številne lepe in enkratne kašče spremenili v počitniške hišice, marsikje so lepa rezljana vežna vrata zamenjali z neokusnimi industrijskimi, vzidujejo okna, ki videz nekdanjih zidarskih stvaritev milo rečeno kvarijo, prečudovite ograje na »gankih« zamenjujejo ravne in grde deske in še bi lahko naštevali
Gotovo je (pre)pozno, vendar velja poudariti, da se stvari vendarle spreminjajo na bolje. Čut za ohranjanje enkratnega stavbarstva se na vso srečo kljub vsemu krepi, kar je edino pravilno . in sprejemljivo.
Če so naši predniki za vse to brez vsake znanosti lahko skrbeli skozi mnoge rodove, zakaj ne bi tudi mi. Vse to velia tudi za naj-
različnejša znamenja, križe, kapelice in za vse, kar priča o bogati zgodovini in izročilu. Na bolje se spreminja tudi ob dejstvu, da pri obnovi starih zgradb v vse večji meri pazijo, da ohranjajo Ravnotežje med značilnostjo zgradbe same in okoljem. Lep dokaz za to je prenova nekaterih hiš v središču Mozirja, ki so jo vsi dolgo čakali in bi bilo prav, da bi z njo nadaljevali. Najlepši primer je temeljita obnova Grab-nerjeve hiše, ki je z velikimi posegi dobila enkraten videz, tudi z odkritjem in obnovo dveh lepih podob na vhodni strani. Pri tem se je z obnovo zunanjosti izkazala trgovska delovna organizacija Savinja z novim videzom poslovnih prostorov v nekdanji Pevčevi hiši, ki je edini primer čiste sece-jiske zgradbe v vsej dolini, obnovljena je tudi mozirska cerkev, hiša v kateri ima svojo trgovino v spodnjih prostorih Peko, trenutno obnavljajo še eno zgradbo v samem središču Mozirja in najlepše bi bilo, če bi vsem tem zgledom sledili še drugi. skoraj (ež_
ko si je predstavljati kako lepo bi bilo središče Mozirja z obnovljenimi pročelji sicer čudovitih
zgradb. Veljajo torej pohvale vsem, ki so se doslej lotili obnove z željo, da bi imeli čim več posnemovalcev.	^ j
Nasproti obnovljene Grab-nerjeve hiše je prav tako lepa Pevčeva (TDO Savinja)
Tormoelokt m ma 3 oš ta i ij
l>/n .bi o k S
»h I mini re/ormi
Šoštanjske termoelektrarne so poslale v prvi polovici letošnjega leta v omrežje dober odstotek več električne energije kot so načrtovali s slovensko elektroenergetsko bilanco. Proizvedli so nekaj manj kot dva tisoč gigava-tnih ur, za kar so pokurili
Kot je povedal tehnični direktor Boris Dejanovič so delavci šoštanjskih termoelektrarn v maju in juniju uspešno opravili remont bloka pet, tako da je zdaj pripravljen za polno obratovanje.« Remont pravzaprav ni bil nič posebnega, ni-
2e v tem času pa se v šoštanjskih termoelektrarnah pripravljajo na obsežen remont, ki jih čaka prihodnje leto na bloku štiri. Opraviti nameravajo obsežna dela na kotlovski strani, kar pravo revitalizacijo, obenem pa tudi ekološko sanacijo.
V teb vročih poletnih dneh je potreb po termoenergiji manj, zato obratujejo v Šoštanju le trije bloki: največji in dva najmanjša
okoli 2 milijona ton premoga. Približno toliko so jim ga tudi dobavili iz velenjskega rudnika, tako da se deponija ni zmanjšala, na njej je še okoli 900 tisoč ton lignita.
V tehle vročih poletnih dneh so potrebe po elektir-čni energiji znatno manjše in trenutno obratujejo v šo-štanju le trije bloki. To je peti, 335 megavatni blok in dva 30 megavatna bloka. 75 megavatni blok tri in 275 megavatni blok štiri pa sta v hladni rezervi.
ti ni bil velik. Na kotlovski strani smo zamenjali izstopne visokotlačne kolektorje, opravili elektrovizijo generatorja in ga tudi v celoti pregledali. Za vsa ta dela smo porabili okoli 30 milijonov dinarjev.«
V letošnjem letu bodo opravili še remont bloka tir.
Tudi to bo povsem običajen, srednjevelik remont, ki pa jih bo veljal od 3,5 do 7 milijonov dinarjev.
Tako naj bi izvedli primarne ukrepe za zmanjšanje koncentracij dušikovih oksidov in opravili celovito obnovo elektrofiltrov.
To so res obsežna dela, na katera se je treba pravočasno pripraviti in seveda zagotoviti tudi potrebna sredstva.
Blok štiri bo zaradi tega velikega remonta prihodnje leto kar štiri mesece in pol izven obratovanja.
M. Zakošek
Zavod za živinorejo in veterinarstvo
Pregledi rodovniških kobil
Selekcijska služba za konje v Sloveniji bo letos ob rednem pregledu rodovniških kobil evidentirala tudi žrebičke za A rodovnik, odbrala moška žrebeta za žrebišče in opravila sprejem triletnih žrebic v A rodovnik. Kobile, ki ne bodo pripeljane na pregled, bo Zavod za živinorejo in veterinarstvo izpisal iz rodovnika.
Lastniki rodovniških kobil morajo s seboj prinesti rodovniški list, izpisek o poreklu žrebeta ter pripustni list iz lanskega in letošnjega leta. Če rejci nimajo rodovniškega lista ozi-
roma porekla o žrebetu, prepoznajo svoje živali po žigosanju. Plemenske živali so kot žrebeta žigosana na levih plečih. Pri treh letih starosti žrebice sprejemajo v A rodovnik in jih žigosajo z ustreznim žigom tudi na levo stegno. Tako kobila brez žiga na stegnu (še) ni v rodovniku. Kot spoznavni znak so kobile in žrebeta žigosane s planiko, kladivom, vretenom, lipovim listom ali stiliziranim H-jem. Kobile z žigom B so v B rodovniku. Te bodo pregledovali v septembru in oktobru.
Na pregledu rodovniških kobil in žrebet bodo odbrali tudi
letos rojene žrebičke za avbicij-sko prodajo na radgonskem sejmu, ta bo 25. avgusta.
Ker so pregledi za konjerej-ce in tudi druge, ki jih to zanima enkratna priložnost za pridobitev vpogleda v populacijo konj in za odločitev za nakup, najbližje kraje, kjer bodo ti pregledi potekali, objavljamo: v ponedeljek, 6. avgusta ob 9.30 uri v Šentilju (pri Zajcu), v petek, 20. avgusta, ob 9. uri v Gaberkah (pri gasilskem domu), ob II. uri v Mozirju (sejmišče) in ob 15. uri v Lučah (pri Breznik).
ONESNAŽENOST ZRAKA

1990 so bile tako povprečne 24-urne kot v zraku nižje od dovoljenih, ki znašajo
V tednu od 23. 7. do 29. 7.
1/2-urne koncentracije SO2 . _________________j.......
0,30 mg SOi/m3 zraka za 24 ur in 0,75 mg SO;/mJ zraka za 1/2 ure:
23. 7. 24. 7. 25. 7. 26. 7. 27. 7. 28. 7. 29. 7.
ŠOŠTANJ
TOPOLŠICA
VELIKI VRH
ZAVODNJE
VELENJE
GRAŠKA GORA
0,04 0,22 0,04 0,26 0,02 0,03 0,12 0,54 0,02 0,07 0,03 0,17
0,02 0,25 0,01 0,04
0,01 0,01 0,01 0,04
0,02 0,10 0,04 0,35 0,01 0,05 0,12 0,38 0,01 0,01
0,03 0.27 0,01 0,08 0,01 0,03 0,09 0,49 0,01 0,04
0,05	0,01 0,07
0,33	0,06 0,56
0,03	0,02 0,02
0,20	0,13
0,05	0,02
0,14 0,02
0,28
0,05	0,04
0,24	0,14
0,02	0,01
0,10	0,02
0,09 0,26 0,06
0,21 0,01 0,02
1	povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku v mg/m'
2	maksimalne 1/2-urne koncentracije SO; v zraku v mg/m1
Koncem Gorenje
Pregledi strojev, vzdrževalna dela
Zaposleni v Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Elektronika, Gorenju Notranja oprema (z izjemo delavcev tovarne keramičnih ploščic), Gorenje EKO in Gorenju MG A so od ponedeljka, 23. julija naprej na kolektivnem dopustu. Trajal bo do 7. avgusta. Od prihodnje srede, 1. avgusta do 13. avgusta pa bodo prvič kolektivno dopustovali tudi delavci tovarne keramičnih ploščic. Razumljivo je, da imajo v omenjenih Gorenje-vih tovarnah vzdrževalci te dni polne roke dela. Treba je opraviti letne preglede strojev in naprav ter izvršiti načrtovana večja vzdrževalna dela; vsega tega med redno proizvodnjo namreč ni mogoče.
Najbolj razgibano je te dni v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Tu je kljub kolektivnemu dopustu, delalo okrog 120 proizvodnih delavcev na montažnih linijah, pri proizvodnji elektromotorjev in v oddelku plastike. Da bi izpolnili, posebej še izvozna naročila, nadaljujejo s proizvodnjo električnih mešal-nikov, sekljalnikov in kuhalnikov jajc. S proizvodnjo kuhalnikov jajc nadaljujejo tudi ta teden.
Te dni bodo v Gorenju MGA izdelali tudi prvi elektromotor za sekljalnik in med kolektivnim dopustom začeli z njihovo poskusno proizvodnjo. Sicer bodo v tem Gorenjevem podjetju v Nazarjah med kolektivnim dopustom opravili za ta čas predvidena večja vzdrževalna dela, generalna popravila strojev in opreme ter letne preglede strojev. Nadaljevali pa bodo še z deli na področju razvoja in tehnologije.
g *
•V Gorenju Gospodinjski aparati bodo med letošnjim kolektivnim dopustom opravili nekatera večja sanacijska dela. Tako bodo na hali 1 zamenjali streho, zaključili bodo s sanacijo strehe v centralnem skladišču, sanirali pa bodo v centralni čistilni napravi tudi 6 bazenov male čistilne naprave. Skupaj z delavci Železarne Ravne pa bodo v pralno pomivalni tehniki popravljali pogon 500 tonske stiskalnice Ravne. Sicer pa v tem največjem podjetju Gorenja opravljali tudi potrebna redna vzdrževalna dela, pri katerih sodelujejo tudi delavci Gorenja Procesna oprema. In da bi uresničili vsa naročila, tudi dodatna, za velike gospodinj-
ske aparate, so v posameznih delih Gorenja Gospodinjski aparati pred kolektivnim dopustom podaljšali delavnik. V obratu Zamrzovalne omare, na primer, so od 11. julija naprej delali po 12. ur, da bi izdelali po 850 zamrzovalnih skrinj na dan in tako zadovoljili kupce njihovega izdelka.
V Gorenju Elektronika
bodo opravili nekatera potrebna vzdrževalna dela. Podobno tudi v tovarni pohištva Gorenja Notranja oprema. V tovarni keramičnih ploščic Gorenja Notranja oprema pa so pretekli teden in prva dva dneva tega tedne še delali, sedaj pa imajo, do 13. avgusta, prvič kolektivni dopust. Za poznejši kolektivni dopust so se odločili izključno zato, da bi v dogovorjenih rokih izpolnili vsa naročila za keramične ploščice. Sicer pa bodo tudi v tej tovarni med kolektivnim dopustom opravili nekatera redna vzdrževalna dela, ki jih med rednim obratovanjem naprav in peči ni mogoče.
Te dni pa so, razumljivo, na delu tudi zaposleni v finančno računovodskih službah, ki pripravljajo polletne bilance podjetij.
(VS)
Obetajo se naporni meseci
Za leto 1990 so si v kon-cernu Gorenje, kot je znano, znova zastavili zahtevne in ambiciozne cilje. Med njimi velja omeniti 11 % povečanje rasti proizvodnje, 16 % povečanje produktivnosti in 18 % povečanje izvoza, s tem, da mora znašati delež izvoza v celotni prodaji 30 %.
Po prvem četrtletju so ob ocenjevanju rezultatov dela in gospodarjenja ugotovili, da vseh ciljev, zlasti še tiste, ki zadevajo finančne izide, niso dosegli. Na to je še posebej vplivalo dviganje cen vhodnih materialov, visoke obrestne mere in naraščajoča nelikvidnost kupcev ob nespremenjenih (od novembra 1989 za belo tehniko) oziroma znižanih cenah (od
februarja naprej) izdelkov Gorenja. Zato so v vseh podjetjih Gorenja sprejeli posebne programe za ohranitev optimalnega obsega poslovanja v letu 1990.
Ob polletju je bila dosežena načrtovana količinska proizvodnja, v nekaterih podjetjih so jo presegli. Do konca junija so dosegli že 57 % letnega plana izvoza (ta je, v primerjavi s prvim polletjem 1989 večji za dobrih 20 %), skupna realizacija pa zaostaja za približno desetino za načrtovano. Veliko naporov pa bo potrebnih v prihodnjih mesecih, da bodo ustvarjeni cilji na področju ekonomičnosti, bruto dobička in akumula-
cije, in sicer tudi z novo opredelitvijo odnosov z dobavitelji in dopolnjeno prodajno politiko, seveda ob še doslednejšem izkoriščanju notranjih rezerv in zmanjševanju stroškov vseh vrst.
Posebej pa je treba poudariti, da so v vseh podjetjih Gorenja, ob tem, ko so si prejšnje mesece prizadevali zagotoviti kar največjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in proizvodnjo tudi prodati, izdelali in sprejeli strateške načrte, s katerimi so opredelili razvojne namere in cilje za prihodnja leta in ki so jih v posameznih podjetjih tudi že začeli uresničevati.
Do konta junija so delavci Gorenja dosegli že 57 odstotkov letnega plana izvoza. V pri- 1 hodnjih mesecih pa bo potrebno veliko naporov, da bodo uresničeni tudi cilji na področju ekonomičnosti, bruto dobička in akumulacije
r--------------------------1
Era TOK Kmetijstvo HKS Kmetijstva in gozdarstva Šoštanj
Hranilno kreditna služba z dolgoletno tradicijo
Hranilno kreditne službe kmetijskih in gozdarskih organizacij imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Ena tistih, ki ima precej dolgo zgodovino, je Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Erine Temeljne organizacije kooperantov Šoštanj. V Sloveniji je ta čas 59 teh služb, po obsegu hranilnih vlog pa šoštanj-ska sodi, kot pravijo tam, med večje.
»Osnovni namen naše službe je zbiranje hranilnih vlog kmetov, delavcev Ere, drugih varčevalcev, tudi društev. Sredstva usmerjamo v razvoj zasebnega kmetijstva v obliki dolgoročnih in kratkoročnih kreditov ter kreditiranje tekočega poslovanja ustanoviteljev službe,« pravi Anica Vrabič, vodja HKS Kmetijstva in gozdarstva Šoštanj.
V
Anica Vrabič: »Nov zakon nam bo omogočil širitev poslovanja.«
S stimulativno obrestno mero so si pridobili veliko varčevalcev, ta čas jih je več kot pet tisoč, ki jih želijo
obdržati in krog še razširiti. To bo možno, pravijo, s stimulativnimi obrestnimi merami in primernim odnosom do strank. »V juliju obrestujemo hranilne vloge na vpogled po 33 odstotni letni obrestni meri. Nov zakon o Hranilno kreditnih službah nam bo omogočil širitev poslovanja, tako bomo lahko za naše varčevalce opravljali celovit servis uslug — opravljanje plačilnega prometa, vodenje žiro in tekočih računov. Računamo, da bo to možno že jeseni,« pravi Vra-bičeva.
V Erinem TOK Kmetijstvu, hranilno kreditni službi pravijo, da so pri njih vloge varno naložene. Za vloge jamči Republika Slovenija.
(mkp)
ESO in mladi raziskovalci z roko v roki
Kolektiv Elektrostroj-ne opreme vse več pozornosti namenja raziskovalni dejavnosti, kar pravzaprav ni nič presenetljivega. To so dokazali tudi s pokroviteljstvom nad letošnjim raziskovalnim ta-
borom v Zavodnjah. Napore Kulturnega centra Ivan Napotnik in mladih raziskovalcev so znali opaziti in se jim primerno odzvati. Prvi poskus dela z roko v roki z mladimi raziskovalci je ESU
uspel. Zato se upravičeno nadejajo, da to ne bo zadnji, ampak da bo sodelovanje na raziskovalnih taborih postalo tradicionalno.
(tp)
Finančne težave pestijo tudi velenjski rudnik
Rudnik lignita Velenje
Občutijo težave ostalih
Zaposleni v Rudniku lignita Velenje — 5240 jih je — so v prejšnjem mesecu dobili izplačane osebne dohodke nekaj dni kasneje kot je to običajno. Finančne težave, ta čas pravzaprav prisotne skoraj v vsakem podjetju, niso šle mimo njih. Problem likvidnosti se je praktično razširil na vse, na Rudniku lignita Velenje, kjer je plačilna sposobnost odvisna predvsem od tega, koliko je gospodarstvo sposobno plačevati električno energijo in s tem tudi premog, pa se je
pojavil že nekaj mesecev prej.
Clanica poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje Dragica Kotnik pravi, da ta čas na rudniku tekočo likvidnost rešujejo z velikimi težavami, da so imeli konec prejšnjega tedna, v petek, blokiran žiro račun že skoraj mesec dni. Še vedno pa kolikor toliko uspevajo v dogovorjenih rokih (zdaj podaljšanih) plačevati obveznosti do dobaviteljev.
Tudi osebne dohodke so prejšnji mesec izplačali, če-
prav na žalost, kot pravijo, z nekajdnevno zamudo.
»Dokler bodo težave v gospodarstvu, ker smo pač odvisni od plačilne sposobnosti ostalega gospodarstva, lahko pričakujemo, da bomo imeli likvidnostne težave tudi pri nas. Vendar smo optimisti in računamo, da jih bomo uspevali tekoče razreševati,« je rekla Dragica Kotnik.
(mkp)
Imate svoj sef v banki?
Pred odhodom z doma, pa tudi sicer pogosto prelagate svoje dragocenosti, jih skrivate po stanovanju in vas je strah, da tudi vas obišče dolgoprstnež, povsod jih je polno in vam vse odnese.
Pa se tovrstnih problemov lahko hitro otresete. Pojdite v banko in najemjte sef v katerem bodo vse vaše dragocenosti varno spravljene in vaš strah bo odveč.
Ko so na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje prenavljali prostore na Rudarski cesti, so uredili tudi poseben prostor za poslovanje s šefi. Nič drugega vam ni treba narediti kot pristopiti k bančnemu uslužbencu na tej banki in ta vas bo odpeljal v posebni prostor. Dobili boste ključ šefa (enega vi, drugega bančni uslužbenec — sef se odpira z obema), ko ga bosta z bančnim uslužbencem odprla, vas bo ta zapustil, da boste predalček šefa sami napolnili. Ko boste gotovi, ga boste poklicali in zapustili prostor.
Silno preprosto, a rešeni boste vseh skrbi!
Čeprav je bančno poslovanje s šefi v naši vsakodnevni praksi bolj malo poznano, pa pri nas ni nič novega. To dokazuje med drugim majhen zaklad, ki so ga našli v trezorju blagajne banke v Mozirju. To je bil kilogram in pol srebrnikov last nekega trgovca iz Celja. Sef že več kot 50 let ni bil odprt in čeprav je bila ob srebrniku tudi vsa dokumentacija, bančnim delavcem ni uspelo najti pravnega naslednika, zato so srebrnike odstopili celjskemu muzeju.
(mz)
V trezorju na banki bodo vaše dragocenosti varno in tajno naložene
Ribištvo v Zgornji Savinjski dolini
Ribolov, krivolov, odvoz gramoza, kajaki...
Nekako na obrobju trenutnih težav in zagat v naši družbi so recimo tudi problemi pri gospodarjenju z vodami in v neposredni zvezi s tem pri ribiško-gojit-venih delih v Zgornji Savinjski dolini. Vode v tej dolini nikakor ne sodijo v višji razred onesnaženosti, čeprav tudi ta problem ne ostaja več nezanemarljiv, večji problemi so drugje.
Za uvod le bežen podatek. Na celotnem področju mo-zirske občine delujeta dve ribiški družini, Ljubno in Mozirje, osnova za njuno delovanje pa je odlok še iz leta 1956. Ta odlok razmejuje tudi prostorsko upravljanje z vodami Savinje in Drete ter njunih pritokov.
Ribiška družina Ljubno upravlja s področjem Savinje od njenega izvira do Grušovelj, mozirska pa z vsemi ostalimi vodami vse do Letuša. Pri tem ni nikakršnih problemov, saj družini vzorno sodelujeta.
Povedati velja, da sta ribolovu namenjeni le Dreta in Savinja, vsi ostali pritoki in struge pa so gojitvene vode, v katerih družini vzreja-ta zarod in ga vlagata v obe reki, pri tem pa načrte teh vlaganj redno presegata.
Žal je vzreja zaroda preskromna za zadostno pori-bljavanje, zato to dopolnju-
jeta z nakupom zaroda iz drugih ribogojnic, predvsem zarod lipana in potočne postrvi, nakupi pa so zadnje čase močno oteženi, saj je cena od lani do letos nekajkrat narasla. Precej zaroda obe družini in ostale v regiji dobijo iz ribogojnice v Podvolovljeku, s katero sicer upravljajo ljuben-ski ribiči.
Probleme imata obe družini, obe tudi dobro gospodarita. Vseh podatkov ne kaže naštevati, zgovoren je že eden. Ribiči v Zgornji Savinjski dolini imajo najmanj lovnih dni od vseh slovenskih družin. Delno
tudi na račun turističnega ribolova, saj je zanimanje ribičev iz domovine in tujine zelo veliko in v te namene tudi presegajo dogovorjeno število ribolovnih dni, za ostale ribiče seveda.
Problemov obema družinama ne manjka, pa zanje nista krivi. Jezov na Savinji in Dreti praktično ni več.
Le podatek. Pred drugo vojno in takoj po njej je bilo na tem območju 179 jezov, ob katerih je obratovalo 190 žag venecijank, 107 mlinov, 2 kovačiji, 6 usnjarn in 9 elektrarn. Vseh teh objektov danes ni več, ostalo je le kakšnih 27 je-
zov. Drugi problem je zares nekontrolirano izkoriščanje gramoza iz porečja Savinje, še posebej od Grušovelj navzdol kjer nekdanjega korita Savinje ni več, oziroma se menja vsaj enkrat letno. Kakšna škoda s tem nastaja ni treba posebej poudarjati, vendar ne le pri ribičih. Posledice so že sedaj hude, kakšne šele bodo, ustrezni organi ne ukrepajo, zato so ribiči poklicali na pomoč republiško inšpekcijo, ki bo stanje ocenila v bližnji prihodnosti. Tretji problem je prav posebej kočljiv. Kajakaški šport je velika okrepitev turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline. Spusti po čudoviti Savinji so vsekakor užitek posebne vrste in ljubiteljev tega športa je iz dneva v dan več, žal pa tudi sporov z ribiči, ki jim je ribolov ob tem skoraj onemogočen. Ribiči kajakaštvu ne nasprotujejo, želijo le, da bi se skupno in pametno dogovorili in zagotovili primeren red v obojestransko zadovoljstvo; pravzaprav podoben red, kakršen velja za ostale reke doma in v tujini.
