Naročnina mesečno ■9 Did. ta inozetu-iitu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din. u inozemstvo 120 Din Urednlitv* je v Kopitar jed ai. Wlll SEOVENEC ček. račun: Ljubljana ftt 10.6*0 10 "M1) za inserate; Sarajevo Atv Zagreb Uv ^.Ull, Praga-l)uiiaj J4.rf fi ; • ciji in rekel, da ve, da večina francoskega naroda ne odobrava sankcij. Veliko zadoščenje pa mora biti Italijanom, da je proti sankcijam skoraj 90'/c francoskih bojevnikov. Italija tudi ne more biti krivična proti nekaterim državam, ki so zveste določbam, ki so jih podpisale napram Zvezi narodov. Vendar pa Mussolini svečano poudarja, da so italijanske protisankcije visoko moralne in pravične. V nadaljevanju svojega govora je Mussolini polemiziral z govorom zunanjega ministra Vet. Britanije Honreja, ki ga je ta imel predvčerajšnjim v angleški zbornici. Mussolini sprašuje Iloareja, ka-\o more ta Italiji priznavati njeno moč in njeno Tinko kulturo, ko ji pa odreka njene življenjske pravic :. Hoare naj bo dosleden in naj prizna močni Italiji vsaj tisto moč, da bo lahko branila varnost svojih kolonij. Moč Italije se ne more Izvajati sa- mo v mejah Italije, ker se ta moč izživlja v vsej civilizatorični sili italijanske države. In tudi tej moči mora Hoare priznati njeno upravičenost. Čc pa se bo na sestanku odbora osemnujstorice v Ženevi sprejela sankcija ({lede izvoza petroleja in premoga, potem bi to silno nevarno poslabšalo položaj. Kazenski zakonik Zveze narodov ni bil nikdar izvajan. Italija zahteva popolno priznanje vseh svojih # pravic. Ves svet mora priznati naš napor v AlrikL Ves italijanski narod spremlja borbo svojih najboljših ljudi v Afriki in njihova odločitev bo uresničila vse naSe upe. Ko je Mussolini končal svoj govor, so poslanci zapeli »Giovinezzo«, ob istem času pa je v diplomatsko ložo vstopil angleški veleposlanik, ki je takoj izrazil svoje presenečenje, da ja bil Musso-linijev govor tako kratek, da ga ni mogel sli&ati... Hoare v Parizu Rim, 7. dec, c. Italijanski narod je danes zopet doživel enega izmed svojih zgodovinskih dni, odkar mu vlada fašizem. Mussolini je otvoritev zasedanja parlamenta izrabil za to, da pove svetu, kaj misli o tem, ko se v Parizu in Londonu rešuje spor med Abesinijo in Italijo. Topol je zopet bilo vse pripravljeno po znanem ceremonijelu avtoritarnih režimov. Trgi so bili polni prebivalstva, ki je iz zvočnikov poslušalo prenos seje iz parlamenta. Dvorana parlamenta je bila okrašena zelo originalno. Pod diplomatskimi ložami in po vseh tribunah so bili obešeni veliki lepaki z imeni tistih držav, ki izvajajo sankcije proti Italiji. Imena posameznih držav so bila še opremljena s prigodnimi opazkami. Tako je pod napisom Francije bilo na- Bisano: »Francija, tega ti ne bomo nikdar pozabili!« iplomatska loža je bila kljub temu polna, angleški in francoski veleposlanik pa sta bila pravočasno obveščena o čudnih lavorikah, ki vise v parlamentu, in nista šla na otvoritveno sejo parlamenta. Ob 15 je prišel z običajnim spremstvom predsednik parlamenta Ciano, ki se je takoj dvignil in naslovil na kraljevsko dvojico zahvalne besede za to, ker sta darovalni dar italijanskega naroda otvorila z izročitvijo svojih poročnih prstanov. Medtem je prišel v dvorano Mussolini z bronasto čelado na glavi. Poslanci, ki so bili vsi v uniformah fašističnih miličnikov, so s silnim aplavzom pozdravili svojega voditelja. Mussolini je takoj snel svojo čelado in jo položil na mizico pred predsedniško tribuno. Vanjo je kot prvi odložil svoje štiri zlate kolajne, ki si jih je pridobil v zadnjih štirih dobah italijanske politike. Takoj za njim so si ostali poslanci sneli svoje zlate in srebrne kolajne in jih položili v Mussolinijevo čelado. Ko se je v dvorani vršil ta slovesni čin, je prebivalstvo iz ust spreinih speakerjev lahko občudovalo to slovesno darovanje italijanskega patriotizma. Takoj nato je stopil na tribuno predsednik vlade Mussolini in povedal v svojem govoru sledeče misli: Mussoltniiev govor Ko sem začel to delo za ekspanzijo naše domovine, ste sami opazili, da mi je ves italijanski narod Izrekel zaupanje s pravim plebiscitom. Na predvečer velikih dogodkov se je zbralo po vsej Italiji nad 27 milijonov Italijanov, ki so z navdušenjem odobriti to našo politiko. Naša volja se ni zlomila in prav nič spremenila sedaj, ko že 365 dni prenašamo gospodarsko obleganje Italije. Danes je Italija ista, kakor je bila tedaj in naša pot je nespremenljiva. Zadnji čas se muo^o govori o pogajanjih. Moram vas opozoriti, da se varujte optimizma, ker ta ni na mestu. Naš problem so hoteli reMtl s sestankom dveh ekspertov za zeleno mizo. Razumeli boste, če vam povem, da ta dva ne moreta storiti nič posebnega. Tak razgovor še ni noben znak za kakšen uspeh. Vendar pa moramo priznati, da se je posebno v zadnjih urah položaj nekoliko zboljšuL Glede izvajanja sankcij proti Italiji se je Mu-solini v svojem govoru posebno obrnil proti Fran. Marija v Puščavi, Marija v Brezju, Marija v Polju, Marija snežna, Devica Marija žalosti, Devica Marija miru, Marija morska zvezda itd, itd. itd. Naslovi, ki so odmevali po naši katoliški zemlji, ko jp naše ljudstvo morda šo manj razumelo, a bolj globoko verovalo. naslovi, ki jih slovenski otroci božji ponavljajo ko si prvič nerodno napravijo križ na svojem čelu, do tja, ko zopet nebogljeno in nerodno dihnejo zadnje besede iz umirajočih ust. Naslovi, ki so nam zde naravni, kadar bije žalost, kadar sije sreča. Da nt fiain per Mnriam tua dlgnus gra-tinl Stari menihi so tako peli v davnih časih, ponavljajoč v ljubečih izrazih osnovno resnico našega duševnega napredka, dn nam prihajajo vse milosti nd Kristusa po njegovi Materi. Naj bo to tudi nnša prošnja nn praznik Njenega brezmadežnega spočetja. Dn bi smeli ostati v Kristusovi Cerkvi nc kot oblastniki ali podložnlkl, ne kol modrijani nli odličniki, tie kot atleti in junaki, marveč čisto ponižno in "ohlevno kot dobri otroci velike družine, ki jo ljubeče izravnava Mati Marija. Pariz, 7. decembra, c. Angleški zunanji mi-uhner sir Samuel Hoare je do|>otoval v Pariz ob 15.5» popoldne Na severnem kolodvoru ga je pričakoval tajnik Lavalovega kabineta Rocbat. Sir Samuel Iloare je takoj odšel v angleško veleposlaništvo, kjer mu je tajnik angleškega zunanjega ministrstva sir Robert Vansitart podal daljše poročilo o stanju pogajanj. Sir Robert Vansitart je namreč prišel v Pariz nekaj ur pred Iloareom. Nato se je takoj zučela kratka konferenca med angleškimi člani delegacije, ki jo tvorijo Hoare, Vaasuturt, veleposlanik Clerk in pa ekspert zunanjega ministrstva Peterson. Konferenca je trajala nad eno uro. Vsu delegacija se je ob 17.30 odpeljala v francosko zunanje ministrstvo. Laval je tik pred sestankom sprejel obširno poročilo tajnika zunanjega ministrstva Legerja. Ko so prišli Angleži, so bili tukoj odvedeni v Lavulov ka-kjer jih je že čakal Laval s francosko dolugacijo. Člani francoske delegacije so šc bili Leger, Rocbat in pa St. Quentin, ki je načelnik afriškega oddelku v zunanjem ministrstvu. Konferenca ob času, ko to poročamo, še traja. Značilno je, da se je konferenca začela šele potem, ko je Mussolini izpovedal svoj govor. Pred sestunkom s sirom Samuelom Iloare-jem je l,avul sprejel najprej italijanskega veleposlanika, nuto pa še celo vrsto diplomatskih zastopnikov v Parizu. Med prvimi je bil tudi sprejet naš poslanik v Parizu Purič, ki je ostal pri Lavalu zelo dol™ časa. Nato je Laval povabil k sebi kanadskega poslanika, ameriškega veleposlanika in pa zastopnika republike Čile pri Zvezi narodov. Vsi ti razgovori so bili v zvezi z današnjo angleško-francosko konferenco in jih je Laval vse obvestil o tem, kako si zamišlja razgovore s Hoarejem. Rim, 7. decembra, c. Danes jc Mussolini sprejel angleškega in francoskega veleposlanika. Razgovor z angleškim veleposlanikom je trajal pol ure. Kakor poroča Reuter, se je go- vorilo o istočasnem sestanku med Lavalom Im Iloareom v Parizu. Zopet nemiri v Egiptu Kairo, 7. decembra, c Položaj v F.giphi postaja zopet zelo napet. V glavnem mestu se ponovno zbirajo ljudje v gručah in skušnjo demonstrirati proti Angliji in proti lloareju. Z njegovim zadnjim govorom ki ga je imel r četrtek v parlamentu, zopet nihče ni zadovoljen. Težišče demonstracij je zopet okoli univerze. Opoldne se je zbrnlo nnd 4000 akademikov, ki so demonstrirali po mestu. Vpili so proti llon-reju in proti predsedniku vlade Našim pnš-i. Policija lina polne roke dela, vendar pu do prelivanja krvi še ni prišlo. Ricltell v Rimu Rim, 7. decembra, b. Angleški industrijalec Rickett je prispel snoči z letalom v Rim ter je danes nadaljeval pot proti Atenam. (>d tam bo verjetno odpotoval v Abesinijo. Egipt že zapira petrolej Kairo, 7. dec. AA. Havas poroča, dn so eglpt-ske oblasti v port-saidskem in sueškem pristanišču zadržale do nadaljnega 180.000 ton premoga in 97.000 ton nafte za italijansko vojsko v vzhodni Afriki. Blago so zadržali zaradi možnosti prepovedi izvoza goriva v italijanske kolonije. Ce je že pripravljen . London, 7. decembra, b. »Dailv Telegraph< poroča, da je angleška vlada po svoje veleposlaniku v Rimu stavila Mussoliniju vprašanje, če je sedaj pripravljen zn mirovna pogajanja. >Daily Telegraph« poroča, .la je Musso-Iinijev odgovor že prispel, vendar pa vsebina še ni znana. Z abesinskih bojišč Strahote letalskih napadov Mesto Desje je v razvalinah - Mrtvi večinoma žene in otroci Agencija Reuter poroča o včerajšnjih dogodkih v Vzhodni Afriki: Italijanska letala so izvršila včeraj v treh poletih prvi veliki napad na Desije Na mesto jc padlo na tisoče bomb in so na mnogih krajih nastali požari. Okrog 40 vojakov in civilnih oseb je bilo ubitih, 32 ranjenih. Ko so cesarju, ki se je mudil v Desiju, sporočili, da se bližajo italijanska letala, se spočetka ni hotel umakniti v protiletalsko zavetišče. Toda njegovi svetovalci so ga končno le firegovorili in nni dopovedali, da je njegovo živ-jenje dragoceno za državo in bi bito nesmiselno postavljali se nevarnosti, predvsem pa izpostavljati državo katastrofi. Cesar je tedaj zapustil palačo, v katero so kmalu pozneje udarile bombe in jo vnele. Pri naslednjih dveh napadin je cesar sam sodeloval pri obrambi mosta. Obiskoval jc ranjence in skušal je pomiriti one, ki so pobegnili iz zavetišč, kakor tudi one, ki so oslali v mestu. Po vesteh, ki so prispele iz Addis Abebe po radiu iz Dcsija je sedaj v Desiju okrog 25.000 prebivalcev. Italijanska letala so spremenila mesto v pravi pekel. Celi okraji so v razsulu. Prebivalstvo sc je v blažili paniki razbežalo, ko so pričele bombe eksplodirali iu prasketati. Protiletalska obramba je bila takoj v polni akciji. Z vso intenzivnostjo so obstreljevali letala s topovi in strojnicami, toda očividno brez rezultata. Letala so z bombami uničila ameriško bolnišnico. Neka ameriška bolničarka in šef bolnišnice sta ranjena. Tudi druga dva letalska napada sta povzročila mnogo človeških žrtev. