Latinica in nemščina." ¦^Lzpodrivanje gotičnega pisma je postalo med Nemci v zadnjern času pereče vprašanje. Boj zoper gotično pismo so bije že stoletja, a tako ljnto, s tako dobriin vspehom se še ni bojevalo ko sedaj. Na jedni strani stoji hrabro okoli 10.000 članov ,,Lateinschriftvereina", večinoma so to učitelji viSjih, srodnjih in ljudskih šol, na drngi strani se jiin pa npirajo sovražniki vseli novarstev, a najbolj ljuti nasprotniki pa so ,,patrijotj(^'', kojini je vpeljava latinice ,,Franzosekn", akoravno se je dokazalo že davno, da gotično pismo ni nemško pismo. Upati pa sniemo, da bodo zadnji kinalu premagani ter da se bo v šoli knialu odstranilo gotično pisnio', istotako kakor so odstranili pred leti staro niero tor vpcljali francosko mero. Ker bo donasalo našim šolani izpodrineno gotieno j)ismo iste koristi, kakor poprej vpeljana *) K temu članku ima današnji list prilogo. — Ured. francoska mera, moramo si ogledati to vpraSanje malo natančneje. Gotično pismo se je razvilo na F^rancoskem s porabo okrasov, ki so vzeti iz gotičnega sloga. Ker ga dandanes rabijo samo Nemci, je nekaterini izvirno nemško, akoravno jini je Jakob Grimni sledeče povedal: Es geschieht ohne verniinftigen Grund, dass man diese verdorbene Schrift gothitich oder dentsch nennt, sie konnte niit gleichem Fug bohmisch heissen. Auch darf ^ie di_"chaus nicht fiir eine organische Umgestaltnng der lateinischen Schrift zum Behuf der deut.^chen Schrift gelten. Latinica je postala svetovno pismo. Zaradi tega se je morajo Nenici priučiti, da morejo občevati duševno in kupčijsko z knltnniimi narodi. Gotično pismo opnstiti bi bilo očividno koristno. Osobito bi se jednovil pouk v branji in posebno sedaj tako nepristojno zamudni pouk v pisanji. Sedaj se morajo pri Nemcih in pri nas učenci učiti 8 abeced. Učencem moramo vtisniti 200 crk, med tera ko drugod zadošča le polovica. tega. Z opustitvijo dvojnega pisma bi se pridobilo veliko učnih ur, ki bi se porabile za poučenje materinščine, katera je na naših šolah prikrajšana vsled učenja druzega deželnega jezika. Razven tega ima latinica sledeče prednosti pred goticnim pisniom: 1.) Obstoji latinica iz bolj razločnih, jednostavnih in preglednih oblik kot gotično pismo. Gotično pismo je nastalo vsled okrasa latinice. (Glej priloga, št. 1.!) V srednjem veku so okraševali črke. Takrat je bilo namreč pisanje umetnost, katero je gojila le peščica ljudij. Vsled te razvade je postalo pisanje risanje črk. Razni ,,schreibmeistri" so izmišljali črke, katere so bile zelo nerazločne. (Glej priloga, št. 2.!) Sčasom je postalo pisanje imovina vseh. Prvi zahtevi pisma sta postali zopet razločnost in jednostavnost, svojstvi, ki sta zavisni druga od druge. Razlpčnost latinico izvira iz nje jednostavnosti. Treba je le tiskane črke latinice in gotičnega pisma primeriti in takoj vidiš razloček. (Glej priloga št. 3., 4.!) Osobito so velike gotične črke tako nesrečno izmišljene, da celo izurjeni odrasli niso vedno gotovi. Poskušajmo le brati lastna imena, ki so nam noznana, in šlo nam bode trdo, da, morali jih bodemo celo črkovati. Velike orke latinice bo vsak zapisal na pamet, ne da bi se moral tega vaditi, poskuša pa naj kdo to storiti pri gotičnem pismu! Tudi male črke so zelo slabe. Zaradi nerazločnosti gotičnega pisma se rabi latinica pri važnejših rečeh, n. pr. pri pošti, pri železnici, na denarjih. Zemljevidi se vsi tiskajo z latinico. Zemljevid z gotičnim pismom je nemogoč, ker tu imamo samo lastna imena. Tu se ne sme ugibati, ampak brati. 