Ribiči zanikajo, da bi bili roparji naših voda, trdijo pa, da so pravi roparji kri-volovci, ki jh je vse več. Terjajo zato ostrejše ukrepe, terjajo red pri odvozu gramoza, red pri čiščenju cistern za gnojnico, red pri kajakaštvu ter obnovo in izgradnjo jezov. V vseh teh zahtevah jih je na zadnji seji podprl tudi občinski izvršni svet.
JP-
OPOZORILO
Lastniki živali, ne pozabite svojim živalim, v teh-vročih dneh, nuditi senco in dovolj vode.
Za mučenje in zanemarjanje živali se šteje, če se živali ne napajajo ali pa so dnevne količine vode pod minimalnimi potrebami organizma poleti en dan, pozimi pa dva ali več dni.
IPIlÉll^ÉÉi
VETERINARSKA INŠPEKCIJA
V Šaleku 91 nova papirnica
--—
Drago Kedačič patentiral Aying ball
in knjigarna
Pika, Pika, Pikica
Prejšnjo soboto so v Šaleku odprli še en nov lokalček — Papirnico in knjigarno Pika kot se imenuje, in kjer boste lahko dobili vse, kar potrebujete za šolo, predvsem pa šolske potrebščine. To v prvi vrsti, ob tem pa še cel kup drugih stvari — od pisarniškega materiala do daril. Lastnica Pike pa ima še velike načrte. Kot nam je povedala ob obisku, se bo v Piki
vedno videlo, kakšen praznik je pred nami: pred 1. novembrom bo prodajalna v znamenju svečk, pred Novim letom darilc in okraskov, ki ga spremljajo ... Z Lučko Čer-novšek, ki je v Piki tokrat samo na ogled postavila nekaj slik, pa se bo lastnica dogovorila za kakšno občasno prodajno razstavo. Tako! Pika je odprta, do šole še dober mesec in če še kaj manjka?
\aprava za Miriti» teni-sa je patentirana \ patentni pisarni v Ljubljani, zaščitni urad v Beogradu pa je dal patentni znak
»Ker pa sem najprej mislil, da bom izdelovanje te naprave prevzel sam, sem .vzel* obrt. Pa bi moral že kar takoj plačati davek. Zato sem obrt vrnil, zadevo prepustil tovarni, sam pa se bom ukvarjal samo z inova-tòrstvom,« nam je rekel.
(mkp)
Za tiste, ki nimajo časovnih, prostorskih in denarnih možnosti
Drago Kedačič se je do nedavna ukvarjal z izdelavo športnih rekvizitov, za kar je imel tudi obrt. Izdeloval je rekvizite namenjene športnikom za uravnavanje različne telesne pripravljenosti. Obrti nima več, zato pa ima prijavljen patent za ,flying bali', kot se zadeva uradno imenuje. Gre pa za napravo namenjeno vadbi tenisa in tudi učenju tenisa. Primerna je tako za otroke kot odrasle.
Flying ball je primeren za tiste, ki se želijo ukvarjati s tenisom, pa za to nimajo dovolj časovnih, prostorskih in tudi denarnih možnosti; je lahko prenosljiv, za postavitev enostaven in nudi možnost izbire časa in terena za igro.
»Gre za dve stojali, ki sta zložljivi. Postavite jih lahko na travnik, na asfalt, na peščen teren. Žogica ne potuje samo po zraku, ampak tudi po tleh. Odbija se od tal in s pomočjo naprave za vadbo tenisa se lahko tudi servirà in sploh uporabi vse prvine teniške igre,« pravi Drago Kedačič. »Nekaj podobnega je zunaj že. Ampak gre za stojalo, zapičeno v zemljo. Žogica potuje samo po zraku.«
»To napravo za vadbo tenisa sem tudi patentiral v
patentni pisarni v Ljubljani, zaščitni urad v Beogradu pa je dal patentni znak,« je razložil, ko nam je povedal, da je izdelavo, prodajo in vse kar h komerciali sodi predal podjetju INDU-PLATI Jarše, ki flying ball že izdeluje, verjetno pa je kje tudi že v prodaji.
»Ideja za to napravo je moja. Videl sem veliko otrok, ki bi se radi ukvarjali s tenisom, pa niso imeli možnosti, ne denarnih in ne prostorskih. Tako sem prišel na zamisel, da bi moral narediti
nekaj, kar bi se dalo postaviti tudi pred domačo hišo,«
nam je razložil. Sicer pa se o tej napravi doslej še ni pogovarjal s kakšnim strokovnjakom, za tenis recimo, ki bi zadevo ocenil, se je pa z drugimi. Tako na patentnem uradu kot v tovarni In-duplati so strokovnjaki dali najvišje ocene.
15 let servisa za čiščenje Hernaus — Čeplak
Metla je samo še za dvorišče
Vse večje v Sloveniji tistih, ki se ukvarjajo s čiščenjem prostorov. Verjetno pa ne veste, daje bil prvi servis za čiščenje, uradno registriran v Sloveniji, servis Lojzeta Her-nausa in Jožeta Čeplaka, Velenjčanov. Od takrat mineva 15 let.
Ideja za to dejavnost se je porodila hitio in nepričakovano, tako kot se rodijo tiste najboljše, na Zagrebškem ve-lesejmu. Samo nekaj dni je bilo potem potrebnih in že sta bila v Švici, kjer sta nabavljala stroje in naprave. Pa to ni bilo tako preprosto kot je zdaj, ko liberalnejši predpisi že omogočajo marsikaj.
Sama danes pravita, da njun servis za čiščenje ne bi bil to, kar je, brez TASK1 strojev, naprav in proizvodov in brez usposabljanja pri njih in znani nemški firmi Gotetz. Tudi danes sodelujeta z njimi, pa tudi firmo Dr. Schnell, znanimi evropskimi
proizvajalci sredstev za čiščenje in nego prostorov.
»Metla je samo še za dvorišče,« pravi Jože Čeplak. »Vse se danes čisti s posebhi-mi pripravami, da se prah niti slučajno ne dviga. V izolski bolnišnici, kjer smo prevzeli čiščenje, so vse metle že vrgli stran.«
Izolska bolnišnica pa je samo ena od mnogih, kjer firma Hernaus in Čeplak opravlja storitve. Vse ni mogoče našteti, ampak nekatere le omenimo: med poslovnimi stavbami je to recimo Mednarodno podjetje Slovenija-les, Ljubljanska banka v Ljubljani, Emona v Ljubljani, Koncern Gorenje, devet zdravstvenih domov širom Slovenije, pa bolnišnice, med njimi tudi takšni kot sta Univerzitetni klinični center v Ljubljani in bolnišnica v Sremski Kamenici, veliko je hotelov . . .
Poglavitna prednost servi-
Jože Čeplak: »V izolski bolnišnici ni več metle«
sa za čiščenje >Hérnaus in Čeplak< je v tem, da so srednje veliko podjetje, da se zato lažje in hitreje prilagajajo in sprejemajo nove izzive, novosti. S tem, ko v nekem podjetju, ustanovi ali kako bi že to imenovali, prevzamejo čiščenje, prevzamejo tudi ljudi, ki so to delo opravljali prej in jim organizirajo vse:
delo po sodobnih delovnih postopkih, poskrbijo za osebno in zdravstveno zaščito, za tehnična sredstva za delo, omogočijo humane delovne pogoje. In da ne boste mislili, da se tistemu, ki se ukvarja s čiščenjem ni treba izobraževati. Pri Lojzetu Hernausu in Jožetu Čeplaku se je! Vesta, da se lahko z neznanjem in nestrokovnimi posegi pri tem del u naredi veliko škode. Zato ju tudi jezijo nekateri, poudarjam nekateri začetniki, ki z nekakovostnimi in nestrokovnimi storitvami delajo veliko slabe propagande tudi dobrim.
In še nekaj — krog dela sta pred približno dvema letoma še dopolnila — njuni firmi opravljata tudi dela na višini, recimo čiščenje oken tam, kjer je to navidez nemogoče.
Za konec bi lahko o njuni podjetnosti rekli samo tole — čiščenje je pri firmah Hernaus in Čeplak postalo že skoraj prava znanost.
(mkp)
Čiščenje s sodobnimi pripomočki
Vegrad svetovna firma
Vegrad že poldrugo desetletje uspešno gradi na tujih trgih, zmogljivosti pa iz leta v leto povečujejo. Trenutno ustvarijo na tujem že skoraj polovico celotnega prihodka.
Zdaj tudi uradno postajajo svetovna firma.
Ravno v tem času namreč v Berlinu registrirajo mednarodno podjetje GMBH, enega pa nameravajo ustanoviti še skupaj s partnerjem iz zahodne Evrope.
Moj sadni vrt 7
Letna opravila v sadovnjaku
Danes bi vam rad nekaj spregovoril o letni ali zeleni rezi jablan. Že samo ime nam pove, da se to opravilo napravi v letnem času in to takrat, ko se prva rast jablane umiri. Postavlja se vprašanje zakaj je to potrebno? Vzrokov je več in te bom danes predstavil. Kot vemo nam je drevo doslej poleg vodnega lesa tvorilo veliko vodenih poganjkov, ki samo jemljejo hrano in jo tako odvzemajo plodovom. Zato se lahko odločimo, da te poganjke odstranimo in s tem v samo krošnjo pridobimo več sončne svetlobe, kar ugodno vpliva na plod, saj se zaradi tega bolje obarva, povečamo tudi vsebnost kalcija, ki je plodu potreben zlasti zaradi skladiščenja. Prav tako smo s tem ukrepom prisilili drevo, da več hrane dovaja tudi v tvorbo novih cvetnih brstov za prihodnje leto. Seveda smo si z letno rezjo tudi zmanjšali delo pri zimski rezi. Vendar moram posebej poudariti, da nam letna rez ne more nadomestiti zimske in daje posebej važno, da ne odstranimo preveč listne mase, saj bi s tem napravili nepopravljivo škodo, ker drevo ne bi imelo zadosti asimilacije.
Če smo v zimskem času lahko odstranili do 25 odstotkov, lahko v poletni rezi odstranimo največ od 5 do 10 odstotkov lesa. Posebej je treba paziti, da veje odre-žemo tik ob deblu, ne pa da pustimo čepe, ker bo tam drevo pognalo nove poganjke in bi s tem naredili ravno obratni proces kot smo ga želeli.
K letnim opravilom štejemo tudi redčenje plodov, če je drevo seveda prepolno, saj nam v tem primeru plodovi ostanejo drobni, drevo pa se preveč izčrpa. Če je v enem socvetju več jabolk, jih lahko odstranimo tako, da ostaneta največ dve. Po možnosti odstranimo drobnejše, poškodovane, ali takšne, ki so nenormalnih oblik. Če je drevo še manjše in če smo ocenili, da njegove veje ne bodo zdržale vseh plodov (lom vej), jih seveda lahko podpremo ali privežemo navzgor. Seveda je sedaj že tudi skrajni čas za privezovanje ogrodnih vej v vodoravno lego, ker nam bodo le tako lahko tvorile še pravočasno nove brste za drugo leto.
POSEBNO OPOZORILO!
Že v prejšnjem članku smo omenili močan napad rdeče sadne pršice ali rdečega pajka. Poudarjam še enkrat, da tam kjer se je prekomerno naselil na liste, takoj ukrepate. Poškropiti je potrebno z enim naslednjih akari-cidov: nissorun + mitac, nissorun + nevron, pinoron . . .
Matjaž Jenšterle
Zgornjesavinjski »turisti« pri rojakih onkraj meja (II)
se
ne veš
Nadaljevanje z malenkostmi
Zopet se primerjava vsiljuje sama po sebi. Pri nas doma se za najrazličnejše reklamne in propagandne panoje in napise, smerokaze, obvestila in vse kar sodi zraven, trudi vsak po svoje, seveda vsak po svojem okusu; ti pa so še kako različni (in pomanjkljivi). Da so okusi tudi onkraj meje različni ni treba dvomiti, da so vsi primerni za učinkovito reklamo in obveščanje, da so popolni, pa tudi ne. V vsakem manjšem ali večjem kfaju najprej naravnost »treščiš« v večjo ali manjšo informativno tablo, na kateri najdeš VSE o kraju in okolici; vse kar ti tam nudijo, kje in kdaj in po čem lahko prespiš, se okrepčaš, uživaš, pa še in še. Prava zakladnica podatkov, pregledna in na enem mestu. O ličnih, naravi in okolju primernih smerokazih in drugih »obvestilih« ni treba zgubljati besed.
O ponudbi je bilo nekaj že rečenega. Popotnik dobi občutek, da vsaj v dveh od treh hiš nekaj »ponujajo«; in to »nekaj« je dobesedno vse kar si množica turistov želi.
Če pravimo vse, potem ni treba naštevati, vprašanje pa je, če si takšne že kar prenasiče-nosti doma sploh želimo, če smo zanjo sposobni, oziroma, če je sploh potrebujemo.
Marsikakšna spodbuda, zamisel in kaj podobnega pa bi vsekakor prišla prav. »Malenkosti« kot so minimundus
v Celovcu, enkratno lepem mestu, pa še mnogo drugega, so seveda na vsakem drugem koraku, predvsem pa niso zastonj, za vsako je treba odšteti toliko in toliko pa še kaj povrh.
Bad Kleinkirchheim seveda ni nikakršna malenkost, čeprav smo se z odprtimi očmi in usti na hitro popeljali skozenj in se napotili strmo v breg v kakšen štiri kilometre oddaljen St. Oswald. Pri tem me je nekaj posebej presenetilo. Na pobočjih okrog tega svetovno znanega smučarskega in sploh turističnega središča je na desetine kilometrov smučarskih prog, žičnic, vlečnic in drugih naprav, da vseh hektarjev smučarskih površin, igrišč za golf in drugih objektov niti ne omenjam. Pri tem me je sprelete-lo dejstvo, da vseh teh prog,
smučišč in naprav skorajda ne vidiš, se pravi ne kazijo okolja, videza krajine in še česa, kar je pri nas vedno bolj v ospredju vseh naporov. omejitev, prepovedi in tako naprej (vse drugo je primerjalno seveda globoko v ozadju). Res se tu in tam vidi kakšna progra sredi prostranih pobočij, vendar to nikogar ne moti, kot jih ne motijo poseki na golo sredi gozdnih površin; so pač način njihovega gospodarjenja z gozdovi. Razlika je razumljivo v tem, da tam veselo služijo in vlagajo naprej, mi pa . . .
Kmečki turizem — PRVIČ
V St. Oswaldu je marsikomu vzelo sapo. Kakšnih 1.300 metrov visoko leži to naselje — se pravi naselje čudovitih kmečkih stavb, apart-majsko naselje pravzaprav z
vso potrebno ponudbo. Velika večina objektov je zgrajena v pravem kmečkem slogu.
Pravem zato, ker so skoraj po vsej Avstriji zbirali stare kmečke hiše, jih obnovili, predstavili in postavili na nove temelje prav v St. Oswaldu. Ohranjen ni samo prvotni zunanji videz, tudi notranjost je takšna kot nekoč (primerno in skoraj nevidno posodobljena). Skladnost z izročilom in naravo na vsakem koraku in obenem na visoki ravni ponudbe. Ob teh kmečkih hišah stojijo razumljivo še drugi objekti, ki so zunaj in znotraj ob vsem še pravi mali muzeji. Le en primer: v drugem, nemara celo tretjem nadstropju enega teh objektov se ob pravem potočku veselo vrtijo mlinska kolesa in kamni, v mlinu primerno urejeni notranjosti pa obi-
skovalci od vsepovsod enostavno uživajo, tudi v dobrotah bogate ponude. Še ena malenkost. Pri nas se varuhi narave zavzemajo za čisto naravo, brez asfalta (Logarska dolina), tam makadama nisem videl nikjer, nisem tudi opazil, da bi se kdo zaradi tega posebej razburjal. Sicer pa smo že rekli, da primerjave niso smiselne.
Ali pa tudi. Ob povratku se je v prav vsakem kraju nekaj dogajalo in to »dogajanje« je povsod spremljala množica ljudi, ki jo je naš avtobus precej oviral, ali pa množica njega. Sprva smo mislili, da je bogve kakšen praznik, pa se je izkazalo, da je bila »čisto navadna« nede-Ija.
Le za goste so poskrbeli, pa naj je bil to nekakšen pro-menadni koncert, povorka
St. Oswald je zares nekaj posebnega
Ob takile informaciji ne potrebuješ agencije
malih vojakov v starinskih uniformah in še marsikaj. Pomembno je, da so se turisti ustavili, si napasli oči in praznili žepe. Tudi mi, vendar nekako sramežljivo.
Jedli in spali smo pri naših rojakih v Bilčovcu. Velika in ugledna hiša z gostinskimi lokali, trgovino in sobami, z odlično domačo ponudbo in gostoljubjem. Iskreno rečeno lahko v naši ljubi dolini kar se urejenosti tiče najdemo marsikaj boljšega, ampak tam je bilo vse polno, pa ne zaradi nas. Zgornje dele prav sedaj-urejujejo in bo zatem seveda veliko lepša, pa vendarle; je »nekaj« kar enostavno ne gre v glavo, šlo pa je v želodec, saj res dobro kuhajo.
Po večerji so domačini poskrbeli za harmonikarja, ki je sicer dejal, da na harmoniko igra le za pusta in ob obisku podobnih skupin kot je bila naša, pa vendar polk in valčkov ter slovenske pesmi ni manjkalo, tudi plesa ne, pridružili so se tudi mlajši rojaki in bilo je veselo in prijetno.
Še pred tem so nam rojaki in gostitelji pripravili razgovor s svojimi predstavniki o turizmu (tudi kmečkem), o kmetijstvu, gozdarstvu, o svojem kraju in življenju v njem in še o čem. Tretje nadaljevanje bo namenjeno temu, tudi priljubljenim >*pušl šankom«, ki se vse bolj uveljavljajo. skratka »kmečki turizem DRUGIČ«.
Kapela Sv. Ane
Lepo vreme, lepota planin in želja po srečanju ž Nekom je v nedeljo 29. 7. 1990 privabila od blizu in daleč veliko planincev, romarjev in ljubiteljev gora h kapeli sv. Ane na Pohorju.
Leta 1937 je bila ob Grmov-škovem domu postavljena mala kapelica. Ta se je po petdesetih letih morala umakniti povečavi in dograditvi doma pod Veliko kopo. Na Anino nedeljo, 26. 7. 1987 je bila dograjena in blagoslovljena nova, večja in lepša kapela, posvečena sv. Ani. Ob letošnji lepi nedelji je srečanje in bogoslužje ob kapeli vodil mariborski škof dr. F. Kramber-ger. Ko smo se vračali na svoje domove, do svojih »jeklenih konjičkov«, je verjetno marsikdo razmišljal zakaj je lepih besed in
prijateljstva že na parkirnem prostoru in na asfaltu tako hitro konec. Zgodba iz »črne Afrike« pripoveduje kako je nekemu črncu, ki je stopal po cesti obstal osebni avto. Šofer ga je povabil naj prisede. Ko sta se že nekaj časa peljala črnec zaprosi naj šofer ustavi. Afričan se je usedel na prvi cestni kamen. Šofer ga je začel spraševati če mu je slabo. črnec pa je odgovoril, da »čaka svojo dušo«, da ga dohiti. Taki cestni kamni so danes za naš hitri in marsikdaj kruti čas gore, hribi, planine, kjer nas lahko »dohiti naša duša«. Tudi iz takih srečanj kot je bilo v nedeljo pri sv. Ani na Pun-gratu na Pohorju, iz prijaznih besed in lepih želja raste naš lepši in srečnejši jutri.	(KLM)
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
2. AVGUSTA
LETA 1952
V	Savinjskem vestniku je bila objavljena krajša novica o velenjskem rudniku:
»Rudarji so si razdelili 10 milijonov presežka plačilnega fonda, ki so ga z dobrim gospodarjenjem ustvarili v prvi polovici leta 1952. Tako so nekateri rudarji dobili tudi po 15.000 din.«
Škoda, da se je to že zgodilo, veliko lepše bi bilo, če bi se to dogajalo danes! Žal pa je kaj takega v današnjih časih možno prebrati le v futurističnih romanih.
LETA 1957
V	Celjskem tedniku je bil objavljen članek, z značilnim naslovom za to obdobje: »V Velenju so znova slavili pomembno delovno zmago«. Ker je članek precej dolg, bomo objavili le nekaj krajših citatov:
»Kadar prihajajo iz rudarskega mesta ob Paki takšne vesti, že ni nič nenavadnega, saj so velenjski rudarji in nameščenci, žene, upokojenci in celo šolski otroci že premnogokrat slavili velike zmage pri prostovoljnem delu. Tako so v minulih letih samo na račun prostovoljnega dela uredili lepo jezero, zgradili moderne športne naprave, pripravili najmlajšim lepa igrišča, uredili parke in ceste . .. Lani pa so se lotili tudi Pake, ki jim je zaradi prepogostih poplav prizadejala veliko skrbi in škode. Začeli so z regulacijo reke, okoli katere nameravajo zgraditi središče Novega Velenja. Lani so zregulirali 270 metrov struge, ali bolje rečeno: Paki so utrdili povsem novo pot v dolžini 270 metrov. — Z regulacijo Pake so letos začeli v prvi polovici junija. Na gradbišču prostovoljcev ni nikoli manjkalo, zlasti pa ne proti koncu minulega tedna, ko jih je prihajalo tudi od 600 do 800!«
»(...) Na vseh gradbiščih so skupaj opravili 43.112 prostovoljnih delovnih ur, od tega samo pri regulaciji reke 36.500. To je velik prispevek, ki ga je dalo od okoli 3000 kar 2200 prebivalcev Velenja! Več kot razumljivo je, da v teh akcijah pred-njačijo člani delovnega kolektiva velenjskega rudnika lignita, saj so sami opravili v letošnjem letu kar 30367 prostovoljnih delovnih ur in od tega pri regulaciji Pake 24856.«
»(...) — To, kar raste v Velenju — je med drugim dejal tov. Franc Simonič (sekretar Okrajnega komiteja ZK v Celju, op. D. K.), — so zelo močni poganjki socializma. To se vidi v rudniku, to se vidi tudi pri gradnji novega naselja in v medsebojnih odnosih. Prav je, da- pri vseh teh naporih stopa v ospredje skrb za delovnega človeka. To skrb, ki je zlasti očitna in velika v rudniku, so opazili celo inozemski gostje, ki so pred kratkim obiskali velenjske rudarje. —
»(...) Kakor tov. Simoniča, tako so velenjski prostovoljci toplo pozdravili tudi tov. Franca Leskoška-Luka, ki jim je najprej čestital za dosežene uspehe, nato pa med drugim dejal: — Delo, ki ga opravljate, ima velik pomen. Ne gre le za delo, temveč prav tako in v še večji meri za političen pomen. S tem delom namreč dokazjete, da se zavedate, da je mogoče velike stvari premagovati ne le z dotacijami, temveč tudi s prostovoljnimi delovnimi akcijami! —
Če bi imelo samo delo in zares samo delo največji pomen, politika pa obrobnega, bi bilo pri nas precej drugače, kot je. S pametnejšo in racionalnejšo porabo dotacij (kreditov), ki jih je naša družba dobivala, bi lahko tudi z manj prostovoljnega dela dosegli več kot smo (čeprav je potrebno poudariti, da se je s prostovoljnim delom v Velenju veliko naredilo). Na napakah se učimo', in samo upamo lahko, da se je nova oblast na napakah stare kaj naučila. Zgodovina je učiteljica življenja!
DAMIJAN KUAJIč
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Še bogatejši in pestrejši program
Na področju družbenopolitičnega življenja se je v zadnjem obdobju veliko spremenilo in nujno je, da se preoblikuje tudi takšna organizacija kot je občinska zveza društev prijateljev mladine. To še zlasti, ker so bile eno pomembnih področij njihovega dela pionirske organizacije. Te pa po šolah usihajo. Sedanja generacija prvošolcev je bila zadnja, ki je bila sprejeta v pionirske vrste.