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo Italijani sedaj, ko so postali gospodarji skoro vseh lembijskih gora prehiteli Abesince in sami pričeli z ofenzivo. Mnogi spopadi prednjih slraž dokazujejo, da sta srednji in zapadm italijanski armijski zbor v stalnem kontaktu z naprotnikom. Po nekem drugem radiotelcgramu )e včeraj dopoldne šest italijanskih letal napadlo z vžigalnimi bombami Oondar. Tudi tam je več |»sk>pi| pogorelo Štiri žene in dva otreka sta bita ubita Večje število prebivalcev pa je dobilo hude opekline. Desije je napol razdejano mesto. Požari še niso pogašeni in stebri dima se dvigajo iz dcsiiskc kotline in pričajo o strašnem razdejanju. Pu ziaku Sč širi duh po ožganem evkaliptu. Se v prvih popoldanskih urah so ležala trupla ubitih ljudi po ulicah. Mnogo trupel je popolnoma zoglenelo. Ameriška bolnišnica je popolnoma razdejana Švedski bolničarki, ki jc bila ranjena v nogo, so ji jo morali odrezati. Abesinska vlada je brzojavno protestirala pri mednarodnem Rdečem križu zaradi bombardiranja bolnišnice, ki ga kvalificira kot barbarsko dejanje. Bolnice so prezaposlene z delom okrog ranjencev, da bi moele skrlieti še posebej za njihovo zaščito proti letalskim napadom. Med ranjenci je tudi jxv sebni poročevalec agencije Havas Goillon, ki jc dobil zelo hude poškodbe. Žrtve v Desie Addis Abbea, 7. decembra, b. Po zadnjih vesteh iz Desija znaša število mrtvih vsled včerajšnjega letalskega napada 56, medtem ko je ranjenih več sto oseb. Po večini je bo civilno prebivalsto, ker nihče ni mislil, da bodo Italijani napadali mesto, za katerega je bilo javljcno, da v njem ni vojaštva. Prestolom,-isledivikova palača jc zgorela do temelja, ker so Italijani metali tudi vž galne bombe Novi letalshi napadi Addis Abeba, 7. dccembra. b. Po vesteh s fronte, ki prihajajo semkaj z veliko zakasnitvijo, so Italijani na vsej Ironti razvili močno letalsko delav nost. Nad vsemi cestami in kraji sc [»javljajo letala, ki mečejo bombe in rušijo važnejše objekte, zlasti prehode čez reke itd. Mnogo italijanskih lov skih letal sc spušča z«lo nizko in z naglimi udarci povzročajo paniko med abesinskim vojaštvom, ki se razprši na vse strani in ga je pozneje ležke zbrati. Očividno je, da želijo Italijani za vsako ce no čimbolj razbiti gibanje abesinskih vojnih sil proti fronti, ker hočejo s tem oslabiti udarec, ki ga pripravlja abesinska armada. Tukajšnji dobro jioučeni krogi trdijo, da bodo Italijani sicer nekoliko zavlekli abesinski simck, nc bo se jim pa posrečilo, da bi ga preprečili. Z druge strani pa vlada v nekaterih tukajšnjih 1 kiu^ih bujiiču, u* sila* akiivtKai ilai^aiiskeg« le- talstvi ne pomeni morda uvod y tret|0 ofenzivo, kar bi bilo zelo nevarno, ker bi kompaktne in dobro oborožene italijanske poLkovnijf vdrle v samo abesinsko koncentracijo in povzročile kaos ter nato o|>erirale uspešno 9 to|x>v>i, strojnicami In bomba mi. Pričakuje se, da bo danes ali pa že jutri položaj popo potita jasen, kajti abesinski vojaki bodo tedaj že neposredno pred strelskimi jarki Italijanov ter bodo skušali izzvati borbo na nož. Hudi boji so se ie začeli Makale, 7. decembra b Ob vsej obali reke Takaze so se prijeli hudi boji med abesinskimi vojaki in italijanskimi predstrajami.. Abesinci so hoteli na številnih mestih prekoračiti reko, vendar pa so ostali Italijani gospodarji reke z one strani i« od bili vse poskuse abesinskega prehoda čez to reko Po včerajšnjem letalskem napadu na čete rasa Imrua, ki so bile v pokretu od Gondarja in Dafcaka proti fruati, K> italijanska letala tudi danes nada- i )jev»la izvidniške polete, vendar p« uikjer niso 1 mogla odkriti sovražnih vojaških oddelkov. Očl-! vidno se čete rasa Imrua sedaj skrivajo v gozdovih, da bi ponoči lahko nadaljevali |x)t |>roti bojišču. Na ta način je koncelracija abesinskih čel znatno oslobljena, kei' morajo napredovati silno previdno m v manjših oddelkih ter se zbrati na določenem mestu in razviti za borbo. Addis Abeba, 7. decembra, b. Tukajšnji inozemski opazovalci so mnenja, jc včerajšnje bom bardiranje Desia, kakor t-udi dejstvo, da je sam neguš upravljal s protiavionskim to|X>m ob priliki letalskega napada, znak, da se je v petek pričela šele prava vojna. Po vesteh iz abesinskih postojank, zlasti iz mesta Dolo, ki leži 000 km rapadno od I mesta Makale, je velika bitka v polnem teku. To K vi grmijo na vse strani in še vedno ni znano, kšen bo izid te bilke, Dolo je kraj, kjer se križajo razne karavanske poti, ki so zlasti pomembne ! za italijanske čete v prvih bojnih vrstah, ker se jim I po teh poteh dcuvaža voljni materijal in krma. Pomoč kočevskim rudnikom Državna naročila na pritisk slovenskih ministrov zvišana Belgrad, 7. dcc. m. Na intervencijo obeh ilo-Tcnsklh ministrov je ministrski svet odobril, da s« zvišajo premogovniku v Kočevju naročila ia državne potrebe od 200 na 800 ton mesečno, premogovniku v Beli Krajini, kjer so se državne nabave popolnoma odpovedale, pa se dodeli naročilo v višini 200 ton mesečno. Kakor znano, je t kočevskem premogovniku zaposlenih 100 rudarjev, Id Tidržujsjo okrog 630 družinskih članov. V Um premogovniku je bila določena redukcija naročil za državne potrebe od 800 na 200 ton mesečno, kar bi imelo za posledico, da bi bili rudarji v tem rudnika zaposleni komaj eu dan v tednu. Iz Kočevja j* hotela oditi v Belgrad posebna delegacija, ki pa jo j« ban dravska banovine zadržal t Ljubljani ter ji obljubil, da bo vse storil, da se določeno znižanje držav, nabav prekliče in obnovi zopet prejšnje stanje. Za časa svojega bivanja t Belgradu je g. ban dr. Natlačen zainteresiral za to pereče vprašanji oba slovenska ministra, ki sta že prej intervenirala in sedaj svojo intervencijo uspešno ponovila, da so se tako ▼ kočevskem kakor tudi t belokranjskem premogovniku, kjer so bila naročila sploh odpovedana, zagotovila državna naročila tudi t bodoče v istem obsegu kakor doslej. S tem pa je od-vrnjena grozeča nevarnost brezposelnosti, ki bi | Kočevarje in Belokranjce hudo prizadela. Rdeči udar v Brazilu Pač, Iri »o ga uprizorili zadnj« dni novembra komunisti v najbogatejši in največji južnoameriški državi Brazilu, je bil bolj nevaren, nego »e j* dalo posneti bi uradnih vesti vlade t Rio de Janeiro. Predsednik brazilske republike Vargas pač ni hotel olajšati prevratnikom njihov« naloge • tem, da bi bil š« sam priznal obsežnost in nevarnost pripravljenega rdečega udara, ki i« imel povsod v deželi pristaš* in simpatizerj«, posebno v armadi. Storil pa )• to, kar j* bilo spričo tako resnega položaja k edino na mesta in kar jc presenetilo vaakogar, ki Eozna nemarne režimske metode braziU-kc repu-like: zbral j* močno silo in z veliko naglico udaril po revolucionarjih, s čimer j* zaenkrat napravil red in mir. Kako dolgo — to bomo videli. Rdečo vstajo jc zanetil zelo sposobni m po nej Ameriki znani Carlos Prestes, vodja takozva-ne »narodne aliance za svobodo«, ki je izrazito komunistična organizacija. Značilno je, da j« ta alianca dozdaj vedno tajila, da bi bila kaj r zvezi s moskovskim režimom, dočim se jc sedaj izkazalo, da jc Prestes vstajo uprizoril po nalogu in direktivah kominterne. Ker je dejansko zveza med alianco in ruskimi sovjeti bila preočita, jc bra*i'ski zvezni parlament pred kratkim alianco razpustil, Prestes sam pa je bil iz Brazilije izgnan žc 1. 1924, ko jc bil že tedaj raznetil državljansko vojno proti federalni republiki. Presles je od tedaj vodil alianco U inozemstva. Končno je našel zavetje v Monte-»ideu t urugvtjski republiki, kjer jc bil nastaven kot član sovjetskega trgovinskega konzulata. S tega mesta jc povezal med seboi komuniste Brazila Urugvaja, Argentine. Čila in Bolivije (Peru, kjer vlad« krščanski režim, ki izvaja socialno reformo | po smernicah »Quadragessimo anno«, jc komunizmu nedostopen); letos pa se jc s pomočjo napačnega potnega Iksta vrnil v Rio de Janeiro, kjer se jc skrival pri nekem vojaškem zdravniku. Tukaj je •pretno organiziral revolucionarne udarnike med posadko, t kateri je bil svojčas služil za kapitana m ima t armadnih krogih veliko prijateljev. Vstajo samo p« je organiziral * severnih državah med posadkama t Natalu in Recifeu, to jc v prestolnicah zveznih držav Rio del Nortc in Pernambuco, in čc bi bili vstaši tukaj uspeli, ki bil komunizem bržčas osvojil vso državo, ker je bilo tudi že glav- | no mesto več ali manj zrevolucionirano in ker je bilo na revolucijo pripravljeno drugo najvažnejše mesto Brazila, Sao Paolo, kjer so delavci že stali takorekoč puško ob nogi. Predsednik Vargas, ki je prvovrsten diplomat in ncprekosljiv politični taktik, nikakor pa ne mož močne roke, s« ie topot zavedel, kakšna nevarnost Eretl ne samo Braziliji, marveč vsej Jožni Ameriki, i jc hitro udaril na sever z 10.000 možmi, ki so ostali zvesti režimu, z dvema kriiarkama in z oboroženimi civilisti; najbolj so pa pomagali letalci, ki so na strani vladajočega reda, dočim je mornarica precej sumljiva. Komunisti so sc zelo trdovratno branili — zlasti 21. in 29. lovski bataljon — r Natala p« jih je bilo sploh nemogoče zapoditi, č« ne bi imel Vargas na razpolago topništva, letalstva in čet, ki so naskočile mesto čisto po pravilih vojn«. Zdaj so seveda n» redu številne aretacij«, katerim bodo sledile stroge obsodbe: ječa in izgnanstvo, ker v Brazilu ne poznajo smrtne kazni. S tem seveda stvar ni opravljena in bo morala iti brazilska vlada na pozitivno delo za zboljšanje političnega režima ter gospodarskih in socialnih razmer, ki so v Brazilu označene po skoro neomejeni vladi velikega kapitala, ki neusmiljeno izžemn prebivalstvo. Brazilska demokracija je jako ko-mmpirana in prav za prav samo orodje r rokah denarnih mogotcev, ki imajo vsak svojo stranko, katero čisto diktatorično vodijo, Zato je predsednik republike s«mA marijoneta brez močne avtoritete, kojega glavna naloga obstoja v tem, da spretno krmari med najrazličnejšimi tokovi, Z matematično natančnostjo se v Brazilu menja rež'tn vsakih šest let, tako da pride vsak« strank« ob svojem času na korita, Baš letos se je začelo v Brazilu tako »vrenje« in »preusmerjanje«, kar je povzročilo v državi najugodnejše ozra*je *a prevratne namene kominVerne DOčim demokratične stranke