2.) Latinica je ložja ter pospešuje metodo citanja-pisanja. Pri latinici so črke in pismenke podobnejše, kot pri gotičnem pismn. Male črke in pismenke so v latinici večinoma brez velike spremembe. Tudi razloček med velikimi in nialimi črkanii ni velik, 13 malih in velikih črk kaže isto obliko. Vse drugače je v gotičnem pismu. Velikrat ni prav nobene podobnosti med črkami in pismenkami, in samo veliki II je malemu u jednak. 3.) Ima latinica lepše in žlahtnejše oblike kot gotično pismo. Prva je tedaj sposobna blažiti estetični čut mladine in vsega naroda. 4.) Latinica je v svojih oblikah bolj dosledna in sistematična kot gotično pismo, katero kaže v svojih oblikah veliko nepravilnostij. Drugo je namrec sestavljeno brez kakega splošnega vodila iz vrste nas motečih pik, črt, zavijanj , krivin in krivotin. Soennecken je naštel v gotičnem pismu 66 različnih glavnih potez. 5.) Ne utrudi latinica ne pri branji ne pri pisanji tako zelo očij, kakor gotično pismo. Prvo moremo zložno in trajno brati in pisati. Zato so tndi očala raed Neraci tako zelo razširjena. 6.) Male gotične pismenke se ne dajo pravilno pisati z ostrim peresom. Soennecken j« dokazal, da se oblike gotičnih pismenk, kakor se zahtevajo od ucencev na podlagi predpisov, s peresi, ki so sedaj navadna, ne dajo narediti. Zato pišejo po nekaterih šolah gotične pismenke sedaj z ,,rond"-peresom. (Glej priloga, št. 5.!) Z navadnim peresom se nam zdijo poteze ostre (priostrene). Ako jih pa povečamo, prepričamo se, da so le ,,Trugformen". (Glej priloga, št. 6.!) Mi učimo v šoli tehnično nemožnost. — Hitropisci narede pri gotičnem pismu kote okrogle. Tudi v stenografiji so se skrbno izognili kotov. 7.) Latinica se zaradi njej lastnih okroglin da pisati hitreje, kot gotično pismo. Tudi se ne utrudi roka tako hitro. — Soennecken je dokazal, da ima gotična abeceda 107 taktov, a latinica samo 68 torej velja razmerje 11:7. Latinici je treba tudi raanj prostora. 8.) Naglasnih in drugih znamenj ne moremo rabiti pri gotičnem pismu in vender brez njih v pouku in za pravo zaznamovanje težko shajamo. (Glej prilogo, št. 7.!) Prednosti latinice so torej dokazane. Omenil sem, da so člani ,,Lateinschriftvereina" večinoma učitelji. Oglejmo si sedaj sklepe zborovanj in drustev avstrijskih učiteljev. Dne 7. svečana 1883. 1. je sprejelo pedagogično društvo na Dunaji soglasno resolucijo: Iz pedagogičnih, zdravstvenih, estetičnih in ekonomičnih razlogov je splošno potrebno, da se točka ,,pisanje gotičnih pismenk" izpusti iz načrta za avstrijske ljudske in meščanske šole. Tudi branje je potrebno učencem olajšati in sicer v tem smislu, da se učenci seznanijo v prvem šolskem letu samo z latinico. Iz omenjenih razlogov se istotako želja, da bi se gotične črke izpodrinile, tako dolgo ne da izvršiti, doklor to pismo obdrži v navadnem življenji splošno veljavo. Brezdvonino je to vprašanje časa, da se bo gotično pismo opustilo v navadnein življenji. T^udi je želeti, da se posvetuje in zboruje avstrijsko učiteljstvo o teni vprašanji ter pospešuje odpravo gotičnega pisma. Nemški učitelji so se v zadnjein času večkrat posvetovali o tej stvari. Tako je učiteljstvo VI. dunajskega okraja 1. 1889. sklenilo v svojem okrajnem zborovanji: 1.) Z ozirom na pouk in šolo naj se rabi sanio jedno pismo. 