O reorganizaciji na tem področju smo se pogovarjali s sekretarko občinske zveze društev prijateljev mladine Velenje Kristino Kovač.
Zveza društev prijateljev mladine torej spreminja svojo podobo. Ali tudi vsebino dela?
KRISTINA KOVAČ:
»Osnovna usmeritev našega dela se nikakor ne spreminja, pravzaprav tudi podoba ne. Središče našega dela je bil in ostaja otrok, njegovo srečno otroštvo, lepa prihodnost.«
Ozrimo se v zgodovino, kako je pravzaprav nastala ta organizacija in kdaj je to bilo?
KRISTINA KOVAČ:
»Že več kot trideset let je tega. Našli so se ljudje, ki so veliko razmišljali o otrocih in čutili, da je treba zanje kaj narediti. Zato so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti čas. Osnovali sta se dve društvi, prvo v Velenju in takoj za tem še v Šoštanju. Sledili so jim še drugi in kasneje se je pokazala še potreba po osnovanju občinske zveze, ki prav tako deluje že več kot trideset let.«
Kako pa bi predstavili svojo organizacijo, kdo jo sestavlja, kaj sploh delate?
KRISTINA KOVAČ:
»Veliko delamo. Vključeni
smo v številne aktivnosti od organizacije in izvedbe letovanj za otroke, prireditve, bralne značke, številne druge akcije, ki so doslej potekale v okviru pionirskih organizacij in seveda v pripravo in izvedbo novoletnih prireditev in obdaritev. Velikokrat občani niti ne vedo, da te aktivnosti usmerjamo in vodimo mi, saj smo toliko angažirani, da pogosto niti ne poudarjamo tega. Sicer pa za nas je pomembno, da se za otroke nekaj dogaja. Tega pa je v občini Velenje resnično veliko. Tudi sedajle v
Kristina Kovač
počitniškem času. Poskrbeli smo za obsežen počitniški program, zbrali vse aktivnosti, ki jih po posameznih skupnostih organizirajo društva prijateljev mladine in drugi ter izdelali celovit program, ki smo ga tudi objavili v Našem času.
Sicer pa so v našo organizacijo vključeni ljudje, ki imajo otroke radi, ki jim je delo z njimi v veselje, ki so pripravljeni zanje žrtvovati tudi svoj prosti čas.«
Kako in kdo pa se lahko vključi v vaše društvo?
KRISTINA KOVAČ:
»Vsakdo, ki ima rad otroke in želi z njimi delati. Po krajevnih skupnostih, kjer delujejo društva, se lahko občani vključijo kar vanje, kjer pa teh ni, bi jih prav tako radi osnovali. Zato bi bili zelo veseli, če bi se nam javili občani, ki bi bili pripravljeni delati na tem področju. Obiščejo nad lahko na sedežu občinske zveze društev prijateljev mladine na Prešernovi 1, ali pa nas pokličejo po telefonu 853-369.«
V uvodu smo že omenili, da pionirske organizacije z novim šolskim letom ne bo več. S tem pa upamo, ne bodo zamrle bogate aktivnosti, ki so se doslej pod njenim okriljem odvijale po vseh velenjskih osnovnih šolah.
KRISTINA KOVAČ:
»Nikakor ne. Pionirska organizacija je bila neka oblika političnega povezovanja osnovnošolskih otrok in postala kot takšna ovira za nadaljnje uspešno delo. Prav zato smo že pomladi letos v republiki Sloveniji pristopili k njeni reorganizaciji, sprejeli nova pravila in predvideli novo obliko dela - to je SKUPNOST UČENCEV. Pod njenim okriljem bodo še naprej potekale bogate aktivnosti, ki jih bomo seveda še obogatili.«
Središče vašega dela je otrok. Vaša največja skrb pa, kako mu polepšati otroštvo, poskrbeti za njegovo lepšo prihodnost. Vse to pa je včasih težko, saj se je težko približati otrokom in to še zlasti tistim, ki jim je družbena vzgoja najbolj potrebna, torej tistim, ki živijo v neurejenem družinskem okolju.
KRISTINA KOVAČ:
»To je res. Še zlasti imamo
težave, da bi k sodelovanju pritegnili takšne predšolske otroke. Ti namreč sami ne morejo priti na prireditve, ki jih organiziramo zanje, odvisni so od tega, ali jih bodo starši pripeljali ali ne. A vendar lahko trdim, da smo tudi na tem področju v občini Velenje že veliko naredili. Nekatere aktivnosti, ki jih pripravljamo so takšne, da se vsi odzovejo. To je na primer novoletno praznovanje in obdaritve, pa cicibanove urice in podobno. Seveda pa bo treba na tem področju narediti še več, zato tesno sodelujemo tudi s Centrom za socialno delo, kjer najbolj poznajo takšne otroke.«
Pripravljate v vaši zvezi za jesen kaj novega?
KRISTINA KOVAČ:
»Veliko novosti se obeta, a konkretno o njih še težko govorim. Omenim naj, da pripravljamo ustanovitev Zveze družin, to naj bi bila neka organizacija, v kateri bi zagotavljali organizirano nastopanje in soodločanje pri razreševanju družinskih vprašanj. Enkrat na teden pa naj bi bil od jeseni dalje tudi v občini Velenje otrokom in drugim, ki so v stiski na voljo telefon, preko katerega bi jim skušali pomagati. To bomo uresničili v sodelovanju s Centrom za socialno delo.«
Vaše želje!
KRISTINA KOVAČ:
»Postanite prijatelji otrok, ostanite ali postanite član naše organizacije ter s strokovnim znanjem in neprecenljivimi izkušnjami obogatite in osvežite naše vrste.«
MIRA ZAKOŠEK
Razgibajmo življenje (in Mozirje)
Naj bo še večkrat tako
Čeprav sredi tedna, ses je v četrtek proti večeru na prireditvenem prostoru pred Savinjskim gajem v Mozirju zbrala prava množica razvedrila željnih obiskovalcev. Za konec julija se gotovo sliši malce nenavadno, vendar je bil organizator zanimive prireditve Pust Mozirski, ki je v goste povabil Toneta Fornezzi-ja-Tofa in njegov Moped show quartet. Tof in njegovi gotovo znajo nasmejati in razvedriti ljudi, prav to pa je v današnjih časih še kako potrebno.
Vse skupaj se je pravzaprav pričelo že popoldne, ko so se kar številni pogumneži s kajaki spustili od Spodnje Rečice do Savinjskega gaja. Za strokovno vodstvo, varnost in opremo za vse, ki je drugače nimajo, je poskrbel športni center Edija Jurjevca iz Radmirja, za vse ostalo pa organizatorji in Tof. Kar zanimivo je bilo, še zlasti zaradi visokih jezov med potjo.
V Gaju je besedo prevzel Tof s svojimi, ob znanem in pestrem programu je poskrbel še za nekaj zanimivih nagradnih iger, ki sodio v njegovo akcijo »Razgibajmo življenje«, prireja pa jo vsak teden po manjših in večjih slovenskih turističnih krajih. Zlasti v Mozirju je bil zadovoljen s številnim občinstvom, žal so se manekenke za predvideno modno revio izgubile nekje mecf potjo, sicer pa je bilo res veselo zvečer in pozno v noč. Mozirski pustnjaki so se izkazali z dobro ponudbo, samo prireditev pa so s prikupnim nastopom popestrile mlade plesalke iz Nazarij, da o slovitem pustnem orkestru »Boj se ga« ne govorimo. Naj bo še večkrat približno tako in Mozirje se bo vendarle razgibalo, po možnosti pa brez luna parka in česa podobnega na tem prostoru.
(jp)
iOTcflBNH

Mlade nazarske plesalke so bile prijetna osvežitev
Doslej rekordni dosežek — več kot pet minut
Jezita jih TV in smeti
Upravičeno se huduje Anton Čas (na sliki) iz Florjana na RLV, ki je tukaj kupil parcele za morebitne preselitve z ruš-nih območij, a zanje ne skrbi. Tako sta na njih zrasla visoka trava in plevel, ki so ju potem domačini sami pokosili, saj je bilo očitno, da se tega drugi ne bodo lotili. Zanemarjene parcele pa so skrivale tudi kopico odložene krame, ki so jo sedaj že zažgali. Eno bodečo nežo torej namenjamo rudniku, ki sredi urejenega naselja pušča neu-
rejene parcele, še večjo pa tistim domačinom, ki so to izkoristili za odpad.
Kaj pa je s televizijo?
No, to je čisto drug problem. V Florjanu so se odločili za lasten kabelski sistem, ki so ga tudi uspešno zgradili. Na začetku so gledali 14 programov, potem pa so očitno vzdrževalna dela gradbenemu odboru pobrala voljo in moči. Trenutno 114 hiš ne gleda nobenega programa. Ker pa večina tudi nima več lastnih anten, to po-
staja kar huda zadrega. Domačini negodujejo, tisti, ki bi lahko kaj ukrenili, pa so trenutno na morju.
In zakaj ne gledajo programov?
Nekatere okvare so se očitno napletale že od začetka. Pred dnevi pa je udarila strela in »izklopila« celoten sistem. Krajani zahtevajo, da gradbeni odbor čim prej ukrepa in da se določi tisti, ki bo z njim redno in strokovno upravljal.
Naci Štebe in njegove solčavske gore
Šest desetletij na planinskih poteh in
gamsjih stecinah
Prav zanimiva bi bila »raziskava« o tem koliko rednih ali slučajnih popotnikov, planince in alpiniste lahko štejemo posebej, NE pozna Nacija Štebeta, kar solčavskega Nacija mu lahko rečemo. Prijetnega, vedrega in dobrega Nacija, pravega mojstra in poznavalca vseh poti v solčavskih gorah, pa naj gre za planinske, lovske in pastirske, ali za gamsje stečine. Prav vse pozna in vsakemu, ki bi rad pobliže spoznal solčavski gorski svet, rad pomaga z nasveti in napotki, tudi domačinom, ki niso v tem pogledu tako »vsevedni« kot on. Zares — le kdo ne pozna Nacija? Naj mu veljajo iskrene čestitke in najlepše želje ob njegovi 70 — letnici, ki jo je slavil to nedeljo, obenem pa je to »skoraj« sedem desetletij njegovega poznavanja planinskih poti, lovskih stez in gamsjih stečin.
»Skoraj« sedemdeset zato, ker je bil na Kamniškem sedlu že davnega leta 1924, star komaj štiri leta. Njegova mati je bila dninari-ca in ga je že od rojstva dalje vodila s seboj, ko je za preživetje delala pri tamkajšnjih kmetih. Po letu 1920 je planinstvo na novo oživelo in mati Micka se je lotila tudi nošnje živeža in drugih potrebščin iz Logarske doline na Okrešelj in naprej. Z mamo in planša-ricami je Naci tako že v svojem četrtem letu bil na Kamniškem sedlu, kasneje tudi na Klemenči jami in drugje.
Prva prava planinska skušnja je prišla na
vrsto, ko je bil star deset let. Mati je bila na dnini pri Robanovih in Naci je z vrstnikom Radkačevim Franckom napravil posebne sorte podvig. Ne da bi kdorkoli vedel sta se namreč od Robanovih podala na pot v Kot in jo od tam mahnila naprej v gore. Naci bos, Franci v obnošenih copatah, sta se namenila na 900 metrov višje ležečo Moličko peč, z zapuščeno Kocbekovo planinsko kočo in Ciril-Metodovo kapelico (ni treba posebej poudarjati, da so ponovno zgrajeno kapelico posvetili pred tremi tedni). Lačna in žejna do slabosti sta, ne vedoč za studenec na Molički peči, želela piti blagoslovljeno vodo iz škro-pilnika v kapelici, a nista imela s čim zajeti. Glava ni šla v ozko posodo, Naci pravi, daje tiščal in tiščal, daje nos še nekako nagnil na stran, pa jezik vseeno ni dosegel vode. »Od takrat imam nos malo po strani, jezik pa mi je potem zrasel tako, da je še danes marsikdaj predolg.«
Lačna in žejna sta se otroka po izpostavljeni in takrat še slabo zavarovani poti vrnila v Kot, pri tem sta obula po en Franckov copat, šele v Kotu pa sta se osvežila s hladno vodo. Pri Robanovih seveda niso vedeli kam sta jo mahnila in so bili v velikih skrbeh, zato pa toliko bolj veseli ob njuni vrnitvi. Že naslednje leto je Naci pomagal kožarju na Matkovem in se v strminah Velikega vrha, Korotana, Zlamance in Matkovega Grintov-ca privajal na bodoče življenje v gorah. Pokojnino si je prislužil kot delavec na žagi, navajen nevarnosti in izpostavljenosti v strminah je pomagal pri gradnji žičnice za spuščanje lesa s Klemenče jame v dolino, vsega ostalega niti ne kaže naštevati, razen tega, da je med redno zaposlitvijo in kasneje po upokojitvi ob vsakem prostem trenutku hodil v planine. Ojstrico, Olševo in ostale okoliške vršace obiskuje večkrat na leto. Precej je bilo težav pri ustanavljanju solčavskega planinskega društva, edini Naci pri tem ni obupal in je edini, ki je član društva vseh 37 let, da njegovih nalog in funkcij, ki jih je vsa ta leta opravljal ne naštevamo. Eno pa vendarle — ves čas je bil markacist in je pravzaprav še danes. Vsaj 17 solčavskih planinskih poti je »njegovih«, označenih, nadelanih, oskrbovanih in primerno opremljenih. Zares so »njegove«. Kamorkoli in koderkoli gre ureja pot za lažjo hojo, čisti prepuste, odstranjuje kamenje z njih, vsekakor stori več kot samo »markacist«. Zlato značko Planinske zveze Slovenije ima in si jo je še kako zaslužil, prav tako Knafelčevo diplomo in še kaj, največje zadoščenje zanj pa so veseli, srečni in zadovoljni obrazi številnih planincev, ki jih srečuje na planinskih poteh. Če ti obrazi trenutno niso prav srečni, za nasmeh, veselje in pravo planinsko razpoloženje s svojo vedrostjo in šegavostjo poskrbi Naci. Naj bo še dolgo tako si gotovo želijo vsi ljubitelji solčavskih planin, še posebej tisti, ki Nacija poznajo in ga imajo radi, kot ima Naci njih.
ÜP)
Razvaline šaleškega gradu, naš pomemben zgodovinski spomenik, ki bi ga morali ohraniti, a pred našimi očmi kar naprej propada
! Pri Anclinu ! se ukvarjajo
! z mlekarstvom
Na zaščiteni kmetiji Antona Pečečnika, po domače pri Anclinu, za gradom v Starem Velenju se ukvarjajo z mlekarstvom. Letno oddajo okoli 85 tisoč litrov mleka. V modernem hlevu je 24 krav molznic in nekaj telic.
Krava Sidra (na sliki) sivo rjave pasme je lani dala 9460 litrov mleka. Pred dnevi je telila in na pomoč so morali poklicati živinozdravnika. K sreči se je vse dobro končalo.
Sidro so kmetijski strokovnjaki ocenili zelo visoko in gotovo se bo 8. septembra na razstavi živine v Gaberkah potegovala za eno vidnejših uvrstitev.
Anclinova kmetija je stalni kooperant kmetijske zadruge v Šoštanju. Pri hiši je mlad birt Anton, na dvorišču se igrajo vnuki Miha in Gašper, najmlajši Toni pa se ujčka v zibelki, medtem ko mamica opravlja vsakodnevna dela na kmetiji. Nihče ji ne prizna enoletnega porodnega plačanega dopusta ... L. Ojsteršek
Sidra ima rekordno veliko vime
Otroci predlagajo nedeljski izlet (3)
GRAD ŠALEK
Tokrat vas čaka krajša pot, v neposredno okolico Velenja, obiskali pa boste kar tri zgodovinske spomenike. Žal sicer tudi tokrat le še njihove ostanke. Tja vas vabijo učenci osnovne šole Mihe Pintarja Toleda.
»Ob poti iz Titovega Velenja proti Slovenj Gradcu se nad tunelom dvigujejo razvaline šaleškega gradu. Zgradili so ga v 12. stoletju. Njegovi lastniki so se menjavali, o gradu pa pripovedujejo različne pripovedke.
Do razvalin Šaleškega gradu se povzpnemo po strmi stezi. Od nekdaj mogočnega gradu, ki je imel 36 sob, so tu le še razvaline trikotnega stolpa, ki je skoraj tako visok kot je bil včasih. Na ostalih treh straneh je prepad. Grad je bil dobro zavarovan. Sovražnik se mu je lahko priblišal samo z juga, kjer pa so postavili ovire. Stolp je namreč obrnjen proti jugu s svojimi ostrim vogalom. Tako so sovražni iztrelki zdrsnili po poševnih stenah. Grad so v 17. stoletju izropali puntarji, 100 let kasneje pa je vanj udarila strela in ga uničila in takrat je opustel ter čaka na dolgo željeno in obljubljeno revitalizacijo oziroma vsaj zaščito.
GRAD EKENŠTAJN
Na šaleškem gradu se ne boste dolgo mudili, zato nadaljujte pot proti vzhodu. Le nekaj minut boste hodili in videli boste nove razvaline, še bolj skromne, kar težko si boste predstavljali, da so to ostanki nekdaj mogočnega gradu Ekenštajn. Ta grad je bil zgrajen kasneje kot šaleški, šele v 14. stoletju. Bil je dobro zavarovan.
Obkrožal ga je obrambni jarek, z vseh strani pa so ga obdajala strma pobočja. Zadnji lastnik pa je bil Bogdan Ekenštajn, ki je umrl v turškem ujetništvu.
Težko sije predstavljati, da je sta! na tem mestu mogočni grad Ekenštajn
Na zdravje in za srečno pot v planine, Naci
Bomo znali graščino Gorica izkoristiti v drugačne namene?
GRAŠČINA GORICA
Pohitimo naprej proti jugovzhodu. Prišli bomo do graščine Gorica. Pravijo, da je naslednica Ekenštajna. Zgradili so jo v 17. stoletju. Graščina je bila najprej preprosta stavba, kasneje pa so jo različni lastniki večkrat predelali. Zadnji lastik grof Cavrini jo je temeljito moderniziral in jo preuredil. Danes so v graščini stanovanja, seveda pa upajmo, da jo bomo znali s pridom uporabiti v drugačne namene.«
SREČANJE
Jože Jančič
Takšnih ljudi kot je Jože Jančič iz Raven pri Šoštanju ni prav veliko, prej premalo. Kajti, če bi jih bilo, se v krajevnih skupnostih gotovo ne bi ubadali s takšnimi težavami pri iskanju nosilcev najodgovornejših dolžnosti.
»Volja je največ, volja« komentira Jože in nadaljuje : »No, tudi brez razumevanja doma, v krajevni skupnosti in širše ne bi bilo uspehov. Sam pravim: če je človek za to, če ... gre. Včasih sicer trdo, gre pa vendarle.«
Lahko mu verjamemo, saj govori iz izkušenj kot predsednik gradbenega odbora za izgradnjo večnamenskega igrišča v Ravnah, kot član skupščine krajevne skupnosti, udeleženec udarniških akcij za posodobitev cest, zadnja tri leta pa je poleg še nekaterih drugih vrlin predsednik ravenske organizacije Rdečega križa.
Ze iz prej zapisanega je jasno, da rad pomaga sočloveku. Na najlepši način to znova in znova dokazuje z darovanjem krvi. Več kot 40-krat je že opravil to človekoljubno delo. Ponosen
je na to, da imajo v krajevni skupnosti 135 krvodajalcev, kar je več kot 10 odstotkov krajanov. S tem se uvrščajo v sam vrh v republiki in tudi širše. Tri akcije v letu morajo pripraviti in: »Moram reči, da nas ljudje doslej še niso pustili na cedilu«. Gotovo tudi po njegovi zaslugi. »Tega ne bom trdil. Ce krajani ne bi bili zato, članom predsedstva naše krajevne organizacije Rdečega križa kakršnakoli prisila ne bi pomagala.«
Pristni medsebojni odnosi med ljudmi so v današnjih časih vse večja redkost. Krvodajalci Raven se temu »upirajo« na svojstven način, s srečanji. Tako so v maju letos izmenjali ižkuš-nje ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju s krvodajalci Petrijancev pri Varaždinu, pred nedavnim s človekoljubi sosednje krajevne skupnosti Zavodnje, ... »Ali ni lepo, da prijateljstvo med dobrimi ljudmi še živi. Treba ga je negovati ter krog še razširiti.« Po mnenju sogovornika ni pomembno, na čigavem zelniku je zrastla kakšna ideja,
ampak je bistvo vsega kdo jo je uresničil.
Dela je dovolj doma, v krajevni skupnosti, če ga človek le hoče videti. Prav tako na Rudniku lignita Velenje, kjer je zaposlen. Ker je jože pač tak kot je, prostega časa nima. Konjiček mu je delo v hlevu, na polju, malo z otroki in dan je hitro naokrog. Dokler bo imel še kaj volje, okrog sebe dobrih sodelavcev, možnosti, bo rad pomagal v prihodnje tam, kjer bo potrebno. Tudi, če ne bo član, predsednik kakšnega odbora, organizacije. »Lahko postaneš že tečen, če si nekje predolgo,« je sklenil pogovor Jože jančič.
T. Podgoršek
Demokracija
Slišal sem, da je nekatere demokracija opijanila; verjetno so jo pili na prazno glavo.
Žarko Petan

Nanga Parbat 1990
Rawalpindi, 29. junija 1990
HHMNNMNrHMMI

Začenja se mučno in negotovo čakanje, ki pa sem ga na srečo vajen že od prej in ga nekako z razumevanjem sprejemam. Vse imamo urejeno, le naše opreme še vedno ni iz Karačija. Začenjamo celo dvomiti, da je sploh tam, čisto možno je namreč, da je še vedno v Parizu.
Pakistanski letalski prevoznik nam vneto obljublja, da bo oprema prispela najkasneje jutri. Toda jutri bo že drugi jutri in ta se v Pakistanu lahko ponavlja v nedogled in je lahko za uspeh odprave usoden. Upam, da nam bo lahko tudi zvezni oficir kaj pomagal, pa vse ambasade, ki jih lahko vključimo v igro, saj imamo v ekipi tudi Američana in Francoza.
Danes sem tudi opazil, da me vročina ne moti več tako kot prve dni, in da lahko zvozim že z desetimi kokakola-mi. Prva prilagoditev je tako že mimo, a tiste najhujše in najodločilnejše šele prihajajo. Italijanska odprava, ki je prispela v Rawalpindi dan pred nami, danes že odhaja pod Nanga Parbat, le želim si lahko, da bomo odšli kmalu za njimi, kajti ti dnevi, ki so nam tu čisto odveč, nam bodo proti koncu odprave še kako manjkali. Nanga Parbat je ogromna gora, ki skoraj nima konca.
O Nanga Parbatu tudi domačini govore s samim spoštovanjem. Stiv, Američan, ki bo plezal z nami, me je vprašal, zakaj sem se po tolikem času odloči! za svoj četrti osemtisočak, ko je pa toliko drugih lepih gora po svetu! Priznam, da me je spravil v rahlo zadrego. Je pač zelo impozantna gora, vredna tveganja, negotovosti, nizkih
temperatur in vročine v Ra-walpindiju, iskanja poti v viharju in novozapadlem snegu, dolgih noči na bivakih in vrnitve, ki bo od vsega najlepša.