delajo golo osebno politiko, pa se na eni s trani komunisti, na drugi pa fašisti osineriajo po idejah. Komunistična alianca je bila, kakor smo žc omenili, nedavno razpuščena, je pa nadaljevala svoje delovanje podtalno. Nedavno so se pristaši aliance lcrva-vtf spopadli s fašisti, ki jih vodi Salgado, kar je povzročilo razburjenje, iz katerega se je izcimil komunistični puč. Federalni parlament je smatral za svojo najvišjo modrost, da z minimalno večino razpusti tudi fašiste, vendar pa ludi to sredstvo ni pomagalo, ker sc pač taka dva pokreta nikakor ne dasta potlačiti s policijsko prenovedjo. Salgado je ponudil prezidentu Vargasu 100.000 zelenih srajc fv Braziln nosijo namreč fašisti zeleno monduro). da koraka z njimi proti komunistom. Ponesrečeni komunistični puč bo brez dvorna nudil ugodno priložnost, do se bo režim naslonil na fašistični nacionalizem in da bo na ta način oslabljeno ono levičarsko meščanstvo, predvsem pa uradništvo. ki se nagiblje h komunizmu, in da se bo izvršil preobrat na desno, kojega nositelja sta srednii stan in pa farmarstvo. Zakaj nevarnost je velika, če si predstavljamo, kakšno dragoceno postojanko r.a svetovno revolucijo bi nudi' boljševizmu Brastft, ki bi postal propagandno središče *a komunizem za ves ameriški kontinent. Žallbog Brazil kljub močni katoliški zavesti svojega prebivalstva nima Se organizirane katoliške močne krščanskosocialne stranke, ki bi mogla v resnici kulturno in socialno preporoditi to veliko državo. Naitrdnel«« obramba proti komunizma je samo pozitivno delo vpostavitve resnične demokracije. gospodarskega procvlt« In mirne socialne prcitredbe na podlntfi stanovske samouprave ter sodelovanja vseh prolzva|a|oč>h v smislu krščanske pravičnosti. —a— Domači odmevi nefjo prva zapove Ko| koristi najskrb-nejio nega, io nima uspeha radi uporabe slabega mila. Samo tako milo, katerega Ime jamči za kakovost, neguje kožo loko kakor je treba, da postane lepa. I Z B I R A J T I M I ELI DA MILI E L I O A FAVORIT že deset let ljubljenec razvajenih žensk. ELIDA 7 CVETIC luksusno milo, ki si ga lahko privoiči vsakdo. Posebno močnega vonja. ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG milo snežnobele barve — omamljivego vonja. ELIDA KREMA MILO popolnoma novol Posebno blo-go za občutljivo kožo. Posrečeno dopolnitev nove Elida krema. IME ELIDA JAMČI ZA KAKOVOST ima— Tedenski notranjepolitičen pregled Belgrad, 7. dec. m. Naše notranje politično življenje je zabeležilo pretekli teden uiorda enega najvažnejših uotranje-politič-nih dogodkov zudnjih dni. To jo obsežna amnestija političnih krivcev, amnostija za gozdne krivdo in za tiskovne prestopke, ki so jo ua predlog sedanje kraljevske vlade na državni praznik 1. decembra dali kraljevski ; namestniki. S to amnestijo je bilo pomilo ščenih nad la.OOO krivcev. Tako obsežue am uestije pri na« žc dolgo ni bilo ter so zanjo hili vsekakor uu_____lujni napori sedunie kraljevske vlade, da se stori vse za pomiritev našega notranjega političnega življenja in strankarskih strasti, da bi se ua ta način j ustvarili vsi predpogoji za dosego končnih ciljev sedanje vlade, ki so obseženi v želji, i da se narodu povrnejo politične svoboščiite. Za dosego teh ciljev je pa potrebno, da sc svoje naloge v politi meri zavedajo vsi poli-tičui krogi ter tudi sami store vse, da se ti cilji čiruprej dosežejo. Zato morajo o d pas t i vse osebne ambicije posameznih političnih prenapetežev v političnih strankah. Nu , vprašanje ,kdaj ho narod zopet dobil svoje j politične svoboščine, je jasno in odkrilo od- | govoril notranji minister dr. Anton Korošec i ua zadnji banovinski seji delegatov JRZ v Ljubljani. V življenju in delovanju posameznih |x>litičnih strank v preteklem tednu ni biki važnejših momentov. JRZ |x> zadnjih navodilih izvršilnega odbora sedaj organizira v krajih, kjer stranka še ninta svodih krajevnih odborov, narod sam. Končno organiziranje stranke se |;ovsod |:ospeseno nadaljuje. Ker so se posii na organizaciji stranke v centralnem tajništvu iiovečali. si ie član izvršilnega odbora in predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič včeraj ogledal nove pisarniške |>rostore za polrebe tajništva stranke isto tako v hotelu »Pariz« v Dečanskj ulici in lo v prostorih, ki jih je pred 6. januarjem imela na razpolago bivša narodna radikalna stranka. Kakor napreduje organizacija stranke v narodu vsak dan vse bolj, se tudi poslanski klub JRZ v skupščini vedno bolj utrjuje ter je danes najbolj organiziran klub v skupščini sploh. Jevtičev jugoslovanski klub so zapustili, tudi zadrtižniki-j»;lan-či, ki so mu svojčas dali ludi njegov prograin ter ga politično držali rta |»vršju. Ostali |x>slanski klubi zadnji teden niso |x>kazali nikake večje jx>li-tičue aktivnosti. Izvenparlainentarna ojx>zicija jc pretekli teden iutela več manjših političnih konferenc, lako v no tranjosti države, kakor tudi v Belgradu samem. Značilno z.a te sestanke jc to, da se ime dr. Vladka .Mačka ni imenovalo,, kar sc spravlja v zvezo z novimi nasprotji, ki so nastala zadnje čase tneJ dr. Mačkom, SDK in bivšo demokratsko in zemljo-radniško stranko. Srbiianski del ojx>zicije bi rad organiziral skupno politično stranko, ker so ljudje žc siti raznih konferenc ler raznih političnih sho dov, od katerih ninia.o ničesar, pa dr. Maček skup-, ne politične stranke noče. Srbijanskemu delu o|x>-zicije dela še vedno velike preglavice dr. Dragoljub Jovanovič, ki prireja shode jiovsod ter zahaja |X> mili volji tudi v one kraje, kjer so imeli svoje kan didate razni prvaki obeh bivših srbijanskih opozi-clonalnih strank ter propagira svoj kmelski delovni program. Radi njegove nediscipliniranosti so isti prekinili z bivšo demokralsko stranko vse stike. Te dni je s krajšimi jx>lttičniini govori opozoril politično javnost nase tudi bivši m:insler Boža Maksimovič na politični večerji v nekem hotelu. Njegovi govori pa niso napravili nikakega globlje ga vtisa. Dr. Kožulj v Ljubljani Ljubljana, 7. decembra. Danes je prispel v Ljubljano predsednik finančnega odliora Narodne skupščine dr. Marko Kožuli v spremstvu člana finančnega odbora dr. Jureta Koceta. Imel je tekom Hneva s posameznimi zastopniki našega gospodarstva posvetovanja o perečih gospodarskih zadevah. Zvečer je g dr. Kožulj odpotoval v Zagreb. D jura Jankovič v Zagrebu Zagreb, 7. dec. m. Te dni se je. kakor znano, tu mudil minister zn gozdove in rudnike Gjura Jankovič ter je Imel skupno s pravosodnim ministrom dr. Miškitlinom ler zastopniki imovnili občin konferenco radi sanacije teh občin. Za časa bivanja g. Jankoviča v Zagrebu, je pravosodni minister pred-Finočnjim priredil politično večerjo, katere ho se udeležili poleg ministra Gjure Jankoviča med drugimi še župnik dr. Ritig, ravnatelj Tipografije dr. Dežmntt, nadalje dr. Ba-zaja, Ivica Pcršič in še nekatere druge politične osebnosti. Organizacija JRZ Ureditev osrednje pisarne Z čimdnlje hitrejšim organiziranjem JRZ, ki zavzema čimdalje širše množice, naraščajo tudi posli osrednjega tajništva v Belgradu. Pokazala so je potreba, da »e pisarniški proslori, ki se sedaj nahajajo v hotelu »Pariz«, povečajo. Izvršilni odbor je sklenil dn ostanejo sicer v isti zgradbi, do-dele pa jim novi objekti z vhodom iz De-čan^ke ulice. Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič jc včeraj pregledal ta del zgradbe; sprejel ga je g. ,vl. Zukarevič, oskrbnik imovine bivše Radikalne strni kc, in vodja pisarne g. Ivkovič in ing. (ilišič, ki bo vodil i popravila in prezidavo zgradbe. Osrednja | pisarna bo za.sedln celo jirvn nadstropje in veliko dvnvann rn konferenco. Tu hnilo lin ' etanjonfe tajništva za posamezne banovine. Tudi JNS se organizira Skupščina bauovinskega odbora JRZ je najbrž izpodboiiiu JNS-kroge, da so tndi oni zaceli s prvimi — morda tudi zadnjimi organizacijskimi poizkusi. Sedaj so pri s rezih. Na nedavnem občnem zboru izvoljeni odbor sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano — sc je na svoji seji konstituiral takole: predsednik dr. Kramer Albert, podpredsedniki dr. Rape Stane, Lombar Alojzij in dr. Pestotnik Pavel; tajnik Cimerman Milan; blagajnik Bežek Eltiin; odborniki: Adamič Anton, tir. Ahčin Marjan, Bricelj Ivan, Kre-gar Frane, Kos Ivan, dr. Lulik Ivo, Majcen Ciril, Perko Lovro, Pustoslemšek Rasto,. Snirkolj Albin, .Seunig Fran, Stih Ludvik, Turk Mihu, Tušar Natule, Turk Josip, Trata r Jože, Verbič Dušan, Volk Avgust, dr. Vrhtin« Vinko, Urbns Miroslav, dr. Zajec Marjan. Zupančič Loopold, Znkofnik Tvan. Žitnik Rudolf, Jeločnik Vi lor. Knez Mirko; nadzorni odbor: Slana Kranc, dr. Rutur Tgnaeij, Bab-šek Frane in Škralia Janez. Vsak. ki bere tn imena, bo nehote vzkliknil: T ve kje je osla! g. Adolf Ribnikar, dosedaj vedno prvi med prvimi?! Uredba o harielih Helgrad. 7. dec. m. Kakor je »Slovenec* žo poročili, je bilo na snočnji seji vlade »jirejeta uredba o spremembah in dojxilnilih uredbe o kartelih. V glavnem vsebujejo spremembe in dojKilnila te uredbe sledeče predpise: Sistem odobravanja kartelov se spremeni v sistem prijave in kontrole nad karleli. S predpisi o državnem nadzorstvu in s kazenskimi sankcijami se jioostruje državna kontrola nad karteli. Kar-teli. ki se ne podvržejo državni kontroli, so po novi uredbi prepovedani Izvrševanje neregistriranih knrtelnili sporazumov je kaznivo t globo 2" tisoč do 1 milijona liin odnosno z zaporom od 14 dni do 1 leta. Trgovinski minister lahko vsak trenutek prepove izvrševanje posameznih določb kar-telnili sporazumov ali naknadnih določb kartelnih predstavništev ali jiu sme prepovedati obstoj kartelov. ki so prjti inleresom narodnega gospodarstva in državi ali proti interesom splošnega blagostanja. Nova uredba je mnogo |xipolnejša ter je t novo definicijo postavljeno načelo: Vsaka sporazumna omejitev svobodne konkurente v gospodarstvu se lahko zlorablja in mora vsled tega biti podvržena državni kontroli. Z novo uredbo se menja sistem nadzorstva po komisarju v nejiosredno kontrolo državnih oblasti. Končno se 7. novo uredbo ustanavlja posebno kartelno razsodišče, ki razsoja o tožbah proti sklepom nadzornih oblasti. To sodišče, ki ga sestavljajo državni svetniki in priznani gospodarski strokovnjaki, je sestavljeno ii petih članov, in sicer iz treh državnih svetnikov in treh" gospodarskih strokovnjakov. Predsedniku kartelnega razsodišča je dana možnost, da iz liste, na kateri je najmanj 30 gospodarskih strokovnjakov, izbere dva, ki najbolj jioznata gospodarske razmere dotičnega sjiornega slučaja S temi spremembami je postavljeno naša nova uredba o kartelih v vrsto sličnih zakonov in predpisov v drugih državah Prvotno mnenje, da so vsi karteli gos|X>darsko zlo, ki ga je treba uničiti, je bilo opuščeno v najvažnejših evropskih kartelnih zakonodajah in je osvojeno mnenje, da monopolistične usianove po svoji naravi ne morejo biti nujno škodljive. V kolikor hi ti karleli bili lahko škodljivi, se stavljajo pod državno kontrolo, ki,« svojo intervencijo preprečuje zlorabe, ki bi jih lahko karteli izvajali z izkoriščanjem svojega monopolnega položaja. Kiiring z Italijo Belgrad. 