2.) Latinici so mora prednost dati. — Tudiučiteljstvo III., VII. in VIII. okraja je lansko leto jednako sklenilo, poslalo šolski oblasti te točke v prevdarek, prosilo za abecednike v latinici ter za izključljivo rabo latinice v I. razredu. A ne samo aa Dunaji, ampak tudi drugod čutimo to gibanje. Tako je sklenilo graško učiteljsko društvo glede na to, da se latinica vedno bolj razširjuje ter da se splošno izpodrivanje gotičnega pisma pač da zavleei, a ne ubraniti, da se izreče graško učiteljsko društvo glede na rastoče razširjanje in z ozirora na zdravstveno prednost: 1.) Naj se goji po šolah branje in pisanje v tem pismu bolj kot do sedaj; 2.) ker je latinica v primeri z gotičnim pismom veliko bolj jednostavna in razločna, ker je med pismenkami in črkami večja podobnost, izreče se graško učiteljsko društvo z ozirom na glavno poučno vodilo ,,od ložjega k težjemu", da naj se v I. razredu goji le latinica. Zaradi tega naj se preskrbi abecednik v latinici in izprosi potrditev oblastev. Toliko o gibanji po povodu tega vprašanja pri Nemcih. Omeniti hočem še drugo pereče vprašanjepriNeracih, namreč nov glasovnočisti ali fonetični pravopis. Le-ta zahteva izključljivo vpeljavo latinice. Glavno vodilo tega pravopisa je: Piši tako, kakor pravilno govoriš in sicer za vsak glas vedno jedno in isto znamenje. — Ako obvelja ta pravopis, pade tudi gotično pismo. — Kolika olajšava za slovenske učitelje! Pri začetku pouka v nemščini bomo niorali učencem samo dve črki pokazati, namreo f (za raehki s) in j (za slovenski ž) in ko se učenci seznanijo z dvoglasniki in preglasniki (podvojenje samoglasnikov in brezglasne črke odpadejo), čitali in pisali bodo gladko nemško. — Pustirno vender Nemce in oglejmo si razmere med Slovani osobito nied Slovenci. Dandanes pišejo vzhodni Slovani cirilico, zahodnim rabi pomnožena latinica. V ljudski šoli se goji večinoma — izjemši nas Slovence — samo materinšoina in le jednotno pismo. Pač se morajo v srednjih šolah učiti druga pisma, a takrat se jih vsak priuči hitreje kot v ljudski šoli. 0 razmerah v Bulgariji mi piše gosp. profesor A. Bezenšek: ,,V Bulgariji je bila nemščina še le pred 4 leti uvedena v gimnazije in realke. Rabi se v obče gotično pismo pri izučevaoji. Bulgari še sploh malo pišejo neraški, bolj francoski in celo novogrški (posebno trgovci). Sicer je pa 12* za dijake I. in II. gimnazijskega razreda (ko se začnejo nemščino učiti) skoraj jedna težava, da li se uče latinice ali gotičnega pisma — obe sta novi za nje. Po raoji skušnji v zaeetku še manj rnešajo gotične s.ciriličnimi pismenkami, kakor z latinico (v francoščini), ker je razloček osnoven". 0 razmerah na Ceškem mi piše g. Jan Lego : _Na Češkem se v ljudskih šolah — v vaseh in mestih — tudi na osemrazrednih, poučujejo vsi predmeti le češki; nemški jezik se uci le kot neobvezen predmet v 4. razredu ljudskih šol le v onih mestih, kjer vstopijo dijaki v srednje šole. Tudi na čeških srednjih šolah je nemščina neobvezen predmet, ako so si roditelji izvolili francoščino za obvezen predmet, kar je navadno. Dijaki se uče navadno obeh jezikov, nemščino in francoščino — jednega obvezno, druzega neobvezno. Ravno tako se na čeških učiteljiščih poučuje le češki. Nemščina je neobvezen predmet. — Utrakvističnih šol na Ceškem ni, le v čisto nemških krajih, kjer si drži .Ustfedni matice skolska" češke šole, uči se nemščina kot predmet, a vse ostalo v češkem ježiku. — Kjer smo prisiljeni nemščine se učiti, moramo se tudi grdih goticnih črk navaditi. Ker se nam pa dopade latinica bolj, pišerno rajši, kedar pišemo nemški, z latinico". Oglejmo si slovenske sole. Po slovenskih ljudskih šolah se prične z nemščino v 2., 3., oziroma 4. šolskem letu. Prične se povsod nemščina s pisanjera in branjem gotičnega pisma. Ali se more to iz pedagogičnega in metodičnega stališča odobravati? Nikakor ne; kajti s tem se pregrešimo zoper glavno poueno navodilo ,,Od ložjega do težjega". Z branjem in pisanjem drugega pisma se prične po nekaterih krajih že colo takrat, ko še učenci latinice ne znajo dobro brati in pisati. S tem se stavijo zapreke priučenju bodi