Kako lepo bo potem spet doma ob toplem ognjišču. Že misel na to me greje in mi daje voljo in moč, ki je potrebna, da se vrneš tudi iz takšne gore, kot je Nanga Parbat. In če nekateri smatrajo, da za uspehe v gorah ne smeš imeti nikogar, ki bi te vezal na dolino, poem sem sam ravno nasprotnega mnenja. In sicer, da moraš imeti nekoga, ki te veže tako močno, da vedno znova najdeš pot nazaj, da ni v gorah nikoli ničesar tako nemogoče, da bi moral reči to je pa konec. In tisto nekaj v dolini je del tebe, tako kot so tudi gore in le vse skupaj je mozaik, ki mu lahko rečeš polno življenje. In če katerega koli koščka ni, potem tudi mene ni.
Opazujem našega Grega, kako izgublja sanje o Američanih. Ta, ki je z nami, nima ne hiše, ne avtomobila, ne štipendije in za študij se v glavnem sam finacira z občasnimi deli. Tako si tudi to odpravo na zelo skromen način sam finacira. Vidimo, da na zahodu ni vse z rožcami posejano, in da tudi na zahodu živijo ljudje, ki morajo v tako revni deželi kot je Pakistan gledati na vsak dolar in to še bolj kot mi. Na ta način je potem tudi nam lažje in spet smo malo bolj ponosni in navezani na svojo izmo-zgano domovino. In mi je gotovo ne bomo zapravili ali zatajili.
Situacija glede naše opreme se še vedno spreminja kot vreme. Najverjetneje je, da je naša oprema še vedno v Parizu, ker so jo iz Zagreba poslali prepozno, je zamudila letalo v Parizu, ta pa vozi v Karači le enkrat na teden. To nam je povedala žena francoskega ambasadorja, ki nam pomaga urejati težave.
Dogovorili smo se, da se bomo zaradi nastale situacije
razdelili v dve skupini. Tako bo glavnina odprave v soboto, 30. junija, odpotovala naprej proti baznemu taboru pod Južno steno. Trije pa ostanejo tukaj v Rawalpindi-ju in bodo potem z opremo prišli za nami. Mislim, da ni zaenkrat še nič izgubljenega.
Danes popoldan so se v Rawalpindi vrnili člani Celjske odprave na Nanga Parbat. Dosegli so 7700 metrov, potem pa je enega člana odprave in dva Poljaka odnesel plaz. Le z izjemno srečo so preživeli. Na njihovi strani je bilo kar sedem odprav in nikomur ni uspelo priti na vrh. Glede na to, da so že na videz vsi izmozgani, jim gotovo ni bilo lahko. Pijem tudi prvo pakistansko pivo in to na zdravje Celjanom, da so se
vsi živi vrnili s te nemogoče gore.
Zgodba o njihovi odpravi je takšna, da nas kar malo potre. V glavnem so imeli same težave, že z nosači, pa z vremenom, globokim snegom, plazovi in svojo nemoč-jo.
Mi pa smo še polni načrtov!
Nanga Parbat je resnično eden najzahtevnejših osemti-stočakov in zato je tudi tako oblegan in cenjen in zato je zanj letos prijavljenih kar 15 različnih odprav. Najvažnejše za nas pa je seveda, da gremo jutri naprej, in da se bo spet nekaj novega dogajalo.
(DALJE, A NE VEM
KAMENA DOBA (»ELEKTRO«) RAČUNALNIKOV
O naslednjem primeru je skoraj odveč pisati. Niti ni enkraten, ni prvi in ne zadnji, marsikdo si ga je že in si ga še bo skusil, pa vendarle. Gre za račune za elektriko, za datume plačila, opominov itd. Na drugi strani opomina za neplačan račun sicer vse lepo piše, z opravičilom in pojasnilom vred, a nič zato. Stanovalec iz Cankarjeve v Velenju nam je v potrdilo »kamene dobe računalnikov« prinesel naslednje »dokaze«: račun za eleketriko (dobrih 400 dinarjev) je plačal 5. junija, rok zapadlosti je bil 20. junij, na Elektru v Slovenj Gradcu so opomin napisali 6. julija in ga na pošto dali natanko 18. julija. Pa bodi pameten, če moreš.
LUNA PARK (II)
Slika luna parka pred Savinjskim gajem v Mozirju in upravičen dvom v »smotrnost« tega dejstva v prejšnji številki vsekakor ni bila brca v meglo. Pravzaprav je vsem nekako »nerodno«, tistim, ki z luna parkom upravljajo in tistim, ki so dali dovoljenje (brezplačno in v zameno za štiri lutkovne predstave enkrat jeseni). Otroci so sicer zadovoljni, marsikdo drug pa ne. Še zlasti ne gostje, ki pridejo v Savinjski gaj z avbtobusi. Nimajo namreč kje parkirati, ali precej stran, zato se enostavno — obrnejo. Super. Prejšnjo nedeljo proti večeru je prišlo v Savinjski gaj »zasukati« vsaj šest avtobusov, v četrtek ob enakem času vsaj trije itd. Naj živi Savinjski gaj (naj ne zameri)!
OSEBNI DOHODEK ALI OSEBNI DOGODEK?
G in H sta si na tastaturi pisalnega stroja tako blizu, da se zgodi in se namesto osebnega dohodka zapiše osebni dogodek. Glede na to, kako časi kažejo, pa to kmalu ne bo več napaka. Vsak plačilni dan bo tudi osebni dogodek, za nekatere pa je že.
VSE ZA ŠOLO.
Dobro smo napovedali. Konkurenca že deluje. Ko smo se še pred meseci zgražali nad slabo ponudbo šolskih potrebščin, knjig in nad ponudbo s slabim okusom,, prinaša poletje pravo popestritev. Zvezke in trikotnike bodo prodajali takorekoč na vsakem eku. Tako je tudi prav. Zakaj pa bi morali na kolenih prositi za vsako usrano radirko?
VLADAJ VLADA!
Pa smo jo končno dobili, novo velenjsko vlado. V polni sestavi se je sestala že sredi dopustov. Dočakali smo tudi bolj trdo palico, ki bo (tako ji želimo) mahnila le po slabih. Vsem seveda to ne bo ustrezalo, a ni drugega izhoda. Evropa je res blizu, za lačne pa vse bolj oddaljena. Zato viada vladaj in daj nam naš vsakdanji kruh.
VELENJCAN JE V PREDNOSTI
Porečete kar hočete, ampak prebivalec Velenja ima pred drugimi prebivalci mest, tudi tako majhnimi kot je recimo Žalec, eno veliko prednost. Čisto brez skomin je, ko se sprehaja po naših trgovinah (razen redkih izjem, ki pa bi jih lahko našteli na dva prsta). Tako nedo-miselna in osiromašena je ponudba v njih, da ostaja Ve-lenjčan ob njej mrtvo hiaden.
OVO VELENJE
Glede na to, da imajo nekateri precej težav, ko se otresajo realsocialističnega naziva našega mesta, jim predlagamo neboleč prehod: za začetek je dovolj, da pri izgovorjavi spustite TIT in izgovorite samo OVÒ Ve-ienje.
PRAZNE VELENJSKE ULICE
O konceptu nadaljnjega turističnega razvoja v občini Velenje so govorili na številnih sestankih zadnja leta. Tudi na občinski skupščini. Sprejemali so megalo-manske načrte. Nov dokaz, da se turistični razvoj ne kuje na sestankih, ampak je treba zanj tudi v praksi kaj narediti. Šaleška dolina in seveda tudi Velenje sta v teh poletnih dneh povsem prazna.
Piše: Ivč Kotnik
Tudi vera s tako mogočnimi zgradbami ne more rešiti Iju di revščine in vsèh njenih posledic.

ANKETA
Med
najmlajšimi plavalci
Prejšnji vikend je bil za velenjski plavalni klub zahteven, tako za vodstvo kluba kot starše otrok, ki so pomagali pri organizaciji republiškega prvenstva za najmlajše. Prav toliko pa seveda tudi za tekmovalce. Mnogi med njimi so na »tako veliki prireditvi« prvič nastopili in se dobro izkazali. Z nekaterimi izmed njih smo poklepetali.
ANDRAŽ VALCL: »Že dobri dve leti redno treniram plavanje. Ta šport mi ugaja in treningi, čeprav plavam vsak dan po uro in pol, mi niso prenaporni. Z nastopom na republiškem prvenstvu sem zelo zadovoljen, saj sem osvojil kar štiri diplome za tretja mesta v svojem letniku. Avgusta bomo s treningi prekinili, za rekreacijo bom še vseeno plaval. Igral bom še tenis in se igral s prijatelji.
JURE PRIMOŽIČ: »Že dobra tri leta sem član velenjskega plavalnega kluba. Ko sem bil v mali šoli na tečaju plavanja so me povabili v klub. Plavanje mi je ugajalo in začel sem trenirati. Zdaj so ti treningi moje vsakdanje opravilo. Republiško tekmovanje je bilo zame doslej najvčč-je tekmovanje. Treme niti nisem imel, z nastopom pa sem zadovoljen, saj sem dosegel kar dve osmi mesti. Najraje plavam kravi.«
JERNEJ PRISLAN: »Rad plavam in vsakdanji treningi mi niso prenaporni. Najraje plavam prsno. Nastop na republiškem prvenstvu tukaj v Velenju je bil zame nekaj posebnega, malo treme pa sem imel, saj se je zbralo toliko gledalcev.«
JURE MAJHEN: »Za mano ne pomembna izkušnja, ki sem jo, vsaj mislim, dobro opravil. V prsnem plavanju sem osvojil v svojem letniku tretje mesto, kar je zame doslej največji uspeh. Pa ne le uspeh, tudi spodbuda, da bom plavanje še bolj pridno treniral. Prihodnje leto bom namreč nastopil v zahtevnejši konkurenci. Povem naj še, da je bilo ob koncu tekmovanja tudi zabavno. Trenerka je namreč obljubila, da jo bomo lahko, če osvojim diplomo, vrgli v bazen. To smo tudi storili in dovolila nam je celo, da smo jo tunkali. Joj. je bilo zabavno!«
Atletika
Poharju bronasta kolajna
V državno reprezentanco za mladinsko balkansko prvenstvo, ki je bilo v soboto in nedeljo v Ljubljani, sta se na podlagi odličnih dosežkov uvrstila tudi Miha Pohar in Jolanda Steblovnik. Izkazal se je Miha Pohar, ki je v teku na 3.000 metrov z ovirami osvojil tretje mesto in bronasto kolajno, Jolanda Steblovnik, še drugo leto pionirka, pa je v konkurenci veliko starejših in močnejših tekmic osvojila sedmo mesto.
VSE ZA SOLO
SPHtJMHÄUO NAROČILA I A SOLSKI KNJIOt I
papirnica
pink
Kardeljev trg Velenje
OŽIVITE SVOJO SKRITO DETEKTIVSKO ŽILICO IN ODKRIJTE SKRIVNOSTI, KI JIH ŠE NE POZNATE, PA VAM BODO VŠEČ!
—	junaki otroške domišljije Garfield, Snoopy, Alf in drugi na različnih prikupnih šolskih potrebščinah
—	pisala, torbice, zvezki, mape, igrače
—	okrasni predmeti iz kulturno bogatih orientalskih dežel
—	kozmetika, priložnostna darilca . ..
NE BOMO VAM ZAUPALI VSEGA, KAJTI POISKATI NASSE VAM BO IZPLAČALO!!
TRGOVINA PINK. Kardeljev trg, Velenje
Tenis
Predstavljamo vam zasebno podjetje AS inženiringd.o.o. Velenje, ki bo skušalo izpolniti želje vseh ljubiteljev tenisa z vsemi oblikami teniške igre, od popolnih začetnikov do aktivnih tekmovalcev pod strokovnim vodstvom vaditeljev, učiteljev in trenerjev tenisa.
Organiziramo teniške šole in teniške kolonije otrok, začetne in nadaljevalne tečaje za odrasle. Nudimo tudi individualno učenje in izpopolnjevanje teniškega znanja, kombinirano z videosistemom po najsodobnejših metodah.
Na željo posameznikov ali društev organiziramo športna tekmovanja, turnirje ter izvajamo servisiranje, napenjanje in izposojanje teniške opreme.
Vse informacije lahko dobite v ponedeljek, sredo in petek od 14. do 16. ure po telefonu 063/858-153.
AS inženiring
Obvestilo !
Organiziramo teniško kolonijo v času od 6. do 10. avgusta 1990 za otroke stare od 5 do 15 let!
Vpis in informacije v Rdeči dvorani v petek, 3. 8. od 17. do 18. ure!
AS inženiring
U i/ékaù
DO »VEKOS« n. sub. o. VELENJE
»TOZD KOMUNALNA OSKRBA«
Po sklepu delavskega sveta z dne 30. 7. 1990 objavljamo
JAVNO PRODAJO
poslovnega prostora v Velenju, Ul. Veljka Vlahoviča 44 (v veleblagovnici Merx). Poslovni prostor meri 13,71 m2. Začetna licitacijska cena znaša 17.000,00 din/m'
Sodelujejo lahko le kupci, ki bodo pred javno prodajo vplačali 10 odstotkov od začetne cene. Kupec, ki bo uspel na javni prodaji, bo moral v 15. dneh poravnati vso kupnino. Neuspelim kupcem bomo vplačane pologe vrnili takoj po opravljeni javni prodaji. Davek plača kupec.
javna prodaja bo dne 22. 8. 1990 ob 10. uri v poslovnih prostorih, Ul. Veljka Vlahoviča 44, Titovo Velenje (v drugi etaži blagovnice MERX).
Katja Mijoč - ime velenjskega plavanja
Katja je stara sedemnajst let. Plava že dvanajst let. To je dolga doba, v kateri je dosegla mnogo plavalnih rezultatov, doživela je marsikaj lepega na tekmovanjih doma in v tujini, pa tudi nekaj razočaranj, ki pa ji niso vzeli volje in veselja do plavanja. Za ta šport je potrebno dosti odrekanja, kar je Katja občutila na svoji koži v svojih otroških letih, ko je s plavanjem začela in občuti tudi sedaj, ko je že mladostnica. Trenira vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer. Za uspehe je potrebno garati in biti z dušo in telesom predan plavanju. Katja je sebi in vsem ostalim doka-
zala s svojimi uspehi, da je vredna truda in zaupanja svojih trenerjev. Za svoj cilj si je zastavila uvrstitev v reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki bo januarja v Perthu na zahodni avstralski obali in sicer v disciplini, ki se je loti le malo naših plavalcev: daljinsko plavanje na 25 km. Katja je trenutno evidentirani kandidat, dokončno odločitev pa bo Plavalna zveza Jugoslavije sprejela 3. septembra letos, ko bo Katja plavala maraton na Hvaru v Starem gradu.
Uspeh na maratonu v Grčiji, kjer je zasedla v absolutni kategoriji odlično dru-
go mesto z rezultatom 7 ur in 35 minut, bi jo uvrstil tudi med prvih pet tekmovalcev na maratonu v Capri di Napoli. To je največji tovrstni maraton v Evropi in glede na ta rezultat uspeh na Hvaru ne bi smel izosta-ti. Razpoloženje med plavalci v mestu Nikiti ob zalivu Cassandra je bilo enkratno, saj celo mesto in vsi prebivalci živijo za to prireditev, ki je bila letos že dvajseta po vrsti in tekmovalci se vračajo domov z lepimi vtisi.
Vsi skupaj držimo pesti, da bo Katji na Hvaru kar najbolj uspelo!
PK Velenje
So danes možni »biseri« le v podzemlju?
Takšno vprašanje si je zagotovo zastavljalo nekaj članov Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice, ko smo pred nedavnim obiskali Križno jamo. Nahaja se približno 8 kilometrov izven Cerknice v Starem Trgu pri Ložu in je za obiskovalce odprta od leta 1953. Omenjeni biser je vodna jama, ki je sestavljena iz 24 jezer, ki so med seboj povezana preko številnih rovov. Med zanimivosti sodi Medvedji rov, v katerem je bilo najdeno okostje in zobovje medveda. Jama se pričenja s Šulcevo razpoko, pot se zatem nadaljuje mimo omenjenega Medvedjega rova, temu sledi sistem več jezer, ki tvorijo Jezerski rov, ta prehaja v Pisani rov, tega pa krasi Križna jama po kateri je jama dobila
Vse muke, tudi nošenje čolna skozi 15-metrsko ožino, so bile poplačane ob pogledu na Kristalno goro, ponaša se namreč s kapniki v obliki kristalov. Pogled na te lepote nam je povrnil nekaj izgubljenih moči, potrebnih za »nadaljevanje« v obratni smeri. Vsekakor pri obisku te jame ne morem zanemariti ekološkega vidika. Jame namreč ni moč obiskati brez ključa, torej brez vednosti oskrbnika, saj ta daje navodila za ekološko neosveščene jamarje. Ob prihodu dobi skupina PVC vrečko, ki jo mora ob vrnitvi oddati, seveda napolnjeno z izgorelim
karbidom, ki naj ne bi puščal sledi v kristalno čistih jezerih.
Končno dobimo odgovor, ki se pojavlja v samem naslovu. To je doslednost in natančnost oskrbnika in pozitivno upoštevanje navodil pri
obiskovalcih. Prav takšne ljudi bi potrebovali na vseh področjih našega bivanja, vsekakor ne samo na ljubiteljskem. In šele tedaj bomo s ponosom uporabljali in doživljali množino besede biser.
Nata/i Perbil
Za tekače-rekreativce ni počitka
Člani tekaške sekcije, ki že več kot pet let deluje pod okriljem oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost koncema Gorenje v Velenju, so letošnjo prvo polletje dosegli kar več lepih usprhov na številnih množičnih rekreativnih tekmovanjih.
Čeprav pri rekreaciji pravilo o uvrstitvi ni pomembno, pa je vendarle treba povedati, da rezultati le pomenijo določeno primerjavo, pa tudi spodbudo. Tako je v Radencih na vsakoletnem teku treh src pač možna primerjava dosežka z zmagovalcem in za določene zaostanke prejmeš testno značko — zlato, srebrno ali bronasto. Vedno bolj so opazni dosežki tročlanskih ekip na
teku po poteh svobodne Ljubljane, letos drugič pa je bil izredno privlačen tudi tek treh dežel — kros od Rateč mimo Trbiža do Podkloštra. Te teke omenjamo zaradi tega, ker so na vseh treh bili člani tekaške sekcije Gorenje najštevilnejši. Med tem časom pa so se člani tekaške sekcije Gorenje sestali še na letnem sestanku, kjer so sprejeli delovni načrt, in se dogovorili tudi za piknik. Pravijo, da je piknik lepo uspel.
Kljub počitnicam pa rekreativ-ci ne mirujejo, temveč se pripravljajo za nove aktivnosti. Tako so nekateri bili vmes na tekih v Avstriji, na taborniškem teku okrog Bohinjskega jezera, pa tudi na kolesarjenju in kakšen tri-
atlon niso izpustili.
Pripravljajo pa se tudi na 75-km dolg pohod od Celja do Logarske doline, že v začetku septembra pa bo Tekaška sekcija Gorenje organizirala prvi mali maraton za pokal Gorenja v Topolšici. Prireditev bo 8. septembra popoldne in pričakujejo številno udeležbo, saj v jeseni ne bo toliko množičnih tekov kot spomladi. Proga za mali maraton bo potekala podobno kot na novoletnem teku v Topolšici (od hotela Vesna do Lajš, mimo Šoštanja, Gaberk in Raven r.azaj v Topol-šico). Najboljši posamezniki v 5 starostnih kategorijah bodo prejeli pokale, med udeležence pa bodo z žrebom podelili številne praktične nagrade.
Uspel odbojkarski turnir
Minuli petek in soboto je šaleški študentski klub spet popestril počitniško mrtvilo Velenja z organizacijo turnirja trojk v odbojki na igrišču pod velenjskim bazenom. V ta namen so prizadevni organizatorji pripravili tri odbojkarska igrišča, tudi na obeh teniških terenih, na katerih so v petek in soboto potekali dvoboji trinajstih ekip v štirih predtek-movalnih skupinah. Prvo in dru-gouvrščene ekipe so se v soboto
pomerile v četrtfinalnih in polfi-nalnih tekmah, ostale pa v tola-žilni skupini. Najboljšo odbojko je pokazala ekipa Speed, ki je v finalu premagala Komarce z 2:0, bolj izenačen pa je bil boj za tretje mesto, v katerem je Levi vin-kler premagal Bridge z 2:1. V to-lažilni skupini je bila neustavljiva ekipa Trusk. Ekipi študentskih predstavnikov se ni uspelo uvrstiti dalje od četrtfinala, tudi zato, ker se je športni referent in
glavni organizator Aleš preveč prizadevno ukvarjal z organizacijo in premalo z uigravanjem ekipe. Ob pomoči osebja bazena in ostalih, ki so pomagali izpeljati turnir, se je vsa stvar zaključila na terasi bazena s podelitvijo nagrad, ob dobri jedači in pijači v vroči poletni noči. Set in match točko je organizator uspešno izkoristil v prvem poskusu . ..
M. Š.
• •
da bodo le igre (CATV) !
Delavci DO »VEKOS« smo bili nemalo presenečeni, ko smo v dnevnem časopisju (in kasneje tudi v lokalnem tedniku Naš čas) zasledili poziv SSS občine Velenje k bojkotu plačevanja povišanih stanarin ter cen komunalne oskrbe.
Od vsega nas je še najmanj presenetilo dejstvo, da je v reševanje socialnih problemov delavcev občine na račun komunalnih storitev ponovno posegel prav OO Zveze svobodnih sindikatov, ki je pravni naslednik OO ZSS; le-ta je v preteklih letih s takšnimi pozivi ter režijami poteka skupščin komunalne in stanovanjske skupnosti nam povzročil že precej dodatnih stroškov in izgube, komunalnemu in stanovanjskemu fondu občine materialne škode, uporabnikom pa neljubih kontaktov s sodiščem ter plačilom dodatnih stroškov (konkretno v letu 1987 je prav tako apeliral na neplačevanje povišanja cen za mesec avgust, zaradi česar smo bili prisiljeni vložiti za izterjavo samo tega zakonitega povečanja cen preko 400 mandatnih tožb!). Bolj nas je prizadelo dejstvo, da nam prav delavci SSOS Gorenja — Koncem in SS OS RLV očitajo visoke cene na račun monopolnega položaja, nekvalitetnih in nestrokovnih storitev ter premajhne zavzetosti za izterjavo dolžnikov. Ne bomo se spuščali v oceno njihove strokovnosti in meril za ocenjevanje našega delaža lahko pa bi ugotovili v domačih podjetjih, da je največji dolžnik (in za naši dve dejavnosti prav usodnega pomena) tudi Gorenje, ki nam dolguje v tem letu cca 1.820.000 din za komunalno oskrbo in 1.554.000 din za toplotno oskrbo; prav tako je med dolžniki TOZD Komunalna oskrba tudi REK (kateremu pa iz objektivnih razlogov TOZD Toplotna skrba ni uspela poravnati stroškov toplotne energije). Pri tem pa se verjetno ne bodo mogli spomniti, kolikokrat v tem letu je bila naša oskrba okrnjena ali nekvalitetna (po naših podatkih o reklamacijah dobave toplotne energije in vode ter odvajanja odplak in odvoza odpadkov v tem letu od njiju nismo sprejeli pripomb).
Da bi podrobneje vpogledali, kakšna je v resnici ogroženost prebivalcev velenjske občine na račun komunalnih dobrin, poglejmo primer mesečnih stroškov tričlanske družine, ki živi v stanovanju s 54 mJ (po povišanih cenah, ki veljajo s 1. 7. 1990):
1.	— za okrbo z vodo, odvajanje odplak ter odvoz odpadkov
76,00 din
—	za investicijsko izgradnjo	41,00 din
—	za poizkusno obratovanje čsitilne naprave 33,20 din
2.	— za ogrevanje prostorov	196,50 din
—	za ogrevanje vode	cca 66,00 din
—	za razširjeno reprodukcijo	14,00 din
Iz tega sledi, da znašajo skupni stroški zagotavljanja osnovnih dobrin mesečno 339,00 din, za investicijsko izgradnjo pa 88,20 din; skupaj torej 427,70 din. V primeru, da so stroški večji, "gre to na račun večjega števila po rabnikov (verjetno neprijavljenih) ali slabo nastavljenih oz. nekvalitetnih instalacijskih naprav.