7. decembra. AA. Delna likvidacija klirinških terjalev v Italiji. — Na piedlog Narodna banke je finančni minister odredil, da se začne delna likvidacija terjatev naših izvoznikov, ki so zaostale v kliringu zaradi sprejetja sankcij proti Italiji. Po tej odredbi bodo izvozniki še nadalje svoje blagovne dolgove urejali s svojimi vplačili na zbiralni račun pri Narodiii banki jx> tečaju 355.40 Dia za 100 italijanskih lir. Da se olajša položaj izvoznikov, bo Narodna banka za zdaj odkupovala vse izvozniške lerjatve do 100.000 italijanskih lir, ki so vplačane v kliringu v Italiji pred 18. novenv brom I. 1 Za izvozniške terjatve vplačane v kliringu v Italiji, ki presegajo celotni znesek 100.000 lir, in za lisle izvozniške terjatve, ki do 18. novembra t. 1. še niso bile vplačane na zbiralnem računu v Italiji, se bo naknadno uredila likvidacija. Pojasnilo Ilalife Belgrad, 7. dec. AA. Poslaništvo kraljevine Italije v Belgradu nas je zaprosilo za objavo teg.i-Ie komunikeja: Razširile so se vesti, da bo vlada kraljevine Italije delala ncprlllke na svojih tleh In r svojih pristaniščih tistemu blagu, ki prispe Iz Inozemstva in je Inozemstvu namenjeno. Ta vest je brez vsake podlage. IzSel ni noben ukrep, ki bi le posredno kršil popolno svobodo tranzita. Vse |c zadovoino, saj ni cenejše in večje izbire blaga za obleke, za gospode in dečke, dalje zimskih sukenj. suknjičev, plaščev in dežnih plaščev, kot pri ! DRAGO SCHVVAB LJUBLJANA Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno in mirno, šc mrzlo. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo ■blačtio. morda sc bo zjasnilo, podnevi loplo. noči hladne. Brezmadežna - vzor našemu rodu let«, ko se mi |e enkrat zgodilo. Ha nisem in nisem mogel dobiti nikjer toliko, da hi kupil papir in znamko za materino pismo. Ali pa se nisem dovolj potrudil, kajti ukrasti bi moral toliko denarja. Tako mislim danes! Življenje me je pritisnilo čisto ob tla, poleg tega Je tisti dnevi dušnih muk. Da bi se oddolžil za pismo ob godu, sem ji pozneje kupil ciklamen v lončku. Zaslužil sem si s poučevanjem. Ob požičnih praznikih, ko sem se vrnil domov na počitnice, sem ji gn z. lepim voščilom izročil. Dva cvetova sta rastla iz črn-kaste prsti. Vse lepo sem položil vanju; če bosta uspevala, sem si mnogo obetal od bodočnosti. Včasih se človek tako rad predaja vražam. Mati je 7. veseljem sprejela darilo, rekla pa je odkrito, z vso kmečko preprostostjo: I.etos ml | nisi nič pisma poslal Zadelo me je v srce. Da, nisem se dovolj potrudil takrat za god. Zamujeno pa ostane kot neizbrisna bolest. Ciklamen je ljubila, Grela gn je in zalivala. Radi svetlobe smo ga dali včasih k oknu. Na Sipah so cvetele ledene rože in bledordeč cvet se je na biserni belini čudovito odražal — »knkor kaplje srčne krvi. iz vdane ljubezni rojene.' pojo pesnik. V strahu sem bil zanj. Ko pa sem se vračal v mesto s počitnic, sta se povesila oba cvetova in ovenela. Še ena bolest se je pridružila prvi. Danes vem, kako [»ceni je mogoče materi napraviti srečo — a je prepozno! Misterij žene Mati polna milosti Marija, Mati polna boljih milosti, ponižno vdana angelu ti verovala. Glej, spočela boš Devica nam Odre senika! DevicarMati, o kako je misel sveta in velika! Jt snovnosti in mrzlega svetd Te Bog je dvignil v svoje božje dvore, da Mu fiat Tvoj odrešiti pomore padle vse it teikega gorji. Tempelj Ti «1, h i š a zlata, Mot Najvišjega Te je obdala. Sinu boijemu odprla Ti si vrata in ga nam za nas si darovala. žena kakor lene judovske si bila. Skromna, tiha v templju si molila. Za ljubezen v pričanju resnice si gorela tsa v razdajanju bogatem si živela. Žena velika kot nekdaj si med nami. Revni smo in tipljemo slepi z rokdmi. Da Hstosti bi dala, src ljubelih da volje nam bi dala zate duš gorelih! Da bi Zvezda svetla v temi nam svetila. Da bi Sina v dušah naših spel rodila. Mladina nova smo in žrtev zate hočemo! Mi gremo s soncem v poldansko vročim. S Tvojim Sinom, našim močnim Kraljem! Hočemo v življenje proti tujim, temnim daljam. Marija svežih luči v temi čudni nam prižgi! V zarje nove vodi; v nove misli novih dni. Ne pusti dalje, Zvezda, leščerbe obrabljene brleti — Življenje hoče luči, hoče solnca, hoče hrepeneti Lojze Jote Zabkar. 6. P. Materin ciklamen Misterij, veličastna misel, ki ji duh do dna firodreti ne more. Samo zasluti lahko njeno ve-ičiao. Lahko se ji bliža sedaj od te, sedaj od druge strani, da se mu odkriva vedno v drugi luči, morda vedno lepša in jasnejša, a do konca ji nikdar ne more. V celoti in v polnem obsegu dojeti Je ni mogoče, vedno še ostane nekaj, na kar odgovora ne vemo. Stara pravljica pripoveduje, da Je bil človek nekoč silno čuden. Danes tvori celoto zase vsak posameznik, svoje dni sta tvorila mož in žena oba en organizem. Pa sta se morala ločiti. Organizem, ki je bil popolen, se ie razdelil v dve polovici, v moža in ženo. I11 od takrat potujeta obe polovici skozi življenje in iščeta sebi odgovarjajočo polovico. Čudna pravljica, a misel je jasna. Posameznik nujno potrebuje dopolnitve. Le redki so, ki ne teže zanjo, ker jih njihova visoka življenjska naloga popolnoma prevzema, ker njej velja vse njihovo življenje. Pa to so izjeme, ki pravilo le potrjujejo. >Das ewig Weibliche zieht uns heran«, je zapisal Goethe. A odkod ta moč, ta sila, ki druži? Ali Je morda naravna sila ali ljubezen ali žrtev ali vse skupaj, Misterij žene spremlja človeštvo skozi vsa stoletja in tisočletja. Že prva stran človeške zgodovine ga je polna, potem pa se vleče kot rdeča nit od strani do strani, brez konca do konca v vseh mogočih varijantah. A v znamenju dveh žen so zajeti vsi drugi. Eva in Ave Marija! Prva simbol zmage slabega dela v človeku, druga simbol zmage boljšega dela. Eva nam Je zaradi svoje nepokorščine zapravila otroštvo božje. Prokletstvo nas je prikovalo na zemljo, da so množice tonile in se pogrezale v mesenosti, nezmožne pravilno rešiti odnos med možem in ženo. Eva je sodelovala pri zadolžitvi človeštva. Marija je morala sodelovati pri odrešitvi človeštva. Nje teža prvega greha ni zadela. Brezmadežno spočeta predstavlja zmago duha nad neurejenim delovanjem vseh naravnih gonov in sil. S sodelovanjem pri Kristusovem odrešilnem delu in trpljenju nam Je vrnila otroštvo božje in pokazala vsein pravi način rešitve odnosa med možem in ženo. Misterij žene spremlja posameznika od zibelke do groba. Nad novorojenčkom se sklanja mati. vodi mu prve korake, odkriva prve skrivnosti sveta in življenja: v sedmem letu zagori v otroški duši koprnenje v višave in se trenutno umiri ob materini besedi in otroški igrači. »V šestnajstem letu zastoče iz prsi v novo višino in pade rezko v hladno senco, prvo zlo iz krvi, prva žalost porodnega greha.« (Pregelj. Bogovec .Ter nej.) Ali ni to zgodovina mnogih? Saj ne znamo več hiti mladi. Materializem nas duši. Groba kvanta ugaja še dekletom, kaj bi fantom ne. Romantika prve ljubezni mineva. Smejemo se ji, a pozabljamo, da dekletu in luni naslovljeni verzi vsaj nikomur škodili niso. Materializem pa draži in vzbuja nižjega člo veka v nas in ga opravičuje. Naravni goni so od Boga, človeku dani z določenim namenom, so sredstvo in sredstvo morajo ostati. Gospodarske razmere otežujejo osnovanje družine, javna nemorala in preži ranje nravnih zakonov, vplivata kvarno. Za versko oporo in pomoč mnogim ni mar. Življenje pač kaže, da nravnost propada, fe se veri spodmaknejo tla v javnem in zasebnem življenju. Tn vsi reformni poskusi so brezuspešni, če Neobvezno si lahko Ko v teh brezsončnih dnevih hodim po ozkih, vlažnih ulicah, se mi skozi stekla izložbenih oken nekaterih cvetličarn zasveti bledordeč ciklamen. j ogledale December Je tu in z nJim najlepši Marijin praznik. Ta dan je bil god moje matere. Vsako leto sem Ji za ta dan napisal pismo. Mnogo veselja sem ji s tem napravil. Hranila ga Je v stari molitveni knjigi, da ga Je ob "saki priliki imela pri roki. Spomnim se v teh dnevih na bedna dijaška M klobuke v najnovejši kakovosti pri t. cepite obliki in najboljši IRKO BOGATAJ - Liubliana Stari trg itav. 14 gredo mimo vere. Cesar Avgust se je vse svoje življenje trudil, dn bi ozdravil nenravnost Rimljanov, dekret za dekretom je izdajal, dosegel pa ni ničesar. Celo lastno hči in vnukinjo je moral zaradi nenravnosti pognati iz Rima. V znamenju Brezmadežne Je prava rešitev. Ne v zatiranju naravnih sil — samo. kdor more razumeti, naj razume — ampak v njihovem obvladanju in pravilnem usmerjanju, v resnični svobodi duha je prava pot v rešitvi misterija žene v življenju posameznika. Le pravilno pojmovanje problema, zavest njegove resnosti in važnosti: pripravljenost na žrtve ter milost varujejo pred stranpotmi, iz katerih je vrnitev vsaj težavna, če že ne mnogokrat skoraj nemožna. fl. Joža Vovk: Psalm Komaj začnemo še čisto majhni čebljati, nas mati uči. S tajlnstvenini glasom in tiho Tvoje ime izgovarja. čudno svetle so njene oči in drobne kot jagode rožnega venca. Takrat smo vsi majhni, nebo je najvišje. Kakor da pravljico pripovedujemo, molimo: Zdrava Marija. Ko dom svoj zapuščamo, prožiš za nami belo rok6 in Tvoja slika na steni globoko v srce se zariše. Saj nismo nikoli sami, povsod z nami hodiš in čuješ nad našim korakom, da kod ne omahne. Tvoji klicarji zvonovi nas kličejo trikrat na dan. če morebiti za hip smo le pozabili najdražje. lz tisoč znamenj nas gledaš če v polje gremo. lz tisoč znamenj ob temnih križpotjih kažeš smer in vsak 1 večer v špranje zataknemo svežega cvetja. Na slehernem gričku smo Ti postavili belo cerkev, 7, njo si krajšamo pot z vrtov zemlje do neba. Tam čakaš nas. da prihitimo in se spo-čijemo. Če jokamo, z nami solziš se 111 solze nam brišeš, kadar zapojemo. Ti se smehljaš in pesmi poslušaš. Če gremo daleč v neznani Kraj in se v noči zgubimo, podaš nam roko in spel nas pripelješ skrbno domov. V tisočih romamo k Tebi na Brer.je in na Višarje, na Sveto goro in,vse nas dobrotno spre-maš, vse blagoslavljaš, nazadnje nas dvigneš v mehko naročje. Lepo je, ko se dotikamo Tvojega zlatega plašča, ničesar več ne pogrešamo, naše oči so spočite. Tn kadar po času od dale? prihajamo spet nazaj. nam nova luč sveti odnekod v bele domove, o. ledaj nas smrti ni strah, ker vemo, da v tisti uri boš svoje roke razprostrla in dala boš gledati ljubega Jezusa našim človeškim očem. Kongregacijski praznih 8. decembra 1935 Oli 7 zjutraj: Govor in sv. maša 9 skupnim sv. obhajilom. Za fante: v stolnici (govori g. kanonik dr. Mihael Opeka). Zu dekleta: v uršulinski cerkvi (govori gosp. supeiior Lovro Sedej, C. M.). OB 11 DOPOLDNE V VEL. DVORANI »UNIONA< AKADEMIJA Zgodnja Danica (mešan zbor). — Pozdrav najmlajšega. — Romarska (prof. Matija Tome). Deški zbor. — Naša izpoved. — Večerni zvon (Hladnih). — Govor (g. dr. Jože Pogačnik). — Mladina hoče.. — Naša obljuba. — Povsod Bogu. Vstopnine ni Prosimo vas, kupujte pri vhodu »Našo zvezdo« in Kongregacijski koledarček. Za prostovoljne prispevke se lepo priporočamo, da moremo kriti stroške. OB 8 ZVEČER. V DVORANI DELA V. ZBORNICE KONGREGACIJSKI VEČER (2 religiozna misterija) Dobri Vrtnar. Igra v treh slikah. Mašna strežnika iz Sautnrenin. Misterij v treh slikah. Vstopnice za predstavo si cenj. občinstvo lahko preskrbi: v trgovini Remec, trafiki šoukal. uni-onski trafiki in pri blagajni pol ure pred začetkom. — Cene: sedeži 15. 