si tega, bodi si onega pisma. Recimo pa, učenci že znajo latinico dobro brati in pisati. Kaj je bolje, priceti nemščino z latini^o ali z gotičnim pisinom ? Gotovo da prvo! Z raznimi težavami se nioraino boriti, ko pričnemo nemščino. Bojevati se raoramo z slovenščini neznanimi dvoglasniki, preglasniki in brezglasniki. Kako težavno je že to za slovenske učence. Še težavnejše je za učence, ako se morajo v istem času učiti nerazločnih gotičnih erk in pismenk. Nerazlocne črke učenca pri začetnem branji vedno motijo. Nemški učenec zamenja zaradi tega mnogokrat besede kakor sJleft z SRcft, .'pafen z ,'pajen, bin z tjin, \?aft z §aft itd. Kdo bo zameril slovenskemu učencu, ako začetkoma dela iste napake ali ako celo prenaredi SSater v iBattr, >Rabe v 9labe, 9tabet v 9tabet, (SŁ)rift v (_()vift, [ii^en v fiften itd. — Glavni smoter nemškega pouka pa ni branje in pisanje gotičnega pisma, ampak da razumejo učenci nemški jezik. Zaradi tega morajo učenci razumeti, kar berejo. Zato se učijo slovnice. Kako počasi gre začetkoma v tem oziru, ve vsakdo. Glavni vzrok počasnega napredka je nerazločno gotično pismo. Kar jira vbijerao v glavo v šoli, to je vse. Od domačih vaj smemo le prav malo pričakovati, kajti otroci se zbog nerazločnega gotičnega pisma prav težko navadijo poiskati besede v besednjaku. Velika težava in ovira je pri priučenji nemščine tudi gotična pisava. Gotične pismenke so sestavljene iz vseh drugačnih delov ter zahtevajo popolnoma drugačne poteze kot latiničine pismenke. Ako začnemo z gotično pisavo prezgodaj, škodujemo pisavi latinice. Zato je nujna potreba, da pričnemo neraščino z latinico. Ko bi si priborili za slovensko ljudsko šolo le to, da bi se opustila gotična pisava, dosegli bi veliko. Oglejmo si prednosti jedne pisave: 1.) Doseže se z jedno pisavo lepša pisava. Znano je, da je lepopisje na šolah z dvojno pisavo slabejše, kot na šolah, kjer se goji samo jedna pisava. Naravno je, da zahteva priučenje dvojnih pisav veliko več truda in casa kot priučenje jedne pisave. Razven tega so gotične pismenke sestavljene iz celo drugaenih delov ter zahtevajo popolnoma drugačne poteze, kot pismenke razločne latinice. Zaradi tega škoduje dvojna pisava lepopisju. 2.) Provzročuje dvojna pisava, da dobe ti ueenci veliko pozneje trajno pisavo kot oni, ki se uee samo jedne pisave. 3.) Doseže se z jedno pisavo sčasoma večja ročnost očesa in roke. Zaradi tega učencem ni treba paziti toliko na oblike pisnienk , ampak te oblike nastajajo tako rekoč same. To je pri spisnih, pravopisnih in slovničnih nalogah velika olajšava. 4.) Doseže se z jedno pisavo poprej pravilno držanje peresa. To roko obvaruje prehitrega utrujenja. Nemški učitelji se posvetujejo o tem vprašanji, sklepajo resolucije ter prosijo višje oblasti, da bi se oziralo na njih utemeljene prošnje. Pridružimo se jim tudi mi! Nekateri sicer pravijo: Pustimo to vprašanj« Nemceni, naj ga rešijo. Ne vtikajnio se vmes! Jaz sem pa vender mnenja, da je naša dolžnost vtikati se vmes. Slovenci sicer ne bomo odločevali, na nas se ne bodo dosti ozirali, dosežemo vender lahko toliko, da se prične reakcija na naših šolah o praveni času. Izpodrineno gotično pismo bi donašalo slovenskim učiteljem prevelike koristi, da bi raogli o tem molčati. Koliko nepotrebnih, prebridkih učnih vir, koliko nepotrebnih besedij in nepotrebnega truda bi se prihranilo učiteljem in učencem. Le ako bi se ta trud porabil uspešno za poučevanje slovenščine, mogli bi doseči iste uspehe v materinščini, kot drugod, kjer poučujejo sanio v jednem jeziku. Želeti bi bilo torej, da se slovensko učiteljstvo za to stvar zanima. Lj. Stiasny — Kamnik.