Morda predstavlja takšen zne-
sek za redke družine res precejšen delež mesečnega dohodka; v primerjavi z mesečnim plačilom CATV, ki predstavlja kar 10% tega zneska (s tem, da za uporabnike ni življenjskega pomena!) pa sama primerjava marsikomu pove dovolj.
Ce se ozremo na standarde oskrbe prebivalcev občine s komunalnimi dobrinami, moramo
navesti, da je 91% prebivalcev oskrbovanih z zdravo pitno vodo iz centralnega vodovodnega sistema in to brez redukcij v tudi najbolj sušnih obdobjih; dvkarat tedensko odvažamo odpadke 73 % prebivalcem, 76 % prebivalcem ogranizirano odvajamo odplake, od avgusta tega leta pa bi jih naj začeli čistiti tudi s I. etapo čiščenja; 69% prebivalcv je priključenih na daljinsko oskrbo s toplotno energijo. Cene komunalnih dobrin so med najnižjimi v Sloveniji, čeprav nimamo najugodnejših razmer pri oskrbi (saj moramo skrbeti za posebno pripravo pitne vode). Pri tem znaša strošek toplotne energije za giga joul približno toliko, kot znaša v ZRN strošek premoga na giga joul (iz podatkov Splošnega združenja energetike Slovenije — Analiza gibanja prodajnih cen energije za leto 1989). Razlogi za potrebno povečanje cen so v resničnem zaostajanju cen za stroški nasploh, predvsem pa zaradi nujnega oblikovanja sredstev obnove in rekonstrukcije komunalnih objektov individualne komunalne rabe. Zaradi intenzivne širitve omrežij ter priključitev na centralni sistem, stroški na tem področju nenehno naraščajo. (Npr. stroški amortizacije v tem letu so v primerjavi z letom 1989 narastli na toplotni oskrbi za 358 % - v letu 1989 so bili pokriti pretežno v breme poslovnega sklada). Čeprav smo se situaciji poskušali ves ča sprilaga-jati (obračanje zalog smo od 3 x letno povečali na 6 x ,kar za takšne dejavnosti ni lahko doseči), tudi ob 9 % zmanjšanju zaposlenih vseh posledic ne moremo odpraviti.
Pri tem obračunavamo opravljena vzdrževalna dela ter obnove in rekonstrukcije po veljavnih tehničnih normativih, kvaliteto naših delavcev pa so že večkrat potrdile nagrade za najvišja mesta v občini in tudi republike.
Prav tako lahko imenujemo očitke, da gre pri povišanju stanarin le za pokrivanje nestrokov-
nega dela delavcev TOZD Stanovanjska oskrba, najmanj za zlonamerne. Navedena TOZD opravlja le tekoče vzdrževanje in skrbi za 24 urno dežurstvo v 365 dneh leta; stroški tekočega vzdrževanja pa predstavljajo v strukturi cene le cca 20 %. Vse ostalo predstavljajo stroški amortizacije in večja obnovitvena dela vsa ta dela pa se oddajajo na javnih licitacijah. Tako lahko opravljajo delavci TOZD v glavnem tista dela, ki so nepriljubljena (čiščenje odtočnih cevi, popravljanje dotrajanih elementov instalacij), njih izvajalci pa nespoštovani. Normativi del TOZD pa so kar za 20 % ostrejši od veljavnih tehničnih normativov. Ce pri tem upoštevamo, da je stanarina za mesec junij 1990 za enosobno stanovanje površine 39 irr in starosti 10 let znašala cca 220,00 din, potem je kakršnakoli razprava o dobrih gospodarjih z družbenimi sredstvi povsem odveč.
Ustava nam je dala pravico in dolžnost gospodariti z družbenimi sredstvi s skrbnostjo dobrega gospodarja. Odnos do cenovne politike na komunalnem in stanovanjskem področju pa onemogoča včasih celo najnujnejše vzdrževanje, kaj šele »gospodarjenje« v pravem pomenu besede. Ali se je ta družba res odločila zanamcem pustiti poleg onesnaženega okolja le še dotrajane objekte in naprave za oskrbo s komunalnimi dobrinami? Si upa kdo za to prevzeti tudi odgovornost?
In naslov? Pod 2. točko Stališč je sindikat poučil uporabnike, naj napišejo nove položnice z zneskom za mesec junij 1990; k tem cenam pa naj »pribijejo« tudi strošek za CATV.
Torej, če že ne bo kruha (in vode), bomo imeli pa igre. Vsaj to!
Delavci DO »VEKOS«
r
NAMESTNIK KOMANDIRJA MILICE VELENJE:
V VELENJU JE LETNO PRIBLIŽNO 50 VLOMOV V STANOVANJA IN HIŠE IN OKROG 100 V AVTOMOBILE.
LE 1/3 OŠKODOVANCEV DOBI POVRNJENE STVARI, VLOMILCI PA...
/0	ljubljanska banka
Pravi naslov za denarne zadeve	Splošna banka Velenje d.d. Titovo Velenje
Da bodo vaše dragocenosti zavarovane pred vlomilci v času odsotnosti, vam Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. nudi dobro zavarovan prostor — BANČNI SEF, v katerega lahko shranite dragocene predmete in dokumente. Šefi so vgrajeni v varovanem in posebej zaščitenem prostoru banke na Rudarski 3. So različnih velikosti in jih je možno najeti za krajši ali daljši čas. Od tega je odvisna tudi višina najemnine.
Najemnina za šefe po velikosti:
višina širina dolžina	šefa	mesečno	letno
- za sef A 5 x 15 x	37	50,00 din	450,00 din
- za sef B 6 x 15 x	37	100,00 din	850,00 din
- za sef C 8 x 25 x	37	110,00 din	1.100,00 din
- za sef D 13 x 25 x	37	120,00 din	1.300,00 din
- zasefE 26 x 25 x	37	150,00 din	1.400,00 din
Najetje šefa ne more biti krajše od 30 dni, najemnina pa se plačuje vnaprej. Vsak začetek meseca se računa kot cel.
Vse podrobnejše informacije dobite na likvidaturi Rudarski.



> r
__________..
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
Rešimo gozdove
Sečnja v gozdovih, ki bodo predvidoma vrnjeni pravim lastnikom, je z republiškim zakonom začasno prepove dana.
ZELENI Velenja smo z akcijo Rešimo gozdove želeli z zbiranjem informacij od lastnikov gozdov in gozdnega gospodarstva dobiti čimbolj verodostojne podatke o stanju in domnevni pospešeni sečnji v gozdovih, ki bodo vrnjeni bivšim lastnikom.
Vemo, da je največji sovražnik gozdov v Šaleški dolini in širše predvsem SO2, ki ga izpušča TES, toda kljub temu dejstvu se bomo še naprej borili proti morebitnim prevelikim sečnim načrtom in sečnji v ggzdovih.
Na naš poziv se je osebno javilo 25 posameznikov, bivših lastnikov, ki so jim bili odvzeti gozdovi. V glavnem so se vsi pritoževali, da so gozdovi sedaj, ko naj bi jih dobili nazaj, v precej slabšem stanju, kot pa so bili takrat, ko so bili nacionalizirani. Žal svojih trditev ne morejo suvereno dokazati.
Pisna gradiva in evidence o stanjih v gozdovih, ki so bili nacionalizirani, hranijo gozdna gospodarstva.
Imeli smo sestanek tudi s predstavniki GG Nazarje, oddelek Šoštanj, ki sta mu prisostvovala predstavnik IS SO Velenje in predsednik KZS za Šaleško dolino. Predstavniki GG Nazarje so za ta sestanek pripravili pisni dokument (arhiviran pri Zelenih Velenja), iz katerega izhaja, da je GG Nazarje na področju Šaleške doline, po letu 1960 gospodarilo smotrno.
Ugotovili smo, da je na eni strani še vedno precej nezaupanja s strani bodočih lastnikov do GG, na drugi strani pa je GG Nazarje precej skeptično do tega, kaj se bo dogajalo v gozdovih po tem, ko bodo ti vrnjeni. ŽELENI Velenja se bomo zato med drugim trudili in po svojih močeh prispevali, da bi med obema stranema stekel konstruktiven dialog.
V	prvi vrsti pa moramo obdržati v mislih GOZD, kot nenadomestljiv element našega eko sistema! Zato smatramo, da je treba načeto problematiko reševati kontinuirano, strpno in hitro.
ZARADI NAŠTETEGA ZELENI VELENJA
POZIVAMO
L Vse zainteresirane, da opravljajo v gozdovih nadzor in vse^ sumljive posege javijo gozdarskemu inšpektorju JOŽETU ZVERU, v ponedeljkih in torekih od 7. do 15. ure v Mozirju tel. 831-380 (občinska zgradba), ob sredah v Žalcu, tel. 711-311 do 8. ure in ob petkih v Velenju na telefon 856-151.
2.	Vse lastnike in uporabnike gozdov ter vse, ki z gozdovi gospodarijo, da jih čuvajo, kot neprecenljivo narodno bogastvo in enega od ključnih elementov eko-sistema v Sloveniji.
V	bodoče naj jih nihče več ne bi rabil za reševanje ekonomskih težav!
3.	Skupščino RS, da čimprej sprejme zakon o vračilu gozdov, saj se bo le tako lahko nadaljevalo normalno delo v gozdovih in skrb zanje.
V	ta opravila mora biti vključena gozdarska stroka, ki se ne sme podrejati ekonomskim potrebam države ali posameznih skupnosti, ampak mora v prvi vrsti skrbeti za gozd, kot temeljni člen eko-sistema.
ZELENI Velenja ob tej priložnosti zavračamo vse zlonamerne trditve, da po nepotrebnem politiziramo vprašanja prekomerne sečnje gozdov ter da z akcijo Rešimo gozdove ogrožamo delovna mesta v gozdnih gospodarstvih in še posebej v GG Nazarje!
Vsakomur, ki ne gleda samo od danes do jutri, mora biti jasno, da se morajo ta vprašanja čimprej rešiti. ZELENI Velenja ne dajemo prednosti ne gozdnim gospodarstvom, ne bodočim lastnikom; za nas je v tem primeru primarnega pomena GOZD!
ZELENI Velenja smo zainteresirani, da se na eni strani čimprej uredi lastništvo gozdov. Na drugi strani pa morajo gozdni strokovnjaki tudi v prihodnje opravljati svoje delo, ki mora biti dobro opravljeno in pošteno plačano. V tej smeri se bomo s svojimi poslanci v Republiški skupščini in z delegati v Skupščini občine Velenje zavzemali tudi v prihodnje. Prav tako smo prepričani, da dela ne more zmanjkati niti za gozdne delavce (težake), saj bo v gozdovih treba še naprej opravljati vsa dela od čiščenja, pomlajevanja, do sekanja in spravila lesa.
OČUVAJMO NAŠE GOZDOVE ZELENI VELENJA
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD Splošno zdravstvo Mozirje
Delavski svet TOZD Splošno zdravstvo Mozirje razpisuje prosta dela in naloge: • Individualnega poslovodnega organa (vodjo TOZD Splošno zdravstvo Mozirje) Kandidat za vodjo TOZD-a mora poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	visoka izobrazba medicinske smeri
—	5 let delovnih izkušenj v stroki in sposobnost vodenja
- da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov
—	da predloži program dela
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE, kadrovska služba, Velenje, Vodnikova I Kandidati, ki se prijavijo na razpisana prosta dela in naloge, morajo na kuverti napisati »Razpisni komisiji«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD.
O povišanju stanarin in cen komunalnih storitev
»Delavci Vekosa smo ogorčeni«
Delavci Vekosa-Stanovanjske oskrbe z ogorčenjem sprejemamo stališča Svobodnih sindikatov Slovenije, podjetij RLV, Gorenje Koncern in P OSZSSS do povišanja stanarin in komunalnih storitev, kajti v njih mrgoli netočnosti in celo insinuacij s ciljem zavajanja uporabnikov naših storitev.
Da je socialni položaj delavcev že tako ogrožen tudi sami na svoji koži občutimo. Naši osebni dohodki so pod občinskim povprečjem, čeprav opravljamo v večini primerov nepriljubljena dela. Do konca avgusta bomo morali zaradi zmanjševanja obsega dela odsloviti namanj pet delavk, kar je za kolektiv zelo težak problem. Pa vendar želimo poudariti naslednje:
L Stanovanjska oskrba v okviru Vekosa in na splošno nima nobenega monopolnega položaja. Še več, cene naših storitev se dokončno oblikujejo na Odboru za spremljanje in uresničevanje politike na področjih stan. gosp. v občini Velenje po predhodnih analizah in primerjavah cen drugih sorodnih podjetij. Pri pridobivanju večjih del pa si investitor pridobi še najmanj dve ponudbi. Za ostala tekoča dela, kot so čiščenje kanalizacij in popravilo dotrajanih elementov notranjih instalacij, se praviloma ne išče konkurenčne ponudbe, ker gre za nepriljubljena dela, dela izven rednega delovnega časa, predvsem pa za dela, ki so finančno nezanimiva. Za opravljanje teh del se ne zanima niti privatni sektor o katerem se govori, da bo uravnaval tržne odnose.
2. Trditev, da je treba zvišati stanarine zato ker so naše storitve drage in nekvalitetne, je odraz nepoznavanja dejanskega stanja. Verjetno se taka stališča porajajo prav v glavah ki tudi do danes niso bile sposobne narediti drugega kot bolne konstrukte.
Normativi porabe časa so splošno veljavni in jih uporabljajo vsa tovrstna podjetja za izdelavo kalkulacij, naše normative pa je še dodatno pregledal Zavod za urbanizem in potrdil prejšnji odbor za gospodarjenje, s čimer je bilo zagotovljeno prilagajanje izboljševanju postopkov dela in trdimo, da so vsaj za 20 % ostrejši od veljavnih tehničnih normativov.
3. Čudi nas, da se vsepovsod govori o pravni državi in spoštovanju dogovorjenih norm, v isti sapi pa zahteva prenos stanovanj lastnikom kar po trenutno veljavni zakonodaji ni možno. Do danes tudi nikjer ni bil obravnavan, še manj pa omenjen razlog, da se višajo stanarine zaradi dragega in nekvalitetnega vzdrževanja. Pač pa so bile ravno socialne stanarine vzrok za propadanje stanovanjskega fonda. Menimo, da je o tem problemu bilo že veliko napisanega, vendar neprimerno
Pred volitvami je bilo v modi ustanavljati stranke, čeprav nekatere ne bodo preživele. Nastajale bodo nove in nadomestile prazen prostor v politiki, ki bo nastal po razpadu nekaterih na hitro rojenih.
V moji stranki (ZKS-SDP) se je že vzačetku leta pojavil predlog o organiziranju foruma mladih znotraj stranke. To je vodilo do ustanovitve demokratičnega foruma, ki je in ni strankarsko obarvan. V forumu delujejo mladi po letih in razumu. Pogoj za članstvo ni pripadnost moji stranki. Tudi strankini sklepi za forum niso zavezujoči.
Problemi mladih so prisotni povsod. Stopnjujejo pa se iz dne-
lažje in enostavneje je iskati krivce in pozivati na bojkot plačevanja, kot pa konstruktivno reševati nastalo stanje.
4. Če bi sestavljalci stališč resnično poznali stanje v stanovanjskem gospodarstvu, potem bi morali vedeti tudi za naša večletna prizadevanja za spremembo delitve stanarin v korist sredstev vzdrževanja, za znižanje stroškov upravljanja, za konstruktivne predloge ipd.
V teh letih se je nabralo veliko navlake tudi napak je bilo storjenih, vendar ali nismo ravno delavci stanovanjske oskrbe dali pobudo da se pristopi k izdelavi novega modela stanovanjskega gospodarstva po uveljavitvi nove zakonodaje oz. po prenosu stanovanj lastnikom?
Ali nismo ravno delavci stan. oskrbe bili tisti, ki so se zavzemali za nove odnose pri vzdrževanju stanovanj?
va v dan. Vzrok temu je predvsem gospodarska kriza, ki onemogoča zaposlovanje mladim.
Ogroženi so tudi že zaposleni. Šolajoča mladina se ne strinja z izobraževalnimi programi. Še in še je problemov, ki tarejo mlade. Prav to nas je vodilo k ustanovi-
Našo pobudo je prevzela tudi sekcija za stan. kom. gosp. pri Gospodarski zbornici v Ljubljani, v dolini pa smo komajda prodrli?
Ali je vsem morda napoti izvajanje teh. strokovnih nalog za skupnosti stanovalcev, ki jih opravljamo neobremenjeno in enotno za celoten stanovanjski fond ter bo morebiti ta sprememba rešila problematiko stan. gospodarstva?
In nenazadnje ali nismo delavci stanovanjske oskrbe s takimi stališči postavljeni v neenak položaj z ostalimi delavci v dolini?
Na zastavljena morda pa še na kakšno drugo vprašanje o naši prihodnosti bi radi zvedeli odgovor. Prepričani smo, da se brez CATV lahko živi in preživi, brez dela pa nikakor ne.
IO OOS VEKOS TOZD
STANOVANJSKA OSKRBA
forum
tvi kluba DEMOKRATIČNEGA FORUMA v Velenju, ki pa ne bo nem tudi za vse ostale napake, ki se in se bodo dogajale. Tu smo, kmalu pa nas boste prepoznali v konkretnih akcijah, za DEMOKRATIČNI FORUM
Boian Kontič
----------------1
Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadr- I žuje. Zato torej nam sedanjost uhaja. |
Flaubert |
Demokratični
ROMA - koča na Smrekovcu
Najbrž je bil tudi kdo izmed vas, bralcev presenečen, tako kot jaz, ko je slišal, da ima koča ime RIM (upam, daje moja predpostavka točna: da se po >laški cesti* pride v >Rim<).
Že kot otrok sem vzljubila mehko travo, smreke z nizkimi vejami (značilnost Smrekovca) in čudovit vonj planinske svobode, ki te kar sili v vriskanje (škoda, da to počne le še peščica slovenskih planincev).
Leto za letom smo stara mama, brat in jaz hodili na Smrekovec. Tam so ostali moji najlepši trenutki otroštva. Potem je prišlo obdobje, ko sem za nekaj let izgubila stik z mojim planinskim zelenjem.
Pred nekaj dnevi sem se z možem in bratom ponovno odpravila na že znano pot. Presenečena sem bila nad spremembami: gozdovi so močno >ra-zredčeni<, polni vej, ki so ostale od podiranj; prepleteni so s širokimi cestami — so bile res potrebne?
Ob prihodu na Smrekovec opazim veliko kopico sena. Ta skrbnost je zame nekaj novega. Od brata zvem, da je planinski dom pred letom prevzel oskrbnik Vinko (Cena ga kličejo) Pučnik. Zagledamo kočo: lese in ograde so popravljene (pozneje zvem, da so mu pomagali popravljati ograde >specialci<, tako se imenuje skupina mladih fantov, ki so redni gostje). Pred domom stoji suho, okrasno drevo in lepa lesena korita z rožami (tudi na oknih cvetijo).
Takoj pomislim, koliko truda je vloženo v teh nekaj cvetov, ki razveseljujejo utrujene planince. Pred kočo stoji novo ko-
rito za vodo, malo višje — obnovljeno kegljišče s klopmi. Za kočo je nekaj novih miz in klopi, pred vhodom betonske stopnice ... Kamorkoli se ozrem, povsod se opazi Cene-tova navzočnost. Vsa okolica s kočo vred izžareva toplino in domačnost.
Prevzame me sreča, ker ni opaziti niti ene stvari več, ki so včasih tako motile. Stranišča so obnovljena, čista, suha, z obilico toaletnega papirja. Jedilnica je prava paša za oči — pogrnjene mize s planinskimi šopki v vazah. Nad čistimi okni so lične zavese, prav tako okoli novega >šanka<. Vse je prebelje-no, po stenah zanimive slike, korenine .. .
Skoraj ne morem verjeti, da se lahko toliko stori v dobrem letu dni. Pokukam še v kuhinjo. Tudi tam je vse čisto, urejeno in — lepo diši. Kmalu se prepričamo, da je Zinka kuharica in pol. Njene jedi so odlično pripravljene in obrok tako velik, da ga komaj poješ, čeprav si prej pešačil šest ali več ur.
Dan in noč, ki sem preživela na obnovljeni koči na Smrekovcu (praznuje se 40 let, sin graditelja tov. Mrak živi v Šoštanju) je še en kamenček v mozaiku spominov, zakopanih pod smreko z nizkimi vejami.
Hvala ti, dragi Cene, da skrbiš za kočo tako kot smo si vedno želeli mi, ki se kot lastovke leto za letom, generacija za generacijo, vračamo v naročje našega miru.
Milojka Mohor Velenje
Rdeča ofenziva
S pojmom državljanska neposlušnost se je javnost prvič odmevnejše seznanila ob primeru JBTZ. Pri oblasteh je takrat ta gesta naletela na odklonilen odziv. V zadnjem času pa se zopet uveljavlja, čeprav je še nihče ne imenuje s tem imenom.
Prvi primer je bilo napovedano nadaljevanje sečnje GG Nazarje v bivših škofijskih gozdovih kljub prepovedi. Drugi je prav tako več ali manj lokalnega značaja, gre pa za bojkot plačevanja stanarin in komunalnih uslug v občini Velenje. Poleg čisto konkretnih posledic materialnega značaja, je bolj zanimivo to, kako so institut državljanske neposlušnosti prevzele strukture, ki so v prejšnjem obdobju in v drugačni preobleki opravljale povsem drugačna dela. Zdaj so nase prevzeli vlogo opozicijske sile. V obeh primerih pa se problem skuša predstaviti, kot spor med vlado in delavskim razredom !
V predvolilnem obdobju so mnogi, če ne kar vsi, obljubljali rešitev lastninskih vprašanj; vse stranke so ugotovile, da se v tej zadevi skriva eden pomembnejših ključev za odklepanje čarobnih vrat, skozi katera bomo vstopili med enakovredne evropske narode. Kako so si strankarski veljaki to v praksi predstavljali, ni povsem jasno, vse bolj očitno pa postaja, da je to bilo za ene zgolj demagogija, za druge pragmatično vprašanje, za tretje pa priložnost za »maščevanje«. Od vseh so gotovo bili najbolj naivni tisti, ki so verjeli, da se bodo lastninska vprašanja razrešila z neko čarobno formulo tako, da bo volk sit in koza cela. Očitno je, da tako ne bo šlo. Bivši oblastniki bodo izgubili oblast nad t.i. družbeno lastnino, če že ne bodo izgubili tistega, za kar so bili prepričani, da jim pripada pa jim je bilo v resnici dodeljeno po členih revolucionarne »zakonodaje«, ki jo
je vsa leta nazaj krojila velika in edina prava Partija.
Moratorij na sečnjo v nacionaliziranih gozdovih danes predstavljajo, kot kronski dokaz, kako zaletava in nepremišljena je slovenska vlada, da ne ve kaj dela, da za svojimi odločitvami nima čistih računov, da manipulira s skupščinskimi poslanci, itd.! Vse to je mogoče res, toda redki so tisti, ki so spregledali, da se preprosto ne bo dalo več delati po starem, imeti pa k temu prilagojeno novo zakonodajo.