10 in (i Din, stojišča po 2 Din, * Bežigrad! — Ob .1 popoldne z.a otroke in z,večer oh pol S za odraščene bodo članice Dekliškega krožka proslavile praznik Brezmadežne v eorkveni dvorani Sv. Cirila in Metoda » slavnostno akademijo. Cerhveni vestnih Dekliška Marijina konf/reffacija v Siioiinji Siiki vprtzori drevi v samostanski dvuraui oh navadni uri. dtirldejnuko Mn-lona v uro/.du . — K obilni udeležbi vljudno vabljeni. liriianska inv&ka in mlaitcnišlcu Marijina druiba ima dane- na praznik Brezmadežne slovesen slust zvet-er nli ftestih. Po tinvorii darovanje 7,a |x)prayo družbene zastav«. Prt vhodu se ozaiail! tudi spored rnJrivonSke pobožnosti z.a 1*J. december. Apostol Brezmadežne Ravno ob uri, ko so« v stolnici pričeli devet-dnevnico k prazniku Brezmadežnega Spočetja: v soboto 29. novembra 1884, je izdihnil svojo dušo Franc Jožef Rudigier, škof v Lincu, velik apostol Brezmadežne. Njegovo češčenje brezmadežne Device je našlo svoj višek v zgradbi velike in veličastne stolne cerkve Marijinega brezmadežnega Spočetja v Lincu. Vendar, to delo ni tisto, kar občudujemo na njem, ki so ga že sodobniki njegovi imenovali »apostol Brezmadežne«. češčenje Brezmadežne je spremljalo Rudi-gierja vse življenje. Že njegov rodni dol Montafon se je odlikoval v češčenju Roženvenske Kraljice in v njegovi domači hiši se je vsak večer poleg drugih molil tudi jjozdrav: »Hvalen bodi Jezus Kristus in Brezmadežno Spočetje blagoslovljene Device Marije.« Ko je škof Rudigier 1869 zadnjikrat obiskal svoj rodni dol, je rojakom naročal in priporočal, naj ne opuste lepe, stare navade vsakdanje večerne molitve sv. rožnega venca: Kjer pa se ne vidi več rožni venec v roki, ali vsaj ua steni, tam ni več pravili Monlafoncev. Kdor ne zna ceniti rožnega venca, tega večernega gosta, temu glava in srce nista več prav pos.lavljena.t Toda to češčenje brezmadežne Device v rodnem domu in dolu je bila le bolj lepa šegn In vaja mladih vzgojnih lel. Otrok opravlja še marsikatero pobožnost, katere prav ne razume in katero pozneje v odrasli dobi morda opusti. Rudigier se je' pa že kol dijak prizadeval, da hi to. kar časti, vedno bolj in bolj umeval. Vedeti je hotel, kakšen namen in pomen naj imajo Marijine dnevnice, ki Jih je že njegova mati skorajda vsak dan molila s svojimi otroki. Tako se je dijaku s toplo molitvijo združevalo tudi vedno jasnejše umevanje, toplejša je bila tudi njegova molitev. Kako lepo in bogato vsebino je imelo Rudigierjevo arce in "življenje že v njegovi dijaški dobi, pri- čajo podobe, ki so stale na njegovi pisalni mizi. Na sredi na podstavku je stal križ, na desni Imma-kulala, ua levi sv. Alojzij, pred križem sv. Frančišek Ksaverij in 9redi med vsemi ura. na kateri je bila upodobljena smrt v desnici s koso. v levici z urico. Jasno je bilo. da takemu dijaku po končanih srednješolskih študijah pot ne more voditi drugam kakor v bogoslovje: Iz Innsbrucka v Briksen. Ohranila se je molitev, polna globokih misli, ki jo je bogosloven Rudigier vsak. dan molil k Mariii. Materi milosti: da bi moje življenje vsaj nekaj (»menilo v očeh nebeškega Očeta,' ga hočem združevati z zasluženjem Matere božje.« Kot novo-niašnik si je takoj že za prvo svojo daritev svete maše pripravil molitev, ki jo je jx>tem vsak dan molil v pripravo in zahvalo in za vsak obisk pred Najsvetejšim: >0 Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa. spremljaj me pred oltar in ostani le-tani pri meni. da boš Ti vse. .. namesto mene in znine storila ... Vi svetniki ... izročite božjega Sina v Marijino roko in srce. . Ti Mati božja, pn izroči I Sina nebeškemu Očetu. . Od oltarja otl svete maše gredoč, je sklenil, >bon; vedno molil Ma-gnificat ali pesem O sanctissima ... Leta 183o — torej pred sto leti — je Rudigier postal duhovnik Vandnns, večja župnija, je kraj njegove prve pastirske službe. N11 Veliki Šmaren je imel svojo prvo pridigo. Ta dan,« lako piše sam o sebi, jsem za vedno svoj jezik posvetil nebeški Materi, naj se vedno milostno ozira na to mojo daritev.« To nam dovolj jasno kaže, kako globoko se je že takrat Brezmadežna ukoreninila v svojem služabniku. Najjasneje pa se je lo razodevalo ob njegovem škofovskem delovanju. Svojo škofovsko službo je Rudigier nastopil letu IP57 Njegovo prvo pasiirsko pismo je bilo posvečeno Marijinemu Brezmadežnemu Spočetju in prnv tako tudi vse njegovo bodoče škofovsko delo. V svojem prvem pastirskem pismu pravi: Ob mojem nastopu mi ja v največjo in najslajšo to- lažbo zavest, da vlada v škofiji veliko češčenje Matere božje, in posebno veliko češčenje njenega Brezmadežnega Spočetja. Veličastne majniške po-božnosli. ki se od proglašenja verske resnice o Brezmadežnem Spočetju večinoma ojiravljajo v škofiji, so znamenje legu češčenja. To češčenje je škof Rudigier vedno bolj pospeSeval in razširjal. Benardov izrek de Maria mi 11 tj ua ni satis, je bilo njegovo praktično geslo 111 navodilo. Ljubezen do Marije je bila njegova posebna lastnost. Vsako lelo iu vsako pastirsko pismo je prineslo novih razlogov in nagibov 7,11 češčenje brezmadežne Device. Ob škofijskem procesu božjega služabnika Rudigier,ja 1931 je dejal etlen izmed njegovih najboljših poznavalcev: Manjka mi besed, da hi vam zadostno o|iisal vse, kar zadene njegovo češčenje |irečiste Device. Le eno naj naznanim: Njena čast in ljubezen je bilo njegovo življenje. škofova pridiga in pastirsko pismo, pa tudi privatna, ustniena ali pismena beseda, je pri Ru-digierju pri vseh značilnejšill prilikah nosila pečal, dokaz in izraz Marijinega častilca. Njegova (»isiiui so se navadno zaključevala z_ besedami: Priporočajoč Vns priprošnji brezmadežne Matere, ostanem .. Kadar so dovoljevale rubrike, je. če ni bil dolžan opraviti črno mašo. daroval volivno mašo o Brezmadežnem Spočetju. V vseh zadevali se je zatekal k Brezmadežni z največjim zaupanjem in — uspehom. Nedolžnost svoje mladine in spreobrnjenje grešnikov jo neštetokrat izročal njenemu varstvu. Boste videli, je dejal zaupno v pogovoru 7, jezuitskimi očeti na Freienhergu. IV Passaglin spreobrne Brezmadežna... Ta mož ie namreč preti svojim odpadom otl katoliške cerkve. napisal knjigo o Brezmadežni. Rudlgierjeva preroška beseda o njem se je spolniln. I Kakor naš škof Slomšek, je imel ludi škot ' Rudigier ob svoji bolniški in smrtni postelji po-| dobo Marijino, na katero ie večkrat 1 tuleditl /. j vdanim in zaupnim pogledom Vkuj dni pred njc-1 gtivo smrtjo so jtii&li idravniki in bu ^a vprašali, kako da sc počuti in če je preteklo noč spal. »Mislim, da sem spal.; jim je odgovoril škof, ■ ker sem videl belo Gospo.c »Ne bilo bi čudno,« pristavlja k temu iMiročilu njegov življenjepisec, »da 11111 je v urah trpljenja prinesla vidno pomoč in tolažbo Marija, ki jo je vse življenje tnko iskreno častil in nje češčenje tako mogočno pospeševal.' Sobota, ki je Mariji posvečen dan, je bil tudi njegov smrtni dan. »Koliko časa morem še živeti?« je vprašal svojega tajnika Doppelbnuerja. Tajnik mu je odgovoril s solzami v očeh in z ginjenim glasom: Kakor se zdi, le Se nekaj ur, in potem pride veliko plačilo.« — »Zdaj moram,« je 7. največjo ravnodušnostjo odvrnil nadpnstir, »apelirati le Še na milost mojega Zveličarja.« Ob pol treh popoldne so prišli k njegovi smrtni postelji spovednik, slolni kanoniki in nekateri drugi duhovniki. Prijazno se je nasmejal, ko mu je spovednik ponudil podobo Matere božje, da jo je škof poljubil in zraven je pristavil: »Ona je moje pribežališče.• Zadnje besede umirajočega škofa so bile »Fac, ut nninine donetur — Dušo mojo naj objame.. (iz himne Stabat Mater). Rutligierjev tajnik, poznejši škof Doppelbnuer. je mogel, kakor je sam pravil, v svoji preveliki bridkosti misliti le eno misel, da je namreč škof Rudigier sklepne besede iz Marijine himne večne slave rajski dom- izrekel že v nebesih. To je zgled Marijinega častilca in varovanca, velik in sijajen vzor Marijinega češčenja. ki j<-redek in izreden celo v vrstah svetnikov. »Vese lini se, je v enem izmed svojih zadnjih pnstirskil pisem zapisal škof Rudigier, tla sem od poč"lk, svoje uadpastirske službe vedno ravnal v sni is' sv. očeta (Leona XIII., roženvenskega papeža) 1 s"in svojim vernikom vedno priporočal ljube?- 1 do Matere božje sploh in posebej rožni venec. Bil je rt1.' Marijin misijonar in posebej apostol Brezmadežne. Timotej. Sijajen uspeh naših malih harmonikarjev v Pragi Praga. 5. decembra. Od vneli dvojih velikih uspehov, naslojiov, koncerlov, ki jih ima zapisane klub »Harmonija«, je bil današnji največji in najznamenitejši. Za veliko, visoko glasbeno-kulturno Prago je bil nastop naših malih senzacija, originalna ideja, ki se ni porodila v muzikalni Pragi, marveč v našem Mariboru. To, kar je dosegla mariborska deea v češkoslovaški prestolnici, ni doživelo še najbrž nobeno drugo Jugoslovansko potovanje. Pred to originalnostjo, pristnostjo, prisrčnostjo neugnanih otrok klone tudi vsako drugo umetniško glasbeno proizvajanje. Po dobrem odpočitku se je deea spel vrgla v vrtinec šumncgn vrvenja najživahnej.šegn mesla in velikomestni val jo je zanesel med vnlujiifto množico na praške ulice. Odborniki čeikoslov.