Očitno je, da je bilo gonilna sila v oponiranju moratoriju GG Nazarje, ki da bi moralo zaradi tega posega vlade v stečaj. Nekatere stvari kažejo na to, da v GG Nazarje preprosto niso hoteli verjeti, da bo do moratorija res prišlo; z nekakšno prikrito aroganco so spremljali in po svoje prispevali k pestrosti dogajanja pred sprejetjem moratorija. Kljub nekaterim korekcijam v planiranju sečnje, so še naprej verjeli in najbrž še verjamejo v potrebo po svoji monopolni poziciji na tem področju.
Govorice, da je (tudi) GG Nazarje težišče sečnje prestavilo v gozdove, ki bodo po vsej verjetnosti denacionalizirani, so med predvidenimi bodočimi lastniki teh gozdov sprožile precej negodovanja. Bili so primeri, ko so se kmetje že samo-organizirali z namenom, da tudi s silo preženejo gozdne delavce. Koliko je resnice v pospešeni sečnji v spornih gozdovih je dejansko težko preveriti. Na eni strani je na voljo zgledno urejena dokumentacija GG, na drugi strani pa trditve kmetov, da je GG marsikje delalo v škodo. V resnici pa je tako, da tudi štetje svežih štorov najbrž ne bi zbližalo ta dva bregova, dokler si les, ta materialni del bogastva naših gozdov, po katerem se vsem cedijo sline, lastita obe strani. Zato ni čudno, da je zaradi psihoze, ki je na-
stala, marsikdo skušal po svoje pomagati k razrešitvi tega vozla, ki pa nikakor še ni gordij-ski!
Slovenska skupščina je s sprejetjem moratorija potegnila rez in marsikomu so se v hipu razpršili dvomi, da oblast ne bo prešla od besed k dejanjem. Kljub vsem očitkom o prenagljenosti, je ta ukrep umiril strasti pri čemer pa je jasno, da mora biti moratorij kratek, kot se le da in daje treba takoj zakonsko urediti obveznosti enih in drugih. Gotovo ni v nikogaršnjem interesu, da se to naravno bogastvo ne bi izkoriščalo v splošno dobro, ne zgolj v dobro posameznikov ali monopolistov.
Po sprejetju tega spornega zakona, je v GG na videz nastala panika. Toda samo na videz. Razkrilo se je, kako dobro in utečeno deluje organizacija gospodarstva, ki je bilo (?!) pretežno v rokah ene stranke! V hipu se je izkazalo, kako dobro je še naoljen ta preživeti mehanizem. GG Nazarje je v kratkem času uspelo med ljudmi ustvariti vtis, da gre pri sprejetju tega zakona za izjemno veliko gospodarsko škodo, da bo ostalo brez dela toliko in toliko ljudi; še več! Nazarjani so napovedali propad vsega gornjesavinjskega gospodarstva. Ves ta pomp se je širil in se še širi. Propagandni stroj dela v tem trenutku bolj proti vladi, ki da se je prenaglila, kot pa za delavce, ki da bodo ostali brez kruha. Vsaj s te plati gre za očitno manipulacijo, saj trditev, da se bo zaradi moratorija sesula gornjesavinjska lesna industrija najbrž ne vzdrži resne kritike. Po drugi strani pa razkriva drugo plat medalje, ki kaže, da je vse omenjeno gospodarstvo v rokah in odvisno od GG Nazarje. Torej ni odvisno od surovine, ampak od GG, ki očitno diktira tempo Zgornji Savinjski dolini. Akcija protestov je prav gotovo dosegla vrh z javnim protestom, na
katerem sta se med drugim usi-pala žveplo in ogenj tudi po slovenski vladi. Pod pezo nezaposlenosti in v trdni veri, da ravnajo prav, so se gozdarji odločili za neposlušnost pri upoštevanju zakona, ob tem pa so izkoristili še grenak cmok v marsikaterem grlu, kajti ne-voščljivost in kar je še takšnih znanih slovenskih razvad, se bo ob vrnitvi imetja silno razgorela. Pa tako lahko hitro ugotovimo, da se GG Nazarje v svoji robinhudski pozi vzpenja do kapitala na hrbtih siromakov, ki od njihovega heroj-stva (tudi če zaradi tega in takšnih ukrepov vlada že pred naslednjimi volitvami pade), še naslednjih 45 let ne bodo imeli nobene koristi.
Čeprav ni bilo nikjer eksplicitno rečeno, se v imenu delavcev (ki bodo zaradi politike nove vlade, ki da je v teh šestih mesecih prav po avanturistično vse »zagonila«) borijo za pravico ljudje, ki so pod parolo »proletarci vseh dežel...« dolgo fiancali ravno te ljudi. Zdaj bi pa na njihovih ramenih radi vzpostavili stanje, ko se bi vse spremenilo, pa se ne bi nič spremenilo.
Drugi primer je t.i. vroča julijska tema v velenjski občini. To so stanarine. Posredno se zopet srečujemo z vprašanjem nerešenih lastninskih vprašanj, ki vsa po vrsti izhajajo iž samo-upravljalske teze, da je vse naše pa nič mojega. Komaj nastavljen je velenjski IS po sprostitvi cen kar za 92 odstotkov dvignil ceno, ki je pravzaprav cena stanarine in cena komunalnih storitev skupaj. Podražitev je IS strokovno, utemeljili tako, da mu vsaj do sedaj še nihče ni uspel spodbiti nerealnosti nove cene. Med plačniki celo kroži misel, da stanarine niti po novem niso tako zelo visoke, ampak da ni normalno, da se naenkrat tako povečajo. Iz tega se da skleniti, da so bile stanarine do sedaj na velenjskem nizke, toda ta glasna trditev je seveda že grešna, vse skupaj pa sodi v neko drugo zgodbo.
Za zaščito delavcev se je takoj in krčevito zavzel sindikat. Da bo jasneje: ZSSS. to je Rav-
nikov sindikat. Akcijo so zastavili tako, da so pozvali delavce (koga pa drugega), da naj ne plačajo stanarin, oziroma, da jih plačujejo do takšnega zneska, kot v prejšnjem mesecu. Hkrati so Skupščini občine Velenje poslali zahtevo, da mora zamrzniti dvignjene stanarine.
Po dolgi razpravi in po nekaj nerodnostih pri glasovanju se na zasedanju vseh treh zborov ni zgodilo nič. Obveljali so argumenti IS, skupščina mu je samo naročila, naj se občinska vlada sama pogovori z občinsko izpostavo ZSSS, ter ZSSS na RLV in Gorenju. Tudi po teh pogovorih se ni zgodila nobena sprememba. Izgleda celo, da so sindikalisti dobili na IS nekaj nasvetov, kdo je pravi partner za pogajanja s sindikatom ter da je IS drugače ocenil politično situacijo, kot nekateri v skupščini. Ti namreč trdijo, da so delavci že tako prenapeti, v stiski, slabo plačani, itd., da podražitev stanarin v tem trenutku utegne povzročiti velike politične težave (menda štraj-ke, ipd.). Zna biti, da IS najbrž ocenjuje štrajk le kot vrsto politične borbe, ne pa velike politične težave in da zato ni podlegel pritiskom ZSSS. Drugih argumentov za znižanje stanarin pa niso predložili, vsaj kar je avtorju tega pisanja znano.
Bolj očitno je, da je ZSSS to povečanje kar prav prišlo za lastno afirmacijo, pri čemer pa obstaja realna nevarnost, da bodo na koncu kratko potegnili tolikanj opevani delavci, plačniki stanarin, saj jim ob pozivu na neplačilo povečanih stanarin sindikat ob morebitnemu neuspehu pri pogajanjih za znižanje stanarin ni obljubil ničesar. Najmanj, kar bi jim moral nuditi, je gotovo pravna pomoč, saj jih ob tem, ko jih napeljujejo h kršenju zakonodaje, spravljajo v sitno pozicijo, da bodo imeli neplačniki težave s sodniki. Tako se je ZSSS »učinkovito« zavzela za delavčeve pravice, brez da bi kakorkoli posegala v ustroj podjetja.
Ravnikov sindikat rabi ugled kakor Sahara vodo. Kako si naj drugače predstavljamo raz-
mišljanje enega od delegatov na velenjski skupščini, ki se mu je menda zareklo, da morajo poslanci ob morebitnem znižanju cen imeti v mislih tudi sindikat, pa ne kot realno moč, ampak kot podporo njegovim naprezanjem. Ti ocvirki so sicer primernejši za znotraj sindikalne zdrahe, toda ne gre kar tako pozabiti, da je ZSSS z izjemno organizirano akcijo na-novačila skoraj vse delavce v Šaleški dolini pa bo vendarle morala počasi opravičiti to »zaupanje« !
To je torej še en primer, ko oblastniki, ki so dejansko veliko izgubili s spremembo političnega sistema v zadnjem obdobju, v imenu delavskega razreda utrjujejo pozicije, ki jim še niso ušle iz rok. Seveda ne maram trditi, da vloga sindikata ni ravno ta; zaščita pravic delavcev. Toda nekako težko verjamem tej organizaciji, ki ne posega s pravim žarom tja, kjer bi dejansko lahko kaj dosegli. To pa so napake znotraj podjetij, ki jih še vedno kar mrgoli. Pa je do vodenja, vodij in organizacije dela v lastnih firmah kar preveč lojalna, na drugi strani pa gre za svoje delavce v bitko s samim IS.
To dvoje dokazuje, da govorice o enormni moči opozicije le niso iz trte zvite. Kljub temu se nočem pridružiti »pozivom« na rušenje »rdečih direktorjev« in hitremu sprejemanju zakonov, ki bi »zaščitili« oblast, saj poleg slabega glasu, ki si ga oblast na ta način dobiva, izgleda tudi rahlo panična. Prepričan sem, da bodo stvari šle svojo pot in se bo opozicija slejkoprej zavedla svoje prave vloge.
Po drugi strani pa ni treba imeti nobenega sočutja do bivših oblastnikov, ki so zgrmeli v realnost. Očitno je, da so ti še vedno pripravljeni prevzeti oblast po istem vzorcu, kot pred štirimi desetletji ter ponovno zmanipulirati najnižje plačani sloj ljudi. Veliko bolj elegantno in lahko je lačnemu obljubljati kruh. kot pa mu v obraz povedati, da kruha ni, ker mu ga je nekdo pojedel za deset let vnaprej!
Peter Rezman
ČETRTEK ! PETEK 1 SOBOTA | NEDELJA 2. AVGUST I 3. AVGUST I 4. AVGUST ■ 5. AVGUST
PONEDELJEK 6. AVGUST
TOREK 7. AVGUST
TV SLOVENIJA I ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA U TV SLOVENIJA 1
KEEmini
8.50 9.00
9.25
10.10 15.45 15.55
18.00 18.10
18.40
19.10 19.30 20.00
21.00 22.05 22.25
0.30
Video strani
Spored za otroke in mlade — Grizli Adams, 16. del ameriške nanizanke Zakon v Los Angelesu, 9. del ameriške nanizanke Video strani Video strani
Poletna noč — ponovitev
nadaljevank
Tv dnevnik 1
Te presenetljive živali: Tiger na nočnem potepu — 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije Spored za otroke in mlade: Čudežna leta, ameriška nanizanka 7/18 Risanka Tv dnevnik 2
E. Vaugh: Vnovič v Brides-headu, 13., zadnji del angleške nadaljevanke Osmi dan, oddaja o kulturi Tv dnevnik 3
Poletna noč — Dragi John, ameriška nanizanka, 16/20, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka, 3/17, To je ljubezen, angleška nanizanka, 6/7 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 10/12. 20.25 Napadalnost in razdiralnost: Nasilje in razdiralnost v množični kulturi, izobraževalna oddaja TV Sarajevo, 3/5. 20.55 Prva bojna črta, oddaja o aid-SJ. 21.35 Naj zaigrajo tamburice, zabavna oddaja HTV. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.45 Pregled programa. 9.50 Tv koledar. 11.05 Poletni program 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Dokumentarni program — ekologija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Dokumentarna oddaja. 20.50 Varošarije: Resen 22.00 Dnevnik 2. 22.20 Poročila za tujce. 22.25 Program Plus (Alf, Inšpektor Morse, Nagib Mahoo-uz). 0.35 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Zdravje. \0.05 Teleshop. 10.30 Posnetek gteSališke predstave. 12.15 Kolo srete. 13.00 Tv borza. 14.05 Perri-ne, Kuhajte, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Ho-oker. 20.55 Poročila. 21.00 Umazana igra, ameriška komedija, 1978 (Goldie Hawn, Chevy Chase, Dud-ley Moore). 23.00 Poročila. 23.10 Peklenski krog strahu, serija. 23.45 T. J. Hooker, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat In lep. 10.35 Tv butik. 11.05 Explosiv, politični magazin. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.05 Bogati 14.1
Springfi
hiša. 15.45 Igre dobre volje, povzetek. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Rlp-.......... — -9.10
In lepi. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna (olje, po a. 18.00
tide, serija. 18.'45 Poročila. 19.10 Moški za šest milijonov dolarjev. 20.00 Delo na črno. 21.00 Formula ena in dekleta, italijanska komedija, 1983. 22.30 Poročila. 22.40 Prvič, ameriška seksi komedija, 1962. 0.05 Žametne sanje, ameriška kriminalka, 1988.
Bmnu
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Euro-bics. 10.00 Novice. 11.00 Atletika. 12.30 Tenis, Austrian Open, Kitzbu-iel. 16.00 SP v konieništvu. 18.30 rtne novice. 19.00 Novice. 20.00
Železni možje, triatlon. 21.00 Tenis, Kltzbuhel. 23.00 SP v konjeništvu. 0.00 Moto šport. 1.00 Eurosport News.
Emrn
6.00 Channel E. 6.30 E.B.C., poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Licenca za ubijanje, ameriška kriminalka, 1983 (Ann Dusenberry). 22.00 Poročila. 22.15 Thika, serija. 23.15 Sladko in kislo. 23.45 Mix. 0.15 Poročila.
.11.00 Grozljivo srečanje, ameriški tlim, 1982. Kenney Rogers. 16.00 Satisfaciton, ameriški lilm, 1987, Justine Bateman. 18.00 Katiejino hrepenenje, ameriški film, 1988.
Joddy Foster in Mark Harmon. 20.00 Karate tiger III., ameriški film, 1988. Jean Claude van Damme. 21.35 Angel. Ameriški film, 1983. Sussan Fyrell. 23.10 Bodislam,
Fyre
ameriški film, 1987. Dirk Benedict.
PRO 7
6.55 Veverička, Lassie, Kum, Kum, Naša hiša, Mož s kovčkom, Ljubezen In laž, Cobra, prevzemite. 11.40 Adderly. 12.30 Bill Cosby. 12.55 Nebo je daleč, film. 14.35 Ljubezen, laži in strast. 15.25 Kum, Kum. 15.50 Bilo je nekoč. 16.15 Lassie. 16.40 Medvedi so izpuščeni. 17.05 Maltonovi. 18.05 vohljač, serija [Ben Vereen). 18.50 Adderly. 19.45 Popolni tujec. 20.10 Zgodilo se je v Menah, ameriški film, 1962 (Jayne Mansfield). 21.45 Hawai 05. 22.40 Zaklad Ina Kahr, nemški film, 1954 (Curd Jürgens). 0.30 FBI.
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade
—	Kljukčeve dogodivščine: Kljukec tabori, 6. oddaja
9.35 Delfin Flipper, ameriška nanizanka, 3/7 10.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 10/12
10.25 Napadalnost in razdiralnost: nasilje in razdiralnost v množični kulturi, izobraževalna oddaja TV Sarajevo 10.55 E. Vaugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka, 11/13 11.45 Video strani 15.55 Poletna noč — ponovitev
nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Tv mozaik — Kot potovanja
—	mesta mostc ': Zidani most
18.40 Spored za otroke in mlade
—	Pet prijateljev, angleška nanizanka, 6/13
19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.54 Zrcalo tedna 20.15 Rumena reka, 10., zadnji del japonsko kitajske dokumentarne serije 21.10 Zakon v Los Anglelesu,
ameriška nanizanka, 12/42 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 Poletna noč — Dragi John, ameriška nanizanka, 17/20, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka, 4/17, To je ljubezen, angleška nanizanka, 7/7 0.25 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Cez tri gore . Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Jankovič: Izdajalci in vojni zločinci, dokumentarna serija, 3/5. 20.45 Slavnostni koncert s praškega gradu. 21.45 Ekran brez okvirja, nočni program iz kulture HTV. 23.15 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
9.45 Pregled programa. 9.50 Tv koledar. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Noro, norejše, norišnica. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 V Cityju, serija. 21.00 Domači show program. 21.45 Dnevnik 2. 22.05 Kulturni magazin. 23.05 Poročila za tujce. 23.10 Program Plus (Santa Barbara, Avtosto-per, Strahovizija). 1.20 Extra program Plus (resno o seksu). 2.25 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Halo, Evropa. 10.35 Tv butik. 11.00 Polna hiša. 12.00 Cena je vroča. 12.05 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba, 1046 nadaljevanje. 14.55 Polna hiša. 15.45 Igre dobre volje. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina, serijska kriminalka. 21.00 Zlati zaklad Kilimandžara, kanadski pustolovski film, 1978. 22.25 Poročila. 22.35 Vesele najstnice, italijanska komedija. 1979. 0.05 Jack Razparač v Arizoni, ameriška kriminalka, 1986.
RTL PLUS
6.00 Video nonstop. 11.00 Bazar. 11.30 Henderson. 12.00 Modne afere. 12.30 Bliskovito. 13.00 Risanke: Huckleberry Finn. 14.05 Off beat. 15.05 Top 100. 16.05 US sports. 17.00 Risanke: Galaxy Rangers, Smrkci. 17.40 Bim, barn, bino. 18.25 He-man. 19.15 Modne afere. 19.40 Bliskovito. 20.15 Moto scena. 21.10 WW Wrestling. 22.05 Poročila (Fazit). 22.30 Mol partner Davis, francoska komedija, 1982. 0.05 Elita morilcev, francoski film.
mnns
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Euro-bics. 11.00 Prosto plezanje. 12.00 Triatlon. 13.00 Tenis, Kltzbuhel. 16.00 SP v konjeništvu. 18.30 Tedenski pregled. 19.00 Eurosport News. 20.00 Dan na plaži, začetek serije o vodnih športih. 21.00 WW Wrestling. 22.30 Športne novice. 23.00 Trax. 1.00 Tenis, Kitzbuhel. 3.00 Novice.
8.50 Video strani 9.00 Radovedni Taček: Mlin 9.10 Zlata ptica: Mrazek, pravljica
9.20 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, 5/13 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 7/18 10.15 Zgodbe iz školjke, 4. oddaja 10.45 I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja Ljubljana 90, 3. oddaja 11.15 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Iz tujih kuhinj: Pakistan, 1. del, ponovitev izobraževalne serije
18.35 Spored za otroke In mlade — Cvetlične zgodbe: Manjvredni maček, angleška risana serija, 10/13 18.50 Ciciban, dober dan: obisk v
mestu Živ žav 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.54 Utrip 20.15 Žrebanje 3x3 20.30 Operacija Divja gos, nemško
italijanski film 22.10 Tv dnevnik 3 22.35 Poletna noč — Dragi John, ameriška nanizanka, 18/20, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka, 5/17, Rožnata nanizanka, francoska nani-zanka, 4/8 0.40 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Sarajevo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Slavnostni koncert ob 50-letnici mednarodnega tekmovanja glasbenikov. 21.10 Poročila. 21.20 Tv galerija. 21.55 Tv feljton. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
B.25 Pregled programa 9.30 Tv koledar. 10.00 Poletni program. 18.50 Poročila. 18.55 Poročila za tujce. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Ulica strahopetcev, serija. 18.22 Sedmi čudež. 18.30 Hrvatski bizni-smeni v Torontu. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, serija. 20.35 Plačilo za strah, ameriški igrani film. 22.35 Dnevnik. 22.50 Športna sobota. 23.10 Poročila za tujce, 23.15 Program Plus (Santa Barbara, Okrog sveta v 80 dneh, Operne zgodbe). 1.25 Poročila. 1.30 Ekstra program Plus.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Umazana igra, ponovitev filma. 12.50 Kremenčkovi, Fuzzy, začetek ameriške vestrn-ske serije, 1944.14.10 S. Holmes in dr. Watson, začetek angleške kriminalistične serije, 1980 (Geoffrey Whitehead). 14.35 Kuhajte. 14.45 Beg v Nevado, ameriški vestern, 1948 (Joel McCrea). 16.30 Znanje. 16.40 Kino. 17.05 Potovalni magazin: Maroko. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingary (Nick Mancuso). 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Gledalec, ameriška kriminalka,
........iney, J
i). 23.4
moč, ameriški tlim, 1975 (Peter Fonda, Telly Savalas).
1981 (Albert Finnev, James Co-burn, Susan Dey). 23.45 Morilska Ilir
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 10.15 Pravljice. 11.00 Robin Hood, ameriški pustolovski film, 1984. 12.30 Klasika. 13.00 Flinstonovi otroci. 13.25 C.O.P.S. 13.50 Želvica, serijska risanka. 14.30 Igre dobre volje. 16.00 Mountain Rangers. 16.45 Avto. 17.45 Čudovita Teta. 18.15 Detektiv Ironside. 19.00 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Poseidon, romunski film o katastrofi, 1973. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Hot Chili, ameriški erotični film, 1985. 0.30 Vrabček v roki, angleška komedija, 1971.
Emma
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 10.30 Judo, evropsko mladinsko prvenstvo. 11.00 Tedenski pregled. 13.00 Trax. 13.30 Športno popoldne: SP v konjeništvu, tenis iz Kitz-buhela. 19.00 Monster trucks. 20.00 Nogomet, mladinsko evropsko prvenstvo. 21.30 Tenis, Kltzbuhel. 23.00 Boks. 0.00 SP v konjeništvu.
SUPER CHANNEL ■ SUPER CHANNEL
6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Vreme. 20.05 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Snub. 23.45 Mix. 0.15 Poročila.
11.00 Dva in dva je umor, ameriški film, 1988. Stefanie Powers. 14.00 Mowing, ameriški film, 1987. Richard Pryor. 16.00 One crazy Summer, ameriški film, 1986. 18.00 Sabba—čarovnica, italijanski film, 1987. 20.00 Študentka, francoski film, 1988. Sophie Marceau. 21.35 Nič več seksa? ameriški film 1988. 23.05 Hepard of midnight, ameriški film, 1988. Jennyfer J. Laigh. 0.50 Tracy Lords show, ameriška erotična pripoved, 1988.
7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 16.00 Velika dolina. 17.30 Eurochart. 18.00 Vreme. 18.05 Ultra šport. 20.00 Poslovni kanal. 21.00 Bitje srca, ameriška komedija, 1946 (Ginger Rogers, J. P. Aumont). 22.45 Cona somraka. 23.15 Noč žive smrti, ameriška grozljivka, 1968 (Duane Jones).
11.00 Bigelsov učinek, angleška komedija, 1986. 14.00 Purplerein, ameriški glasbeni film, 1984. Prince. 16.00 Resnične zgodbe, ameriški film, 1986. David Byrne. 18.00 Noč generalov, angleški thriller, 1966. Peter O'Toole. 20.20 Diamantna lady, ameriška kriminalka, 1988. Brooke Shields, Twiggy. 22.00 Quet CoOI, ameriški thriller, 1986. James Remar. 23.20 Zapeljani moški, ameriška erotična komedija. 1982. 1.00 Umri počasi, ameriški thriller, 1987. Bruce Willis.
9.00 9.10 10.05
10.30
11.05 12.00
13.00 15.40 15.50
17.00 17.10
18.40
19.15 19.30 20.00
21.05 22.25 22.45
Video strani Živ žav
Pet prijateljev, angleška nanizanka, 6. del Zgodbe iz mest: Ljubuški, zabavnoglasbena oddaja, 7. del
35 let z Avseniki Kmetijska oddaja TV Titograd
Video strani Video strani
J. Marek: Praški panopti-kum, češkoslovaška nanizanka, 4/10 Tv dnevnik 1
Kavboj in dama, ameriški čb film
Tatjana in Davor, zabavnoglasbena oddaja Risanka Tv dnevnik 2
Kazimir Klarič: Pozitivna ničla, nadaljevanka TV Zagreb, 1/6
Zdravo Tv dnevnik 3 Video strani
EEnmiE
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Razglednice mest, angleška dokumentarna serija 2/3. 20.50 Vlado in prijatelji, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb. 21.55 športni pregled. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV I
9.25 Pregled programa. 9.30 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 13.55 Poročila. 14.00 Sestanek brez dnevnega reda. 16.15 Odkritja pod vodo. 17.05 Poročila za tujce. 17.10 Ciklus športnih filmov: Kralj hitrosti, angleški igrani film. 18.45 Risanka. 19.10 Tv sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Povratek Arse-na Lupena, serija. 21.05 Zabavna glasba. 21.35 Dnevnik. 21.55 Športni pregled. 22.40 Poročila za tujce. 22.45 Program Plus (Alo, alo — Zadovoljstvo gospe Blooson, angleški igrani film.) 1.05 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT I
8.05 Kremenčkovi, Batman, Kuhajte, Kino. 10.00 Sport. 11.00 Beg iz Nevade, film. 12.40 Zgodovina Nemčije. 13.10 Berlinski pogovori. 14.00 Prosti čas. 14.10 Glava, glavica. 14.35 Fuzzy, serija. 15.25 Kapitan Fury, ameriški pustolovski film, 1939 (Brian Ahere). 17.10 Izgubljena ljubezen, angleški film, 1976 (John Hurt, Jeremy Kemp). 18.45 poročila. 19.05 Hawk, ameriška akcijska serija (Avery Brooks). 20.00 Nagobčnik, nemška komedija, 1958 (Hertha Feiler). 21.40 Šport. 22.00 Poletni gostje, pogovor (Heidi Brühl). 23.00 Prekleta igra, francoski film, 1958 (Gerard Philipe). 0.35 Hawk, ponovitev. 12.5 Šport, teniški turnirji Washington, Stuttgart ...
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.40 Max in Moritz, otroški film. 11.00 Pokerski obraz, italijanski vestern, 1972. 12.30 Klasika. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Flinstonovi otroci. 14.05 Dr. Who. 14.30 Igre dobre volje v Seattlu. 16.00 Naše malo gledališče. 17.35 Ruleta. 17.50 Beryl Markham, velika ljubezen Afrika, ameriška serija (Stefanie Powers). 18.45 Poročila.
19 .05 Sledge Hammer. 20.15 Papirnati tiger, angleški film, 1974. 2145 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.30
Tutti Frutti. 23.30 Kriminalistične zgodbe. 0.15 Rožnata serija. 0.40 Hitchcock.
t	T	!			n
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 10.30 Judo. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarje. 13.30 Športno popoldne: Motociklizem, 500 ccm, Anglija, prenos, nato tenis, Kitzbuhel. 19.00 Avstralski nogomet. 20.00 Matterhorn, 125 letnica vzpona. 21.30 Tenis, Kitzbuhel. 23.00 Motociklizem, Anglija. 0.00 SP v konjeništvu.
ttttt
7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 11.00 Eurochart. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Van-denman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 18.00 Glasba. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee in Culhane. 21.00 Prelomljena obljuba, ameriški film, 1981 (Chris Sharadon). 22.50 Bur-kejev zakon.
11.00 Zločinska srca, ameriški film, 1986. Diana Keaton. 14.00 Vrži mamo iz vlaka, ameriška satira, 1987. Danny DeVito. 16.00 Laž, voina in smrt, ameriški thriller, 1988. Powers Bothe. 18.00 Taj-pan, ameriški zgodovinski film, 1986. Brian Brown. 20.05 Arthur II., ameriška filmska satira, 1988. D. Moore 22.00 Javna ženska, francoska erotična melodrama, 1984. 0.00 Smrtni prijatelj, ameriški thriller. 1986.
8.50 9.00
9.15
9.35 9.55 10.10 10.25
10.55 11.55 14.25 14.35 15.55
18.00 18.10 18.25 18.40 18.55 19.10 19.30 20.00
21.20 21.40 22.00
0.05
Video strani
Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo — Na oni strani srebrne črte 3/9 Alice in njena druščina: Na krilih vetra, ameriška nanizanka, 7/16 Da ne bi bolelo Utrip
Zrcalo tedna
Mladinski pevski festival Celje 81, zaključni koncert — 1. del
Osmi dan
Video strani
Video strani
Zdravo, ponovitev
Poletna noč — ponovitev
nadaljevank
Tv dnevnik 1
Utrip
Zrcalo tedna Radovedni Taček: Vlak Cvetlične zgodbe, 11/13 Risanka Tv dnevnik 2
Slobodan Snajder: Raj zdaj, drama TV Novi Sad Miniature: Kositer Tv dnevnik
Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 19/20, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 6/17, Ho-operman, ameriška nadaljevanka, 1/10 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Stara srbska pravoslavna cerkev v Sarajevu, izobraževalna oddaja TV Sarajevo. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Kavarna, ponovitev. 21.00 Po sledeh napredka. 21.30 Igre brez meja, zabavna oddaja TV Beograd, 3/9. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.45 Pregled programa. 9.50 Tv koledar. 10.00 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce, 18.45 Teledish. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 20.00 Dramska predstava. 21.30 Argumenti, zunanja politika. 22.00 Dnevnik. 22.20 Poročila za tujce. 22.25 Program Plus (Kavarnica Na zdravje, Profesionalci. Clif James vam predstavlja Japonsko, 3. del ) 0.45 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Potovanje. 10.05 Teleshop. 10.30 Nagobčnik, nemška komedija. 12.15 tfolo sre-
če. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Gospodinjstvo, Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone (Fess Parker). 17.00 Poročila. 17.10 Sosedie. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M.D. 21.00 Ljubezen je pravljica, nemški film, 1955 (Eva Cruewell). 22.40 Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 Cutterjeva pot, ameriška kriminalka, 1980 (Jeff Bridges). 1.15 Traper John M.D., ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Polna hiša. 12.00 Cena ie vroča. 13.05 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 361. nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Igre dobre volje, povzetek. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Delvecc-hio, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Le-
talonosilka Georgetown. 20.00 Air wolf, serija. 21.00 Dolina kraljev, ameriški pustolovski film, 1954. 22.25 Poročila. 22.30 Sledge Hammer. 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 0.00 Wrestling. 0.35 Letalonosilka, ponovitev.
EUROSPORT
6.00 Poslovni kanal in poslovno poročilo. 7.00 Za otroke. 9.30 Euro-bics. 10.00 Trax. 12.00 Avstralski nogomet. 13.00 Mobil 1. 13.30 Matterhorn. 15.00 Tenis, Kitzbuhel. 16.30 Nogomet, mladinsko prvenstvo. 18.00 Dan na plaži. 19,00 Novice. 20.00 Snokerji. 21.00 Športni dokumentarec: Mark Spitz. 22.00 Boks. 23.00 Motociklizem, Anglija. 0.00 Tenis, Kitzbuhel. 1.00 Novice
9 E
zun:
6.00 Channel E. izobraževalni program. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Po-
arp. ;
21.00 Hollywood. 22.00 Poročila.
ročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. tood. 22.( ni magazi fotografije. 23.15 Mix. 23.45 Eurochart.
22.15 Turis
5llywo( isfični
magazin. 22.45 Svet
11.00 Iskreča smrt, ameriška kriminalka, 1988. Jenny Seagrowe, Wil-lyam Conrad. 14.00 Okno v spalnici, ameriški thriller, 1986. 16.00 Lovna vročica, ameriški film, 1988. Mariel Hemingway. 18.00 Ljubezenski pozdravi iz onostranstva, ameriška komedija, 1982. Sally Fields. 20.00 Satisfaction, ameriška komedija, 1987. Justine Bakerman. 21.35 Zadnja brigada, ameriški film, 1973. 23.20 Midnight run, ameriška komedija, 1988. Robert de Niro.
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke — Zgodba iz školjke, ponovitev 5. oddaje 9.30 Živ žav
10.20 Alpski večer, 2. oddaja, ponovitev 10.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč — ponovitev
nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Zlata ptica — jež In lisica 18.15 M. Buh: Čisto pravi gusar, 2/5
19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 J. Tey: Zadeva Franchise, angleška nadaljevanka, 3., zadnji del 21.00 Montreux jazz festival 89 —
Funk in fusion 22.00 Tv dnevnik 3
TV SLOVENIJA 2
22.20 Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 20/20, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka, 7/17, Ho-operman, ameriška nadaljevanka, 2/10 0.25 Video strani
HTV 1
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele, Danzas Maracaibo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oh-cetni videomeh, ponovitev. 21.45 Žrebanje lota. 21.50 Dokumentarna oddaja TV Novi Sad.
HTV 2
9.45 Pregled programa. 9.50 Tv koledar. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Loto 20.05 Pokrij ji obraz, serija. 21.10 V ospredju, kontaktni program. 22.10 Dnevnik. 22.30 Poročila za tujce, 22.35 Program Plus (Dvojica, Profesionalci, V Stalinovem naročju). 0.55 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Izgubljena ljubezen, angleški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bo-nanza, vestrnska serija. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.25 Avto. 17.50 Matt Houston (Lee Horsley). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe, serija. 21.00 Ljubezen ima več obrazov, ameriški film, 1964 (Lana Turner). 22.50 Poročila. 23.00 Spiegel TV, reportaže. 23.30 V-zunajze-meljski, serija.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 11.05 Dolina kraljev, ponovitev. 12.30 Cena je vroča. 13.00 Bogat in lep, 177 nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 14.1tP Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Poročila. 16.00 Znova ti, serija. 16.30 Buck Rogers. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 Poročila. 19.10 Knight Rider. 20.00 Ameriška ruleta, angleški politični triler, 1987. 21.35 Poročila. 21.45 Explosiv, politični magazin. 22.30 Z veseljem sem ubijal ženske, avstrijsko-francoska kriminalka, 1965. 0.00 Mudhoney, ameriški seksi film, 1965.
EEE
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Euro-bics. 10.00 Novice. 12.00 Snukerji, biljard. 13.00 Boks. 14.00 Motociklizem, Anglija. 15.00 SP v konjeništvu, Stockholm. 17.00 Monster Trucks. 18.00 Moto šport. 19.00 Novice. 20.00 Atletski miting, Budimpešta, Madžarska. 22.00 WW Wrestling. 23.00 Mote šport. 0.00 Golf, Swedish Open, Malmö. 1.00 Eurosport News.
ttttt
6.00 Channel E. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. 0.15 Poročila.
11.00 Zadnja izmena, ameriški film, 1944. P. Strauss. 14 00 Policijska akademija 2., ameriška komedija, 1955. 16.00 Strmoglavo v Ameriki, ameriška komedija, 1955. Garrv Marshall. 18.00 Polet strahu — 847, ameriški film. 1988 Lindsay Wagner. 20.00 Katievo hrepenenje, ameriška tragikomedija. 1988. Jo-dye Foster. 21.35 Gorile v megli, ameriški film o živalih. 1988. 0.C0 Menjava vlog, nizozemska komedija, 1987.
SREDA 8. AVGUST
TTTHT
8.50 Video strani 9.00 Ciciban, dober dan: med ribiči
9.15 Alice in njena druščina, ameriška nanizanka, 8/16 9.30 Slobodan Šnajder: Raj zdaj,
drama TV Novi Sad 10.45 J. Tey: Zadeva Franchise, 3.,
zadnji del angleške nadalj. 11.40 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Po sledeh napredka 18.40 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, 6/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Film tedna — Žandar iz Saint Tropeza, francoski film 21.40 Miniature: Stare ure 22.10 Poletna noč — Pri Huxtablo-vih (Cosby show), ameriška nadaljevanka, 1/22, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka. 8/17, Hooperman, ameriška nadaljevanka, 3/10 0.15 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 žlahtna kapljica na Slovenskem, izobraževalna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Svet poroča. 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
9.45 Pregled programa. 9.50 Tv koledar. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Smrt Stjepa-na Radica. 19.30 Dnevnik 20.00 Veseli klub mladih, ameriški igrani film. 21.50 Rock and roll v zaporu, ameriški igrani film. 23.25 Dnevnik. 23.45 Poročila za tujce. 23.50 Program Plus (Kavarnica Na zdravje, Profesionalci, Sigmund Freud). 2.10 Poročila.
HIV 2
19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Ljubljana). 20.00 Glasbeni večer 21.30 Poročila. 21.35 Znanstveni forum. 23.05 Večeri v Sv. Donatu.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. Carson in Carson, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Ljubezen je le pravljica, nemški film 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, risana serija, Zdravje. Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.25 Živali. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Metulji so prosti, ameriška komedija, 1971 (Goldie Hawn, Eddie Albert). 22.55 Poročila. 23.05 Petulia, ameriško-angle-ška komedija, 1968 (Richard Cham-berlain, Julie Christie). 0.45 M Hammer.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Polna hiša. 12.00 Cena je vroča. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Poročila. 16.00 Knight in Daye, serija. 16.30 Hulk, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva, serija. 18.45 Poročila. 19.10 CHiPs, serija. 20.00 Visoka šola ZDA, ameriška komedija, 1985. 21.35 Poročila. 21.45 Stern TV. 22.15 Sunnyboy in Sugarbaby, nemška komedija, 1979. 23.40 Mislim, da me je dregnil kenguru, avstralski film, 1985.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Euro-bics, jutranja telovadba. 10.00 Novice. 11.00 SP v konjeništvu. 13.00 Golf, Swedish Open. 14.00 Moto šport. 15.00 SP v konjeništvu. 17,00 Atletika. 20.00 Vaterpolo: Italija, prenos. 22.00 Boks. 23.00 Svetovni šport. 0.00 Dan na plaži. 1.00 Eurosport News.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.15 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 22.15 Evropske reportaže. 23.15 Mix. 0.15 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 1.30 Time Warp.
11.00 Sabba — čarovnica, italijanski erotični thriller. 1987. 14.00 Študentka, francoska komedija, 1988 Sofie Marceau. 16.00 Moški in ženska — dvajset let kasneje, francoska ljubezenska romanca, 1986 Anouk Aimèe, Jean-Lui Tritignant. 18.00 Nenavadno srečanje, ameriški film, 1983. Peter Weller. 20 00 Angel, ameriški thriller, 1983. Sus-san Fyrell. 21.35 Tracy Lords show, ameriški seks film, 1988 22.50 Kača v mavrici, ameriški film, 1987. Bill Pullman.
Dnevi Pike Nogavičke
Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik sta že začela priprave na letošnji teden otroka, prvi v mesecu oktobru. Pripravljajo številne prireditve pod enotno noto Pike Nogavičke.
Prireditve se bodo vrstile ves teden. Za vse otroke naj bi vrteli v kinu filme o Piki Nogavički, na to temo bodo pripravili tudi kviz, risali na asfalt, uredili izložbe . . .
Vse to bodo zaokrožili s Pikinim dnevom, predvidoma v soboto, 6. oktobra, ves dan na Titovem trgu v Velenju. To naj bi bila pravzaprav velika Pi-kina zabava, velik otroški živ žav.
Mednarodna poletna violinska
šola Igorja Ozima
Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega bo organizirala od 29. julija do 12. avgusta poletno violinsko šolo. Že sedmič zapovrstjo jo bosta vodila prof. Igor Ozim, redni profesor Akademije za glasbo v Kölnu in njegova asistentka Christiane Hutcap.
Po izbirnem nastopu 29. julija v koncertni dvorani Glasb-ne šole bo 22 mladih glasbenikov iz Jugoslavije, Nemčije, Anglije, Švice, Japonske in Avstralije nadaljevalo izpopolnjeval-ni študij koncertantnega igranja na violini.
Uram prof. Ozima lahko prisostvuje vsak, ki ga to delo zanima, vsak dan od 9.30 do 12.30 ure in od 14.00 do 17.00 ure.
Mladi violinisti se bodo javnosti predstavili s tremi zaključnimi koncerti: 10. avgusta v Rogšaki Slatini, ter 11. in 12. avgusta v Velenju v koncertni dvorani Glasbene šole.
Šoštanj
Baročni večer
V nedeljo, 5. avgusta, ob 20. uri bo v cekrvi sv. Mihaela v Šoštanju BAROČNI VEČER. Na njem bodo nastopili:
Dunja Spruk, sopran Tomž Lorenz, violina in Maks Strmčnik, orgle.
Pripravili nam bodo bogat program baročnih mojstrov, tako za orgle solo, violino in orgle, glas in orgle kot za vso trojico skupaj.
Program: G. Frescobaldi, H. Purcell, D. Buxtehude, J. S. Bach, G. F. Handel, J. V. Stamitz. Vstop prost.


Verjeli, ali ne, začel se je zadnji mesec počitnic in vsa jeza okoli tega prav nič ne pomaga. Vseeno iskreno upam, da boste še vedno zbrali dovolj moči in mi pomagali izbrati novo ime naše glasbene oddaje, ki se sedaj še vedno imenuje Lestvica Radia Velenje. Tisti, ki ima'e telefon nas pokličite na radio, ostali pa nam pišite na naslov: R. V., Foitova 10 — Velenje.
V tednu, ki se pravkar končuje se je nabralo ogromno novih plošč, novic in vsega ostalega iz različnih glasbenih zvrsti.
No pa kar začnimo: Najprej nekaj za vse tiste, ki ste navdušeni nad novim glasbenim trendom in radi prisluhnete najboljšim re-
mix-om, mix-om in vsem ostalim zadevam. Družite se' še vi s klubom D.M.C, iz Londona.
Tokrat se vam ponuja res enkratna priložnost, da postanete tudi vi člani tega kluba. Čakata vas vsak mesec dve kaseti najboljše glasbe tekočega meseca.
Vse kar vam je storiti je to, da nas pokličete vsak dan od 17.—19. ure na tel. številko 855-191 ali nas osebno obiščete v DEE JAY SERVICU IN, če ne gre drugače še naslov: ROBBY BRATUŠA Koroška 3 - ŠOŠTANJ.
Verjetno vas zanima kam so izginile nekatere pop zvezde in zvezdice, kaj počnejo in kaj pripravljajo. Nekaj novic o tem pa mi je le uspelo izbrskati ... YO .. . MICHAEL
JACKSON kljub svojim zdravstvenim težavam še vedno gara na svojem novem LP-ju. Do sedaj je posnel že sedem novih komadov in edini problem, ki ga ima je, da se ne mora odločiti ali naj prej izda album največjih uspešnic ali novi album . . . YO . . .
KYLIE MINOGUE je
medtem še vedno na počitnicah v Avstraliji (seveda brez svojega dragega M. Hutchen-ca to ne gre) Avgusta pa se vrne v London, kjer naj bi dokončala novi LP, ta bo izšel meseca novembra . . . YO .. .
MARTIKA je v tem času izredno zaposlena, spremenila je svojo podobo tako, da ima sedaj čisto kratke blond lase, zapustila je dom svojih staršev, posnela film z RIVER PHOENIX-om, piše pa tudi pesmi za novo veliko ploščo ... YO . . . RICK ASTLEY — le kje se skriva ta fant s prelepim glasom? Odkar je zapustil »štalco« SAW-a ima kar nekaj težav. Sicer pa še vedno piše in snema nove pesmi za svoj tretji LP. Kupil si je tudi hišo v zahodnem Londonu in sodeluje z Markom Kingom iz skupine LEVEL 42 . . . YO . .. PET SHOP BOYS Fanta še vedno snemata novo ploščo v Miinchnu (izšla naj bi oktobra). Julija sta se vrnila v London, da jo zmiksata, prvi single pa naj bi slišali proti koncu meseca avgusta. In, če je res kar pravita potem je to njun najboljši izdelek do tega časa.
To pa je tudi vse za danes, berite nas zopet naslednji četrtek!
RESPECT TO ALL MY BROTHERS AND SISTERS!!!
(fl (U 0
(fl (D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih. '
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujino 132 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
15 let
è
jfiw»
r-—-
A_
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 3. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 5. AVGUSTA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 6. avgusta: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 8. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje.
								
I 1	IK1	hI	IN1	10 !	! 1			
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 2. 8. ob 18. uri Petek, 2. 8. ob 18. in 20. uri MLADI VOLKODLAK -Ameriški, komedija. V gl. vi.: Michael J. Fox
Petek, 2. 8. ob K), uri Sobota in nedelja, 3., 4. 8. ob 18. in 20. uri
LEGENDA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Tom Cruise, Mia Sara
Razkošna, prekrasno realizirana bajka o borbi dobrega in zla, z efektnimi akcijskimi scenami.
Gospodar Teme naroči odrezati rogove čarobnim enorogom in tako uničiti čarobno moč čarobnemu gozdu, toda fant prin-ceze Lili priseže, da se bo maščeval gospodarju Teme in vrnil mir v čarobni gozd.
PRIPOROČAMO OGLED! Ponedeljek, 6. 8. ob 10. in 18. uri
Torek, 7. 8. ob 18. uri in 20.10 GORILE V MEGLI - ameriški, avanturistični. V gl. vi: Sigo-urney
Weaver Neizmerni napori znanstvenice v borbi za očuvanje te živalske vrste.
Sreda, 8. 8. ob 10., 18. in 20. uri
KDO MI UBIJE ŽENO -ameriški, komedija. V gl. vi.: Danny De Vito, Bette Miler.
KINO »DOM« MOZIRJE
2. 8. - ŠEFICA ZNA, ameriška trda erotika
4. in 5. 8. - POLICAJ IZ LOS ANGELESA, ameriški, akcijski 9. 8. - UMRI POKONČNO, ameriška kriminalka
KINO »JELKA« NAZARJE
4. in 5. 8. - RDEČE OSVET-
NOCNI KINO V REDNEM KINU VELENJE
Četrtek, 2. 8. ob 20. uri Petek, 3. 8. ob 22. uri Nedelja, 5. S. ob 22. uri . ZALJUBLJENA SIRENA ameriški, erotski.
Sobota, 4. 8. ob 22.20 Ponedeljek, 6. 8. ob 20. uri TA MAC K A — japonski, erotski.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 2. 8. ob 20. uri LOV NA RDEClOKTOBER — ameriški triler. V gl. vi.: Sean Connerv
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 8. ob 20. uri NOČNI KINO - ZALJUBLJENA SIRENA - ameriški, erotski.
Nedelja, 4. 8. ob 19. uri MLADI VOLKODLAK -ameriški. Ponedeljek, 5. 8. ob 19. uri LEGENDA — ameriški.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. 8. ob 20. uri LEGENDA — ameriški. KINO PRIPOROČA!
KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
UENO, ameriška kriminalka
8. 8. - TRIJE MOŠKI IN DEKLE, ameriška komedija
KINO LJUBNO
4. in 5. 8. — zaradi Flosarske-ga bala predstav ne bo
7. 8. DIH SMRTI, ameriški pustolovski
Nočni zmagovalec
— Janez Skela, član Ribiške družine Velenje, je postal z ulovljenim osem kilogramskim krapom zmagovalec nočnega tekmovanja v lovu rib ob Velenjskem jezeru. Ribič, ki mu je že 32 let hobi namakanje trnka in skrb za ribji zarod, je tudi gospodar Ribiškega doma Velenje. »Takoj sem vedel, da se je prijelo nekaj velikega. Osem kilogramov je lepa teža,« je rekel.