-jugoslov. lige, predvsem urednik g. Strakaty in od mestne občine g. Kitmanek, no nas vodili sko/ vse ulice in mimo vseh najvažnejših znamenitosti. Obed nnm je dane« servirala Kuharska šola Strokovne šole m ženske poklice. Gostoljubnost levo in desno. Ob 16 so mali harmonikarji imeli prvi ofid-elni nastop v ogromni dvorani Lucerna pred praškim dijaštvom. Dvorana, ki ima preko KXK) sedežev in stojišč, je bila razprodana in je vz.kijiela v silnem navdušenju češkoslovaške inladeži. Češke sestrice so jugoslov. bratcem darovale cvetje s slovensko trotKijulco in tudi veliko Miklavževo šibo. Naši so se jim zahvalili r. deklamacijami. Naša narodna pesem je osvojila najmlajša srca. Višek prireditve pa je bil večerni slavnostni nastop, ln zopet je bila to največjo praška dvorana razprodana. Same praške odličnosti. Veselje pa je prikipelo do vrhunca, ko so vstopili v pre-tidentsko ložo proteklor koncerta, češkoslov. zunanji minister dr. Beneš. naš minister-poslanik Protič Vasilij in še en češkoslov. minister. Pričakovanje je bilo napelo. Med to odlično publiko je sedelo mnogo novinarjev in kritikov. Harmonikarji vstopijo junaško, lica ?*re, slovenski nageljni gore. Najprej se poklonijo prezidunlu Massaryku iu našemu mlademu kralju s češkoslov. in jugoslov. himno. Sledi program. Ze prve pesmi pridobe vso publiko. Po prvem odmoru vstopita v ospredje Joži Kegrad in Miloš Zorzut in zanosno s prigodniml, reeiio-šaljivimi verzi pozdravita ministra Beneša, praškega primatorja dr. Baxa, našega poslanika, in velikega našega prijatelja dr. Zeukla ter vse Praž.ine. Sledi drugi veseli del — zabavni del programa. In zopel sta tu naš Marko Limltnerjev in Ceričev( ki odigrata solo-komade. In nn vrh so dali še Kmečko svatbo iz Slovenije. Vsi ministri so vztrajali do konca. Gospa Zora dr. Ravni kova, predsednica kluba, ki je imela uvodno besedo, in zborovodja prof V. Schweiger, ki je tako s srečno roko naštudiral izbran program. sta bila deležna največjega priznanja. V loži je minister dr. Beneš sprejel deputacijo malih umetnikov, ki jo je vodil naš konzul dr. Rybaf. Ravno dr Ryhafu se imamo mnogo zahvaliti, da smo imeli pristop do najvišjih mest Med odmorom je prišel za oder znameniti Tino Patiera, operni pevec in filmski igralec, ki je s solznimi očmi česlital takemu uspehu. Napolniti največjo praško dvorano, je rekord v Srednji Evropi. Zelo ljubeznivo so nas sprejeli v Društvu mladih krščanskih žen, ki so servirale večerjo. Danes nam je dalo obed »Češko srt«. Popoldne ob 17 je bil slavnostni »prejem pri poslaništvu kraljevine Jugoslavije. Na recepcijo so bili povabljeni mnogi novinarji. G. poslanik je ves vtradoščon pozdravil male Jugoslovane in jih si-jajno pogostil. Harmonikarji pa so peli in godit. Danes popoldne je sprejel deputacijo v mestni posvetovalnici praški primator dr. Baxa. Nocoj je odpočitek. Jutri zapustimo Prago in odpotujemo v Urno, nato v Bratislavo. vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravna FHA^Z J0SEF grenčice. ItoiziHlr rano cxt Min, mm. pol. m ur. /dr. a. br. 14.485 od ». V. im. >miška Kamnik, 7. dec. Kamilicami smo vajeni računati po svoje, nerodno je le, da včasih pride kdo, ki mu naša matematika ni po volji, pa uveljavi svojo, kakor se je to zgodilo pri našem kopa lišču, o katerem smo vedno trdili, da stane občino nekaj nad 200.000 Din, pa so tisti nepridipravi ugotovili, da gre vsota čez 600-lisoč Din; pri gramozu smo se pa narobe urezali, mislili smo, da na.s stano precej rle-•etli-oeov. pa so nam dokazali, rla ga splol »«*>ili nismo: še pri pivu se nam vrine kaka diferenca, o kateri pa hočejo zeleni jnate-matiki imeti svoje posebno mnenje, kar pa pot ej seveda stane trde novce. Zadnjič smo se nekoliko popečali tudi s komasacijo .sosednih občin, pa nas je zopet naša specialna matematika rešila vseh zadreg in nesreč. Pomislite, okoličani so sc pred; z,nili predlagati, da hi naj bili združeni v veliko oli.-ino Kamnik torej postali naj bi skoro enakovredni nam »purgarjem«, ki iniamo tradicijo in bodočnost, ki imamo velike gospodarske in kulturne akeije itd. Torej z. matematiko po predrznih kmetskili bulicah, z matematiko panajmo tudi naše pur-garje, da bodo vraga videli dovolj črnega! Sedanji Kamnik ima okoli 300(1 prebivalcev in 271.000 Din davčne moči, kar rla na preiiivalea 911 Din letno. Združitve željna okolica pa tudi 3000 duš, toda le 66.000 Din davčne moči. torej 28 Din na prebivalca. — Sam Kamnik bo rabil 600 do 700.000 Din za svoje izdatke, združena občina pa bi potrebovala okroglo L0U0.000 Din za kritje izdatkov. Skupna davčna moč bi bila 330.00(1 Din, k temu je prišteti še razne trošarine v znesku 200.000, kar bi dalo kritja 500.000 Din., rav-notoliko pa bi bilo primanjkljaja, ki lii povzročil zvišanje doklarl na 165 odstotkov. — Prebivalstvo hi narastlo na 6000 duš, davčna moč na 330.000 Din, torej na prebivalca 55.— Din letno, kar bi za okoličane pomenilo 150 odstotkov, ta bremena pa bi vsa morala nositi dosedanja občina Kamnik. Tako kamni-ka občinska uprava. Da si bo mogoče ustvariti jasno sliko, je treba tele izžonglirane številke in podatke primemo osvetliti in za razumevanje potrebno dodati. Prvič so številke o izdatkih bodoče občine vzete iz zraka. Tako letošnji kamniški proračun izkazuje 536.000 Din izdatkov, davčna moč 327.000 Din, davčna podlaga 271.000 Din, iz/latki vseh upravnih občin, ki bi jih bilo priklopiti kamniški občini. pa okrog 67.000 Din, davčna moč pa okrog 60.000 Din. Skupni izdatki bi torej znašali največ 610.000 Din, kar ,je pa celih 400-tisoč Din manj od vsote, ki so jo izkonstru-(rali kamniški finančniki. Da bi v bodočih proračunih postavke za izdatke zviševali nad višino dosedanjih, menda v tekih časih nikomur nc prihaja na misel. Skupna davčna podlaga te občine bi bila okrog 330.000 Din. rrošarine. takse in drugo so dosedaj v kamniški občini proračunane na 327.000 Diu, v združeni občini jih mirno lahko računamo na 350.000 Din, nakar se izkaže primanjkljaj nOllJIOO Din. Na podlago 330.000 Din da to 79?» ioklado. iz česar je razvidno, da Kamnik nič ne utrpi radi priklopa okoliških občin, te pa linajo korist od te inkorporacije, ker so te občine oziroma krajt bili pri zadnji komasaciji neusmiljeno razmetani k oddaljenim občinam. kamor po svoji legi ne spadajo, pač zato. ker po svoji gospodarski in geografski strukturi in povezanosti gravitirajo na Kamnik. Oglejmo ai Se druge argumente, kt jih saši gospodarji navajajo proti priključitvi. Soje se občinskih revezev. ki da se rekruti-'•njo iz vrst delnveev, ki delajo po kamniških tovarnah, pristojni pa so v okoliške občine. To je prav nečedna spoknlacija, še bolj nečedna zato. ker so se pri zadnji komasaciji odtrgali od okoliških ribčin oni predeli, kjer ie razvila industrija, torej kraji z relativno večjq davčno močjo, ona uauelja z manjšo tematika davčno močjo so pa bila milostno prepuščena okoliškim občinam. Okoličan naj torej, dokler je mlad in pri moči. le hodi v mestne tovarne ojaeevat davčno moč mesta, na stara leta pa naj pade v breme svoji davčno šibki občini. Okoliške občine vrhu tega niti ne pričakujejo ne. da bi njihove ubožce sprejelo mestno zavetišče, temveč hočejo še naprej svoje reveže vzdrževati na dosedanji način, tako da radi tega stroški skupne občine ne bodo nič narastli. Od sile jalov, tako da že meji na smeš-nost, pa je razlog, da bo mesto moralo plačevati šole sosednim občinam. To očita okoličanom mesto, ki niti lastne šole nima, kar je edinstven firimor daloč naokrog, slabo izpričevalo pn za mesto, ki se ponaša z nekako 700-letno tradicijo. Tudi občinske ceste okoliških občin nc bi prizadele novi občini novih stroškov, ker so vse 2. razreda in jih morajo interesenti sami vzdrževati. Stvarnih argumentov torej kamniški občinski odbor ni imel proti priključitvi, vedli so ga pa do toga očividno drugačni razlogi; morda se nekateri Kamničani boje, da bi okoličani poslali v odbor ljudi, ki zna,jo bolj previdno in bolj smotreno gospodariti z občinski mdenarjem. ftiaiiiovcjši rezultati znanosti so dali Lahek start, miren tek motorja. Izseljenci se zahvaljujejo za pozdrave Merlobacb, 6. deoembrm. Z največjim veseljem smo prebirali razne pozdrave, objavljene v Slovencu dne 1. dec. Po vrsti, ko so jih nam poslali, se jim tudi mi prisrčno »-h valju jemo. Purli mi nismo por.ubili ta dan na dom: Dopoldne v nedeljo smo r. velikim voseljeni pozdravili našega generalnega gospoda koniula dr. Illča iz Metia, ki se je kljub izredno slabemu vremenu s svojo gospo blagovolil udeležiti slovesu« službe božje v stari cerkvi v Meriebachu, po službi božji in molitvi »a Nj. Vel. kralja Petr« II., slovesnosti pred spomenikom padlih vojakov, kjer je po kratkih besedah nierlebaSki jugosl. iueljeniškl duhovnik položil v imenu Jugosl. katol. misij* lep venee, slovenska godba pod vodstvom g. Do-manjška pa je zaigrala jugosl. in francosko državno himno. Takoj nato je g. generalni konml sprejel vse predsednike in zastopnike posameznik delavskih podpornih in pevskih društev, si ogledal njihove zastave ter 8 prvim nastopom v Meriebachu s svojo prijaznostjo vzbudil takoj simpatije delavskih zastopnikov. Popoldne so prihiteli sorojaki od vseh strani i vlaki in avlohueom k proslavi od Habsterdicka pri Sarrhrlicknu do Creutzwalda stare in nove kolonije, kateri so Slovenci dali ime Maroko. Društva is A n m etra in okolice sta zastopala iiaelje- Prlspeli novi modeli SCHAUB RADIO APARATI Predvaja Vam brezobvetno .TEHNIK'-J. BANIA1 Ljubljana. MlklolKeva cesta 20 nlfti duhovnik g. Svele ln slovenski učitelj g. Jao-kovlč. Tu smo imeli prvikrat priliko videti poleg francoske duhovčine tudi poljskega duhovnika g. Poslušnega in češkega učitelja is Msrlebnoha. Proslava je v splošno zadovoljstvo dobro ia-padla. Kakor merlebaški gospod župnik, tako tudi g. učitelj Jankovič ln iiseljeniiki merlebaški duhovnik so vsi nnvdušovali na lopo skupno versko in kulturno delo. Sedaj pozimi ko bo malo več časa. s« bomo še večkrat oglasili, danes pa se Vam *e enkrat lepo zahvaljujemo in pošiljamo iskrene pordrsv«. Stanko iz Meriebachu Občinske volitve na Jezici NOVO MWll SHELL OOVRšENO ZIMSKO OLJE! Rok za vlagajne kandidatnih list ta naše nedeljske občinske voiilve Je potekel pretekli petek. Prvotno je kazalo, da bodo pri volitvah nastopile tri liste: ljudska z nosilcem g. Severjem, socialistična in JNS-arska. JNS pa je že lakoj spočetka obupala nad svojim samostojnim nastopom. Učitelj Germek in županov sin sta se zaman trudila, da bi spravila skupaj JNS kandidatno listo. 