Če bi tekmovanje potekalo ves dan, pa bi zmaga Janeza Skale tehtala celih 15 kg. Zjutraj je namreč po polurni borbi iz vode potegnil 15 kilogramov težkega amurja.
Leši

snalu og&tbi
Tel. št.: 853 451 _855 45Q_
o
VEČ MODULOV ZA TELE-TEKST (Gorenje) prodam. Cena 950,00 din. © 858-881. OTROŠKO SOBO UGODNO PRODAM. © 858-759 popoldan.
MALO RABLJEN OBRAČALNIK za kosilnico Gorenje in traktor gume 10/28 nove, prodam. Alojz Brinovšek, Ljubija 85, Gneč.
ALU KOLESA, z gumami Fire-stone 175-70-13 za Lado, Zastavo, Golf ter sončno okno in ostalo opremo, prodam za polovično ceno. Drago, © 721-520. STROJ ZA STISKANJE lesnih briket, prodam. © 891-177. DOBER JABOLČNIK PRODAM po 6 din. © 884-190. NOVO BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam. © 858-789 od 17. do 19. ure.
MODER R-4 GTL, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. © 853-068.
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam. © 858-458.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
ČETRTEK, 2. 8. 1990 dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. D. Vrabič, nočni dr. Kočevar, nočni dr. Vidovič,
PETEK, 3. 8. 1990 dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Pe-čnikova, nočni dr. Pečnikova, nočni dr. Lazar,
SOBOTA, 4. 8. 1990 dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar, dežurni dr. D. Vrabič,
OTROŠKO SOBO UGODNO PRODAM. © 853-741. KRAVO SIMENTALKO, prepuščeno in hlevski gnoj prodam. Stane Verdev, Šalek 16 A, © 856-785.
GOLF, letnik 1979, obnovljen, prodam. © 882-498, Toni, po 19. uri.
PARCELO NA SONČNI LEGI
1000 m2 in traktor Štajer 28 KS, prodam. Franc Polak, Pepelno 19, Šmartno v Rožni dolini. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za srednje šole. © 854-433.
120 kg TEŽKEGA PRAŠIČA za
zakol, prodam. Hedvika Kruleč, Dobrna 16.
ZIBELKO, globok otroški voziček (vse opremljeno) in nahrbtnik za dojenčka, prodam. © 858-667.
PRODAM PARCELO ZA VIKEND, veliko 1200 m2 na Ponikvi pri Žalcu. © 856-781.
NEDELJA 5. 8. 1990 dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar, dežurni dr. D. Vrabič,
PONEDELJEK, 6. 8. 1990 dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Rus, nočni dr. Pirtovšek
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: 5. 8. 1990 dr. Ivana Jevšek
DEŽURNI VETERINAR: Od 30.. 7. 1990 do 12. 8. 1990 Marjan Lešnik, dipl. veterinar Ljubija, telefon 831-219
GIBANJE PREBIVALSTVA
OBČINA VELENJE Poroke:
?etrovec Matjaž, rojen 1965, Celje, Ljubljanska 60 in Mrzlak Manja, rojena 1965, Latkova vas 21; Lamot Stanislav, rojen 1966, Prešernova 2 in Volk Irena, rojena 1971, Velenje, Prešernova 2; Otorepec Boštjan, rojen 1969, Slovenj Gradec, Tomšičeva 9 in Zarifovič Dženeta, rojena 1964, Velenje, Stantetova 10; Pelko
GORENJE POINT
podjetje za informacijske tehnologije d.o.o. 63320 VELENJE
Žarova 19
V skladu z 18. členom statuta in po sklepu razpisne komisije, razpisuje Gorenje Point d.o.o. delovno mesto
direktor družbe
Direktor je imenovan za dobo 5 let in je po izteku mandata lahko ponovno imenovan.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri;
—	da ima vsaj 8 let izkušenj v stroki, od tega vsaj 5 let na vodilnih delovnih mestih
—	da obvlada aktivno vsaj en tuj jezik;
—	da ima managerske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev
Rok za zbiranje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Kandidat mora vlogi priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
Boštjan, rojen 1963, Velenje, Dušana Kvedra 12 in Podbevšek Silvesta, rojena 1966, Velenje, Jenkova 15.
Smrti:
HAREJ Anton, rojen 1921, Florjan 258; Kokot Pavlina, rojena 1906, Lipoglav 4; Sušnik Ivan, rojen 1931, Trbovlje, Kerši-čeva 32; Višnjar Milan, rojen 1955, Paski Kozjak 15
OBČINA MOZIRJE Poroki:
Aleksander Tanjšek, 1965, RTV mehanik iz Gornjega grada 112 in Mateja Usar, 1969, delavka iz Ljubije 114; Franc Orel, 1966, kmetovalec z Brezja 20 in Rozali-ja Bider, 1968, konfekcionarka z Dol Suhe 22.
Rojstva :
junija se je v mozirski občini rodilo 7 dečkov in 4 deklice.
Tam, kjer si li, ni sonca ne luči le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli ko zavemo se, da več te ni!
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Margarete Kovačevič
rojene 18. 5. 1910—23. 7. 1990
se iskreno zahvaljujemo dr. Žubarjevi, družini Zadravec ter Nadi Čas. Posebno zahvalo izrekamo Jožetu Strahovniku za prevoz pokojnice in druge usluge.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči otroci z družinami
Gisiro £
KINO VELENJE
Koroška 44, VELENJE objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za odprodajo poslovnih prostorov oz. lokal za mirno obrt v izmeri 100 m2 (nad kemično čistilnico Polak).
Začetna din/m2.
cena je 15.000,00-
Pismene ponudbe pošljite na naslov:
KINO VELENJE, Koroška 44, VELENJE v zapečateni ovojnici z oznako »Pismena ponudba — ne odpiraj«, najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa.
Morebitne informacije dobite v pisarni Kina Velenje, telefon 856-384.
«nama
Namin kotiček
din 68,80
od 0,50 din dalje od 23,50 din dalje dalje
Veleblagovnica NAMA vas v teh dneh še posebej pričakuje:
na ŠPORTNEM ODDELKU
—	plavalne žoge SWIM BALL vam zagotavljajo najhitrejši način plavanja
din 202,80
v ŽELEZNIMI:
—	sončni kolektor ss 87/2	din 3.805,00
—	barva Jupol 30/1	samo din 318,00
—	barva Jupol 10/1	samo din 133,00 v PAPIRNICI:
po ugodnih cenah — vse za šolo
—	nalivniki
—	radirke
—	Joli barvice iz uvoza
—	zvezki A4	od 5,60 din
—	beležke	din 1,20
—	tehnični svinčniki	din 4,10
v TEKSTILNEM DISKONTU
—	majice bele Serafina	din 32,50
—	majice črne	din 29,90
na ODDELKU OBUTVE:
—	ženski sandali	od 190,00 din dalje
—	ženski čevlji	od 286,00 din
—	moški čevlji	od 246,00 din
—	prehodni ženski škornji	od 203,00 din
v SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI:
—	Sladko srce Pionir 1/1	din 38,20
—	bonboni 450 gr.	din 23,30
—	Fructal sok — jabolčni 0,2	din 3,20
—	posebna klobasa kg	din 49,50
—	reklamna klobasa kg	din 36,10
Za NAMIN izlet je izžrebana BERTA JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje.
ran
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
CENJENI KUPCI - POTROŠNIKI!
MERCATOR — ZKZ MOZIRJE tudi tokrat misli na vas.
V	vseh svojih prodajalnah ima na zalogi vse vrste blaga široke potrošnje in blago trajne vrednosti PO UGODNO ZNIŽANIH CENAH.
V	nekaterih prodajalnah pa vam nudi celotni proizvodni program blaga proizvajalcev:
TORI GORNJI GRAD (mopedi - rezilci) 20 % cenejši
GORENJE GLIN NAZARJE (okna - pohištvo — vrtne hišice) 15 % cenejše LIKO VRHNIKA (vrata - stoli) 15% cenejše
Nakup je možen na 6-mesečni kredit pri Ljubljanski banki ali 5-mesečni kredit brez pologa pri M-ZKZ Mozirje.
M-ZKZ MOZIRJE DE TRGOVINA SE PRIPOROČA ZA NAKUP!

Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Fran ca Stropnika
po domače RAZPODOVNIKOVEGA ATA iz Belih vod 29. 1. 1928-25. 7. 1990
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje,
izrečeno sožalje.
Posebna zahvala dr. Menihu, pevskemu zboru iz Šmihela, pogrebcem, govorniku ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Rozalija, sinova Franc in Ivan ter hčerke Fanika, Marija in Irena z
družinami in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
Cilke Srebočan
1906-1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, govorniku, dr. Fijavžu, bolnišnici Slovenj Gradec, domu za varstvo odraslih in gospodu župniku za opravljen poslovilni obred.
VSI NJENI
Vi mM i
::ì t\s k i . lo I i ni
oKi'o '/a ranio
V )
W<\\\

• f > r s ,\iii o d o t
Na prelepem mestu v osrčju Logarske doline so mladi planinci velenjskih osnovnih šol pred nedavnim opravili letošnji planinski tabor. Že deveti po vrsti je bil in po besedah vodje tabora Andreja Kuzmana so vsi dosedanji izpolnili namen in pričakovanja. Tudi vreme je letos postreglo 30 mladim ljubiteljem narave in gorskega sveta, med njimi sta bila letos prvič tudi dva pionirja pobratenega planinskega društva Treskavica iz Sarajeva. Aktivnosti v taboru se bistveno od prejšnjih niso razlikovale, vse pa so seveda namenjene večji varnosti pri hoji po visokih gorah, dokaz upravičenosti tega tabora je tudi dejstvo, da pri delu pomagajo tisti vodniki, ki so se v tem taboru usposabljali v prvih letih pa se pozneje udeleževali tudi tečajev za mladinske vodnike.
Orientacija je pomembna planinska veščina. Tudi Naš čas prav pride.
Letos so opravili nekaj zahtevnih tur, se na njih seznanjali z osnovnimi zahtevami varne hoje po planinskih poteh, prikazali so jim plezanje, varovanje, zabijanje klinov, na snežišču so se seznanili z uporabo cepina, derez in vsega kar zraven sodi. Prav zaradi tega vodja tabora poudarja, da na tem usposabljanu želijo predvsem tiste mlade planince, ki so v gorah že bili s svojimi mentorji in starši, da se torej še prekalijo.
Izbor za udeležbo opravijo mentorji na osnovnih šolah in to pomeni tudi nagrado za celoletno marljivo delo v planinski skupini. Pri velenjskem planinskem društvu vsem mladim, ki želijo v gore priporočajo, da se najprej vključijo v planinske skupine na svojih šolah in na podlagi tega nadaljujejo svojo planinsko pot. Poudariti velja, da je planinska dejavnost na velenjskih osemletkah zelo razgibana in pri društvu si želijo, da bi tabor v prihodnjih letih opravili
v več izmenah, najlepše bi bilo kar po posameznih šolah. To je tudi moralna obveza velenjskega društva, da pomaga mladim, jih usposablja, s tem krepi prizadevanje za varnost v gorah in seveda temelje svoje bodoče dejavnosti.
Razumljivo tabor terja tudi stroške. Del prispevajo udeleženci in njihovi starši, letos je bilo to 700 dinarjev, del prispeva planinsko društvo, posebej so veseli finančne in materialne pomoči občinskega štaba teritorialne
obrambe, precej pa so stroškovni del razbremenili s prispevki osnovnih šol in družbene prehrane, ki so malo spraznili police v kuhinjah. Še nekaj bi veljalo dodati. Ob devetih letnih taborih so opravili še dva manjša zimska na Okrešlju in prav ta del bi radi razširili.
Za majhno zanimivost iz tabora tudi lahko poskrbimo. Število udeležencev se je namreč že prvi dan povečalo za dva. Najprej so se ju malo prestrašili, mislili so namreč, da sta vse kaj drugega kot prijazna polhca — Miki in Poldi so jima dali ime. Sta stalna gosta uživata v dobrotah, ki jima jih delijo vsi, zlasti pa kuharica Julka, ki se boji samo tega, da ji
ne bi padla v skledo. Lačna sta od jutra do večera, pa za svojo čistočo skrbita skoraj bolj kot otroci, z nasmehom dodaja Julka.
Kuharica je v taboru drugo leto in je zadovoljna in srečna. Rada je med mladimi, posebej je zadovoljna ko so zadovoljni tudi starši, ki obiskujejo svoje otroke. Priporoča jim, da otroke še naprej pošiljajo v tabor v Logarsko dolini, ob obiskih se vsekakor lahko prepričajo, da je res lepo in prijetno, obenem pa potrdijo zaupanje v takšno obliko počitniške in siceršnje dejavnosti. Tako je tudi prav in naj bo v bodoče še bolj.
ÜP)
_W'r- -
Miki čaka na poslastico
	mmmmmm #t ■ 1 f
^BT Èli M w!f WxS*	1 jmi MK jfl
^KL, " m i^Bifflg Kp ^ J*. '	■ f ■ ~
	■ J||
■PP- MLi	■RaH^HHr sj
Iz Julkine kuhinje prihajajo dobrodošle dobrote	
»Razdeljevanje rib« na Ljubnem
Skupni ulov, spori med »tržani« in »kočarji«
Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji je najstarejša turistična in narodopisna prireditev v Zgornji Savinjski dolini in ena najstarejših daleč naokrog. Konec tega tedna, pravzaprav od danes, četrtka, dalje se bodo namreč zvrstile številne prireditve ob jubilejni — trideseti izvedbi — Flosarskega bala, ki je vsekakor pognal globoke korenine med Ljubenci samimi, vsemi Zgornjesavinjčani, pa tudi širše. Visoka obletnica nedvomno ni edini razlog, da bo letošnji bal vsebinsko veliko bogatejši, saj so prizadevni organizatorji po vsebinskih osvežitvah segli že pred leti in bili zares uspešni. Zlasti na področju narodopisja, oživljanja nekdanjih navad in običajev, ustvarjalnosti ljudskih godcev, in še bi lahko naštevali.
Ob iskanju zanimivih dogodkov iz preteklosti, danes večinoma že pozabljenih, so s pomočjo neutrudnega Aleksandra Vide-čnika našli še enega, posebej zanimivega. Gre za skupni ulov rib v trgu in za razdeljevanje ulova med »tržane« in »kočarje«. Ta obred je veljal nekje do leta 1850, zato ga tudi Ljubenci sami večinoma ne poznajo, zgodovinski viri pa so vendarle ohranjeni in verodostojni. Ljubno si je tr-
ške pravice pridobilo pred petimi stoletji in takratna zemljiška gosposka v Gornjem Gradu je nad njihovim uresničevanjem skrbno bedela. Med te pridobljene trške pravice je sodil že omenjeni skupni ulov rib, na povsem določenem delu Savinje, ki so se ga udeležili vsi prebivalci, trški sodnik pa je po ulovu ribe »pravično« razdelil mednje. Pri tej delitvi so se zbrali vsi Ljubenci, pred vsem krajevnim občestvom so namreč v tistih časih sprejemali tudi vse ostale pomembnejše sklepe. Vendar je prav pri tem »skupnem« odločanju prihajalo do pogostih sporov. Vedeti je namreč treba, da so bili krajani razdeljeni med ugledne »tržane« in povsem brezpravne »kočarje«, ki jih je bilo v določenih letih vsaj polovica vseh prebivalcev. Bili so torej »drugorazredni« krajani, saj niso imeli nikakršnih pravic, volilni sistem jih ni upošteval, pri popisu prebivalstva pa so jih enostavno šteli pod »ostalo«, se pravi, da jih niso niti prešteli. V zvezi s tem je zanimiv edinstven dogodek v takratni avstro-ogrski monarhiji. Prav ljubenski kočarji so se namreč pritožili čez volilni red, ki jim v posameznih volilnih razredih tli zagotavljal
nobene pravice. Njihov upor je bil takrat brez primere v cesarstvu, celjska kresija je njihovemu protestu ugodila, deželno sodišče v Gradcu pa je na tretji stopnji drugostopenjsko razsodbo razveljavilo in seveda dalo prav tržanom. Volitve torej niso bile razveljavljene.
Za kočarje je bilo seveda krivično tudi že omenjeno razdeljevanje rib po skupnem ulovu. Prav ta prizor bodo na Ljubnem letos prvič nazorno in kar se da izvirno uprizorili. Tržani so pri delitvi rib seveda dobili znatno večje število kot kočarji, ki so pač dobili kar je »z mize padlo«. Pa še
do tega niso imeli pravice. Zaradi tega je veliko pomenilo že dejstvo, da so sploh kaj dobili, in to »nekaj« jim je omogočil sklep trškega sveta. Jasno je, da je bila to bolj miloščina za brezpravne, kar so pri razdeljevanju rib »tržani« posebej poudarjali. Ni čudno torej, da so se zaradi tega in drugih krivic kočarji uprli, pa pri tem razumljivo potegnili krajši konec. Ne glede na to, bo ponazoritev tega pozabljenega običaja gotovo pomembna vsebinska obogatitev letošnjega, 30. po vrsti Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji.
(JP)
MILIČNIKI SO ZAPISALI
VERIŽNO TRČENJE
Iz Šoštanja je peljal proti Gorenju 27. julija nekaj po 14. uri voznik osebnega avtomobila enainštiridesetletni Martin. Golob. Za njim so prav tako z osebnimi vozili peljali dvaindvajsetletni Aleksander Pečnik, sedemindvajsetletni Marjan Šin-kar in petindvajsetletni Andrej Ugovšek s sopotnikoma Francem Jerinom (28 let) in Robertom Škutlom (21 let). Za njimi je peljal voznik tovornjaka osemintridesetletni Miodrag Carevič. V Skornem je voznik Martin Golob ustavil za vozilom, ki je zavijalo levo. To so storili tudi vsi vozniki prej omenjenih osebnih vozil, Miodragu Careviču pa to ni uspelo. Zaletel se je v kolono vozil pred seboj. Pri tem sta se Andrej Ugovšek in Franc Jerina hudo telesno poškodovala, nastalo pa je tudi za okoli 50 tisoč dinarjev materialne škode.
ZANESLO GA JE V LEVO
Po lokalni cesti iz Belih vod proti Šoštanju je peljal 23. julija nekaj po 13. uri voznik osebnega avtomobila tridesetletni Marko Franjič. V Skornem mu je pripeljal nasproti dvainštiridesetletni Ciril Žager z osenim avtomobilom in prikolico. V blagem ovinku ga je zaneslo in trčil je z Žagarjem. Pri trčenju sta bila oba voznika in sopotnika dvaindvajsetletni Tomo Petrovič in devetnajstletni Rober Gašperič, lažje telesno poškodovani.
PREHITRA VOŽNJA
Voznik osebnega avtomobila, sedemindvajsetletni Milan Belci je peljal 30. julija okoli 15. ure iz Šentilja proti Titovem Velenju. Verjetno je vozil prehitro in v blagem desnem ovinku ga je zaneslo v levo in trčil je v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil	devetinpetdesetletni
Franc Strmšek. Pri tem se je sopotnica Marija Strmšek hudo telesno poškodovala.
GROZIL JI JE Z REVOLVERJEM
Svetomir K. je 29. julija okoli 16. ure v Skornem med prepirom grozil svoji ženi Ani. Posredovati so morali miličniki, ki so Svetomirju revolver zasegli, saj ni imel orožnega dovoljenja. Čaka pa ga še zagovor pri sodniku za prekrške.
GLASNA GLASBA
Prejšnji teden so morali posredovati velenjski miličniki kar dvakrat, ker sta občana še pozno ponoči poslušala glasno glasbo. Prvič 27. julija malo pred polnočjo, kjer je Borut H. iz Polzele pred Stantetovo 15 naravnal svoj avtoradijski sprejemnik na ves glas. Drugič pa je Mario B. 30. julija malo pred eno vrtel glasno glasbo na Trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju.
Naši prometni nesmisli (2)
Nevarni »otok«
Med cestno prometno problematiko, ki ji bo nova vlada namenila učinkovitejše ukrepe, kar je slutiti po kadrovanju v ustrezne organe in službe, sodijo tudi tehnične in prometno komunalne rešitve, novogradnje in rekonstrukcije ter vzdrževalna dela na naših cestah.
Primer neustrezne rešitve je nevarni >otok< na odcepu ceste iz Starega Velenja proti gasilskemu domu in v semaforizi-rano križišče na Šaleški cesti. Res je stransko križišče neugodno locirano, prometni režim pa še bolj neustrezno postavljen. Nevarnost predstavlja neoznačen >otok<, ki štrli iz cestne površine kot nekakšna čer. Vozniki, ki so si že uničili podvozja ter pogonski mehanizem, bi že vedeli kaj povedati. Zavijanje v križišče s semaforom je možno le tako, da se voznik odpelje do gasilcev ali Vegradove zgradbe in se tam motovili. Iz smeri Šentilja praktično ni možno zapeljati v Staro Velenje, teoretično pa ni prepovedano.
Rešitev je v celotni sanaciji križišča, najmanj kar je potrebno, pa je označitev otoka z znakom, >obvezno desno mimo* ... in najbrž še kaj. Za to imamo plačane strokovnjake, ki bodo stvar projektirali in izvedli. Napočil je čas za akcije... Te pa naj bodo tudi na >terenu<
Ta primer je kamen spotike za avtobuse, avto šolo, miličnike in vse druge udeležence v prometu. Od zdaj naprej bo tudi odgovornim operativcem za cestni promet in njeno varnost. Prepričani smo o tem!
Jože Miklavc
IGRALI SO KARTE
Sosedje bifeja upokojencev v Pesju so 29. julija malo po tretji uri zjutraj sporočili, da je ta lokal še vedno odprt in da jih to moti. Miličniki, ki so odšli tja, so ugotovili, da sta tam Branko P. in Alojz S. igrala karte za denar. Oboje, karte in denar so jima zasegli, ju prijavili sodniku za prekrške, prijavo pa so napisali tudi zoper Dragico L., natakarico, ki lokala ni zaprla pravočasno.
IZGINILO KOLO
Janko Š. je pustil 30. julija malo pred 14. uro svoje kolo prd stanovanjem nezaklenjeno. Izginilo je.
KRILO SO HITRO ODKRILE
Danica V. je 27. julija dopoldne v Erini prodajalni Center izbirala krila, a ni nič kupila. Prodajalke pa so opazile, da je ostal obešalnik prazen. Odhitele so za njo in krilo, ki je manjkalo, našle v njeni torbici.
To je posnetek dela ceste na Konovem, ki vodi proli Hraslovcu. Prav na tem odseku je » začetku julija prišlo do težje prometne nesreče, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, druga pa je je odnesla z lažjimi poškod-
Prejšnji teden, v začetku tedna, nas je v uredništvu obiskala mati voznika motornéga kolesa vespa, ki se je v nesreči težko poškodoval. Prepričana je, da na tem mestu to ni bila zadnja nesreča, pred njo pa jih je bilo že nekaj, ki pa bi se jih dalo preprečiti. Če drugega ne, meni, bi bi-
lo treba rešiti problem »obcestnih jarkov<, da bi se lahko udeleženci v cestnem prometu v nevarnosti umaknili s ceste. To pa danes ni možno. Prepričana je, da primerna rešitev ne bi bila predraga.
Takšnih ne dovolj domišljenih prometnih rešitev, pa je v občini še več, na nekatere smo v našem tedniku že večkrat opozorili, toda doslej se našim prometnim strokovnjakom ni zdelo kaj dosti vredno, da bi jih tudi uredili, morda pa bo nova oblast tudi na tem področju naredila več reda?
i
i
mi jMHG? pp., * -
Počasi in previdno, pa še tako je zapleteno