2e takoj prva sapica svobode in zakonitosti je namreč vzela JNS na Jezici, tisto JNS, ki je še pred nedavnim časom urbi et orbi na vsa usta oznanjala, da bo večno vladala. Dokler je imela v rokah bajonete in okrajne glavarje, ki so ji morali služiti za priga-njače, je še šlo. danes pa je konec JNS-arakih nasilij nad našim ljudstvom. Kako na trhlih nogah je bila ta protiljudska družba na Jezici, se je najtiolje pokazalo te dni. Medtem ko je še pri zadnjih >volitvah< dobila nad 500 glasov, za nedeljske volitve ni mogla spraviti skupaj niti 24 odbornikov, ozir. ravno toliko namestnikov in (iO predlagateljev, kakor to zahtevajo volilni predpisi. Tako žalostna in pomilovanja vredna je kratka slava ježenske JNS. V upanju, da bi se morda dalo pod socialistično masko le spraviti kakega JNS kandidata v odbor, se je Germekova družba ponudila socialistom. Socialistični voditelji so na lastno roko, ne da bi kaj vprašali svoje ljudi, ali so za to imenitno zvezo, sklenili r JNS blok, od kalerega jih pa že danes boli glava. Ježenska Kramer - Marušičeva družba pa se je tako lepo znašla pod rdečo socialistično zastavo. Res, imenitna bratovščina! Iz vsega tega pa se tudi vidi. da se ježenski socialistični gospodje sodrugi niso prav nič naučili. Podobno kakor svojčas, ko so se neposredno po znanih žalostnih trboveljskih dogodkih zvezali z.a takratne občinske volitve z orjunaško družbo, so se zvezali danes 7. nič manj zloglasno JNS-arsko družbo. Kakor pa jim je pri takratnih volitvah vse delovno ljudstvo obrnilo hrbet, prav tako ga jim bo obrnilo tudi prihodnjo nedeljo. Delavstvo pač samo preveč dobro ve, kako je ta družba ravnala ž njim. Ravno socialistično delavstvo samo najbolj obsoja zvezo svojih voditeljev s pristaši skrajne kapitalistične in huržuazne miselnosti in se zaradi tega ne misli udeležiti volitev, ali pa bo šlo na volišče in volilo resnično listo delovnega ljudstva, listo, katere nosilec je g. Sever. Kandidatna lista JRZ »a nedeljske občinske volitve na Ježici. V naslednjem objavljamo naše kandidate-od-bornike, in sicer po vaseh: Ježica: Sever Franc, Ahlin Vinko, Peršin Anton in Dobnikar Franc; Savlje: Lenče Polde, Kos l,ovro in Subelj Nace; Kleče: Škerlj Andrej in Sever Janez; Mala vas: Jeromen Lojze in Jeromen Janez; Stožiec: Dolničar Janko, Dovč Frane, Skerlj Andrej in Goltez Ivan; Tomačevn: Plevnik Nace in Cunder Nace; Jarše: Dimnik Miha; Črnuče: Vavpotič Ivan, Pečar Matej in Bnbnik Franc; Nadgorica: Smon Simon; Gmajna: Lenarčič Franc: Ježa: Bolta Franc.. Kandidati ia člane oprave s«: predsednik Sever Franc, Ježica 28; Vavpotič Ivan, Črnuče 46; Plevnik Nace, Tomačevo i»; Lenge Polde, Savi]* 17; Dolničar Janko, Stožiee 18 in Ahlin Vinko, Ježica 18. Na listi so zastopani vsi slanovi in vse vasi sorazmerno po Številu volivcev, fte »e sme ka-lera listu po pra\ m imenovati lista delovnega ljudstva, potem velja to za našo listo, ki predstavlja jedro ježenske občinske skupnosti. Prav zaradi tega je borba zopor to listo tako težka, ker to ni borba zoper osebe, ki predstavlja jo to listo, marveč mnogo več. Ježica Se nikdar ni predstavljala svoje izrazitosti v vsej svoji skupnosti tako poudarjeno, kakor jo Izkazuje pri teh volitvah. Vsa Ježica se dobro zaveda pomena, ki ga imajo te volitve ne samo za naš domači kraj marveč todi za vso slovensko in Jugoslovansko javnost V tem »namenju gremo na volitvel V tem znamenju bomo tudi zmagali! • V nedelj«. 15. decembra rsi na roli&!e! Volili bomo v Društvenem domu na Ježici Volitve trajajo od 7 zjutraj do 6 zvečer. Mi gremo volit že zjutraj in v prvih dopoldanskih urah. Vsak volivec naj predsedniku volivne komisije pove svoje ime, priimek in poklic. Potem pa naj glasno reče: Glasujem sa gospoda Severja Prane*. Komisija bo hitro poslovala, zato boste takoj prišli na vrsto. Tudi ne bo nobenih šikan, kakor se je to včasih ponekod dogajalo. Volivci, nc dajte se od nikogar begati. Nasprotniki imajo navado, da se pred volitvami izmišljujejo vse mogoče laži; samo, da bi vas odvrnili od volitev, ko vas že pridobiti ne morejo. Ne verujte jim ničesar. Nosile« nase liste je nepreklicno g. Sever Prane. Samo tej naši listi bomo oddali svoj glas. ker hočemo, da bodo občino vodili pošteni naši ljudje, ki si jih izvolimo na ht«v-hodnih volitvah. Mi bomo volili brez pritiska okrajnih glavarjev, brez orožnikov, brez ovaduhov. Ml bomo volili javno in j>ošteno. Mi ne bomo pred nikomur skrivali volivnih zapisnikov. Mi ne bomo zapirali predstavnikov nasprotnih list. Mi ne bomo falsifi-cirali volivnih spisov in se hvalili s prigoljufano >zmago<. Naše delo je pošteno in odkrito. Zato bo naša zmaga 16. decembra poštena smagn, zmaga svobodne volje, zmaga poštenjakov. Da bo pa zmaga še večja, zato vsi na volišče volit našo listo, katere nosilec je g. Sever Frane. Pri nas ne govore fraze temveč dejstva) f r+tfraak-ici " 'tn/n tvin e/'tir&ri Je najjača v celi )ugoslavl)l 1 1) po vsebini litija (proti sečni kislini). 2) po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon), 3) po množini in rainolikosti sestavin in EDINA v celi Jugoslaviji. 4) s težkimi metali [za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu). Zato je tako zdrava ln dobra ! Za povečanje piui&ke hotnišnice Zidanje rim. (taloiišfte cerkve v Nevesinju — Gaclto Prva in edina rim. kat. cerkev v rtveh okrožjih vzhodne Hercegovine je v Nevesinju Sezidal jo je za koloniste hercegovski škof blagi gospod p 1'aškal Buconjič leta 1901. Cerkev je radi njegove prezgodnje smrti in radi svetovne vojne ostala nedovršenu in neurejena. Pred 2 leti je bil sestavljen odbor katol. akcije, ki si je stavil z.a nalogo, da dovrši zgraditev hiše božje. Nekaj uspehov je ta odbor že dosegel. Cerkev je velika, oba okrožja pa imata katoličanov 1026 in tn eo večinoma kolonisti iz zadnjih 20—-10 let, poleg lega še državni uslužbenci, zato pač ti ne morejo cerkve dogradili. Notranje ministrstvo je dovolilo, da se nabirajo prostovoljni prispevki za zidavo cerkve. Tamoinji župnik. Ira Božo čorič s sedežem v Nevesinju se obrača tem potem do dobrih katoličanov v Sloveniji s prošnjo, da ga podpirajo pri zidavi cerkve, ker je tudi to rieio za misijone. Katoličani se v leh krajih nahajajo v diaspori in zjito nujno rabijo cerkveno središče, hišo božjo. Mile darove prosimo, ds pošljete na naslov: Fra Božo čorič. Nevesinje. ali pa mu izročite osebno v Ljubljani, ko pride do vas. Za vsak dar: Bog plačaj! Ptuj, 7. decembra. Zadnja leta je postaiki zelo pereče vprašanje razširitve tukajšnje bolnišnice, ki je izmed vseh banovinskih bolnišnic v naši banovini najmanjša, saj šteje samo 98 bolniških postelj Teritorij, iz katerega prihajajo bolniki v zdravljenje, pa je zelo obsežen. V ptujsko bolnišnico gravitira ves ptujski okraj, ki je eden izmed največjih v dravski banovini, ljutomerski in del šmarskega okraja. 'Prihaja pa zaradi prikladnih zvez tudi mnogo bolnikov iz obeh mariborskih okrajev, posebno pa iz levega brega Drave. Kako nujna je potreba razširitve tega humanitarnega zavoda, nam nazorno kaže velik porast iKilnikov v zadnjih 10 letih. Tako je bilo : v letu 1024 sprejetih 791 bolnikov, dočim se je ' v letu I9"*4. zdravilo 1781 bolnikov, torej se je šievilo pacijentov ve«: kot podvojilo. V tekočem I letu pa bo to število še prekoračeno. Zaradi stal-ne prena|K>lnjemosli pa je zavod moral omejiti ! sprejemanje le na najnujnejše slučaje. Dostikrat pa mora zaradi pomanjkanja prostora še te najiotiti v druge bolnišnice. Z razširitvijo se je bavila že bivša mnribor-sku oblastna samouprava in tudi kr. banska uprava zavzema to stališče. V to svrho je bilo izdelanih več načrtov Ln sicer je bilo predvideno, da se pomanjkanju prostora odpomore na ta način, da se napravita dva prizidka, s katerima bi bolnišnica pridobila približno hO bolniških postelj. Zaradi občutne gospodarske krize, pa ni prišlo do realizacije načrtov. Vkljub temu pa se bo zaradi nevzdržnih razmer le moral« priieti z delom. Potrebna je zgraditev tudi posebnega paviljona za tuberkulozne, kaieri sc sedaj nahajajo skupno z ostalimi pacljenti internega oddelka, kar pa ni nikakor v skladu z zdravstve- nimi predpisi. V lem objektu bi se tudi lahko nastanil protitub, rkulozni dispanzer, k,i se začasno nahaja v prostorih ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev, dočiin se vršiio rentgen preiskave v bolnišnici. Ker bi s prizidkom hilo potem združemo vse v enem prosio-ru, bi bilo poslovanje dispanzerja dosti bolj uspešno. Naprava tega paviljona bi se tudi dal« združiti z ,lJ«mom za pobijanje tuberkuloze«, »a katerega zgraditev v spomin blagopokojnem u viteškemu kralju Aleksandru zbira prispevke Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju v Ptuju. Ne samo pomanjkanje bolni&kih postelj, temveč tudi drugi nedostatki, ki so v neposredni zvezi s pomanjkanjem prostora, kličejo j>o nu jni povečavi. Tako nima bolnišnica čakalnice /A liolnike, kakor tudi ne posebne sobe za preiskavo došlih bolnikov, temveč se to vrši v zdravniški »bi internegu oddelka, kjer služi isti prostor kot laboratorij, za obsevanje, za vodjo in za dežurnega zdravnika. Večjih operacij je letno nad 800, ter je sajno ena operacijska »oba in še ta zelo neprikladna. Tu se vršijo asep-tič.nc operacije, dočim se septične operacije vršijo kar v predsobi operacijske sobe Potrebna ie tudi posebna soba za porodnice, katerih je letno nad 80, čeprav se sprejemajo le porodi patološkega značaja; sedaj morajo biti pomešane med ostalimi bolnicami kirurgičnega oddelka. Posebno kričeča pa je potreba po kopalnicah, ki se sedaj nahajajo v kletnih prostorih i« so v popolnoma neuporabnem stanju. Iz vsega tega je pač razvidno, da je potreba razširitvi bolnišnice taiko velika in nujna, da se s tem ne da več odlagati in je treba pričeti ta-kaj z delom ter jo povečati vsaj v toliko, tla Imi prostora najmanj za 150 oostell Lovski parlament zboruje 50.000 jugoslovanskih lovcev organiziranih — Važne naloge ljutomerskega zbora Maribor, 7. decembra. Danes in jutri se sestane v središču naše lepo Prlekije, v Ljutomeru, parlament jugoslovanskih lovcev. Vrši se jesensko zasedanje Zvezo lovskih združenj kraljevine Jugoslavije. To je naša vrhovna lovska organizacija, v kateri so včlanjene vse pokrajinske zveze. Na zasedanje pošlje vsaka pokrajinska zveza svoje delegate sorazmerno po številu članstva. Slovensko lovsko društvo bodo zastopali predsednik dr. Lovrenčič, poslevo-deči podpredsednik bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik iz Maribora ter ravnatelj Zupane iz Ljubljane. Vodil bo pa zasedanje podpredsednik osrednje zveze dr. Zoričič iz Zagreba. Danes popoldne so predkonference, v nedeljo ves dan je kongres, zaključi se pa v ponedeljek zasedanje z velikim lovom na posestvu grofice Zichi v Beltincih- Zaradi tega lovišča, ki je zelo slovito, se je zbral tudi letos Ljutomer kot sedež zborovanja. Na letošnjem zasedanju se bodo obravnavale važne točke. Na dnevnem rodu je predvsem sklepanje o obveznem zavarovanju lovcev (v Sloveniji imamo že obvezno zavarovanje lovskih čuvajev), dalje vprašanje novega pra- vilnika za strelske lovske tekme, ki ga je predložila maribor. podružnica SLD, vprašanje lovske terminologijo, sprejem novih pravil, ki so prirejena v smislu novega lovskega zakona, poročilo delegatov o stanju lova in lovišč tor volitve nove uprave. Dosedanji dolgoletni neumorni predsednik Zveze iovskih združenj ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je odložil svoje mesto ter ga je odbor imenoval za častnega predsednika. Na tem zborovanju se mu bo moral poiskati primeren naslednik. Vzporedno s tem zasedanjem najvišjega lovskega foruma v Ljutomeru se pripravlja tudi v mariborski podružnici Slov. lovskega društva izprememba. Dne 12. t. m. se bo vršil v hotelu »Orel« izreden občni zbor, kjer se bo sklenila formalna likvidacija SLD ter ustanovitev nove organizacije — Lovskega društva v Mariboru, ki ga zakon o lovu zahteva. Centrala SLD v Ljubljani se bo pn preosno-vala v Zvezo lovskih društev Dravske banovine. Mariborska podružnica je najmočnejša lovska organizacija v Sloveniji tor šteje 1100 članov, dočim je v vsej Sloveniji 5500 organiziranih lovcev. Ali so plluine bolezni To nfid »sc važno vpre*anie zanima naravno vse, ki bolehalo na astmi. k»t»r)o n» P'l»«tk IJJ*"?1?™ kisiTa Mslnzenjn, dolgotrajni hrlpavostl In brini. p. doslej niso n.ill zdravila Vsi Inki bolniki dobo od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, vinfe"vsuaploSnega blagr« mlpodatl.Jo talijo n«i zBhlevc.popolnoma zasloni in poštnine prosto. Napisali v interesu »ploSneg« blagr« odposlan losoiigo no zonievo |e samo dopisnico (frsnkirano i Din 1-751 In |o odposlali n« PUHLMANN * to., BIRUN 61» HOggeistrazse Nr. 93-as a. Odobreno od ministrstva socialne politike, sanitetsko odetente S. Br. rtlt od 12 XIi ITO Barjanski požigalec razkrinkan Požigalec je 23 letni mladenič, ki je pozigal iz veselja nad požari Ljubljana, 7. decembra. Od lanske jeseni je imel naš poroievalec pogostokrat žalostno dolžnost, da je moral zabeležiti, kako požar uničuje ponosna gospodarska poslopja okoli Ljubljane, zlasti pa na Barju. Skoraj pri vsakem takem požaru na Barju, ki so bili izvršeni vsi na isti način in v enakih okoliščinah, je naš list ugotavljal domnevo, da mora biti na delu le zločinska roka. Gorelo je največkrat v ranib urah. med 4 in 6 uro ali okoli polnoči, redno je gorel kozolec ali skedenj nikoli stanovanjska hiša, največ požarov je bilo tam, kjer je bila gospodarica in manjkrat tam, kjer je bil gospodar Po navadi ■ ■ • ----" v nedeljo zjutraj. sorazmerno ozko ie gorelo ob sobotah ponoči al v Vsi požari so bili omejeni na e okolišje, okoli Knezovega etradona, Peruzzijeve eeste, Jurčkove poti, Rudnika in Dolenjske ceste. Ljudje so noč za nočjo trepetali, da jim neznani požigalec zažge še njihov kozolec, stanovalci pa so se bali, da pridejo na vrsto tudi stanovanjske hiše. V posebnem strahu so bili prebivalci Galjevice, ki so morali večkrat gledati, kako streljaj dateč od njih gori poslopje ter so vedeli, da se v neposredni bližini nahaja skrivnostni požigalec, kateremu se more vsak čae zahoteli njihovih domov. Nad Barjem pod Dolenjsko cesto je ležala neznanska mora in liudje so bili v skrbeh. Nihče pa ni vedel, kaj vodi požigalca k njegovemu zločinskemu delu. Saj so pogorela gospodarska poslopja ljudem, ki nikomur niso storili nič žalega, koristi od požarov tudi nihče ni imel, temveč lastniki nasprotno ogromno škodo. Kdo bi bil požigalec, so ljudje zadnje tedne ugibali in eelo slutili, dokler ni bil ta teden, prav na podlagi ljudskih govoric, požigalec izsleden, aretiran ter je svoje zločine priznal, obenem pa je bil pojasnjen tudi vzrok tem požarom. Požigalec trpi namreč za tako zvano piromanijo, to je duševno lastnostjo, oziroma strastjo, da ima nekak čuden užitek, kadar vidi posledice svojega dela, kako ljudje tekajo vkup, kako se glasi gasilska tromba in nazadnje, kako švigajo plameni, kar mu je povzročalo največje veselje. Redno je tudi sam pomagal gasiti, »aj je bil — član gasilskega društva na Barju, nekaj časa celo trobentač. V soboto, dne 30. novembra okoli pol 12 po noči je pričel goreti kozolec posestniee Marije Za virškove na Knezovem stradonu Domačini s( ogenj takoj zapazili, hitro pritekli ter ga pogasili. Ko so se Zavirškovi že spravili k počitku, pa je zagorelo na kozolcu Marije Kadunčeve, ki je komaj 10 minut oddaljen na Knezovem stradonu. Tega kozolca pa žal ni bilo mogoče več rešiti. Ta dva požara, neposredno drug za drugim, sta okrepila ljudski sum in policija je aretirala kot sumljivega požigov 23 letnega Ivana S., krovca in sina malega posestnika, neposrednega soseda na Knezovem stradonu. Aretiran je bil dne 3. t. m., sprva je na policiji mnogo tajil, toda v vestni preiskavi, ki sta jo vodila višja krim. nadzornika Matija Močnik in Fran Žajdela, se je požigalec vdal ter ves i skesan je v joku priznal, da je lani od jeseni pa do I letos zakrivil na Barju 9 požarov kozolcev in skednje?, enkrat pa da je bil prepoden, torej je zakrivil samo poskušen požig. Prvi j>ožar je zagrešil v noči na 18 oktobra 1934, ko je zažgal kozolec Marije Kadunčeve. ki je potem postavila novega. Drugič je zažgal dne 22. decembra 1934 kozolec posestnika Ivana Bulca na Jurčkovi poti, tretjič na svečnico leto« ob 6 zjutraj kozolec posestnika Ivana Strgarja na Peruzzijevi cesti, četrtič je zažgal skedenj posestniee Angele Potreben bolnikom, koristen vsem Bolniki so posebni udje Kristusovega telesa, ki zahtevajo naše izredne ljubezni, strežbe in tolažbe. »Bolan sem bil in ste me obiskali — pridite blagoslovljeni.. .It Ta beseda iz ust božjih ob uri sodbe očituje, koliko velja pri njem skrbstvo bolnikov. Skrb za trpeče je znamenje plemenitega srca. Eno najlepših del krščanske ljubezni. — Pred letom je začel izhajati in stopa v 2. leto listič »Prijatelj bolnikove. Pri vsej množini listov ta listič ni odveč in noče delati drugim konkurence, marveč izpolnjuje le neko vrzel. Karitativ-nega glasila še nismo imeli Ljubezen, pomoč in tolažba je njegov program. Kdo izmed premnogih trpečih pa ne potrebuje tolažbe? — »Prijatelje izhaja le 6 krat na leto in stane le 6 Din. Naročnina in naročniki naj se pošiljajo v: Ponikve, p. Videm-Dobrepolje. Urejuje pa listič g. Janez Ka-lan, ki piše bolnikom in zdravim tolažilna pisma na svoj poljuden in prikupljiv način, ki nam je znan iz njegovih mnogih drugih spisov. Listič se je v teku prvega leta priljubil bolnikom in »dr»-vim. Bodi topla priporočaš! Zuljeve v Rudniku, petič dne 29. septembra kozolec [Kisestnice Josipine Kumšetove na Knezovem stradonu. šestič je dne 13. novembra poskušalza-netiti zopet požat pri posestnici Mariji Kadunčevi na Knezovem stradonu. Posestnica je imela opravek v skednju in tedaj opazila, kako je skočil s skednja neznan moški in ji posvetil z električno sveliljko v obraz, da ga ni mogla spoznati, nato pa je zbežal. Požigalec je tekel kakib 100 m do kozolca Ivana Dremlja na Rudnik, ki ga je zažgal. To je bil šesti požar. Dne 24. novembra ob |»1 5 zjutraj je zagrešil sedmi požig, zažgal je namreč kozolec posestniee Ane Srnjakove na Požarevcu blizu Knezovega stradona, Dne 30. novembra pa je zagrešil kar dva požara, namreč omenjeni ogenj v Zavirškovem kozolcu, ki je bil sicer pogašen in ---'-• Kai - deveti jx>žar, namreč jx>žig kozolca Kadunčeve. Kadunčeva je imela lorej kar trikrat požigalčev obisk, kateremu se je dvakrat požig posrečii, enkrat pa ga je samo poskušal. Siviipna škoda znaša okoli četrt milijona dinarjev. Ko so prijetega požigalca vprašali, ali ie kaj mislil pri tem, je odgovoril, da ni nič, samo pričakoval je, kako bo lejx> gorelo. Povedal je tudi, da se svojega dejanja sedaj močno kesa. Zanimivo je, da je pri zadnjem požaru kozolca Kadunčeve prejšnji petek sam vneto gasil Podnačel-nik gasilske brambe g. Jemec je vzkliknil: »Škoda te je, kozolec, sa i stojiš komaj leto dnilc (namreč od prvega lanskega požara). Tedaj je Š. dejal Jemcu: »Boste videli, prihodnjič bo gorelo pri vas!« Jemec se je nad tem odgovorom zamislil. Ta izjava je še bolj fiodkrepija sum sosedov proti Š-ju. Ljubljanska policija je s tem dosegla velik uspeh, ko je razkrinkala nevarnega požigalca. Pripomniti moramo, da je razkritje takih požigalčev najtežje delo kriminalnega raziskovanja, ker redno manjkajo corpora deheti, vsaka sled in požigalci tudi trdovratno taje. Strah Ljubljanskega barja je sedaj v zaporu Fant je popolnoma pri zdravi pameti, vendar ga bodo najbrže pregledali tudi psihiatri. Za darilo dami plašč, gospodu suknjo iz velike izbire tvrdko Fran Lukič, Stritarjeva ul. Jubilej zaslužnega gasilca Pretekli teden je dopolnil 00. lelo splošno sjiošt. g. I' c r i i n Frunc, posestnik velike kmečke domačije v Stožicah št. 14. Ni veliko slišati od njega, ker se politično ne udejstvuje, pač jp vesten in dober gasilec, saj že svojih 28 let marljivo sodeluje kot član prav od ustanovitve. Udeležil se je skoraj vseh požarov v občini in v bližnji okolici. - Požar v To-mačevem, dne 12. maja 1912 bi bil skoraj usode-poln zanj. Ko so se pripeljali stoženski gasilci na kraj požara, se je udrlo ostrešje gospodarskega poslojija na ročno briz.galno in konje in na mah so bili trije gasilci v ognju, najbolj je bil opečen Peršin; v bolnišnici se je zdravil nad mesec dni ter je trpel hude bolečine, kljub temu se ni od-fiovedal gasilstvu; nasprotno še bolj se jc oklenil gasilske organizacije iil je še danes predsednik stoženske čete, saj ga tudi vsi člani prav iskreno ljubijo. Dosegel je že vsa odlikovanja, kar jih gasilska četa more dati. Na njegovi domačiji s« vedno zbirajo vaščani, stnri in mladi, vsak mu je dobrodošel gost. Tudi siromakom'rad pomaga in daje prostora za prenočišče, zato ga tudi daleč na okrog poznajo. Tudi mi vaščani se pridružujemo mnogoštevilnim čestitkam, ki si jih prejel za šestdesettot-nico. In Ti želimo še mnogo let. Prosveia na Jezici Ježcnska Prosveta, obnovljena na občnem zboru 19. oktobra je že začela živahno delovati. Predvsem jc organizirala posamezne odseke, tako fantovskega, dekliškega in dramatskega, ki so vsi že pričeli z rednimi sestanki. Posebno fantovski odsek, ki je že pred ra/.pnstom tvoril jedro vsega društvenega dela, je lepo zastavil svoje delo po progrnmu, ki gn je na znanih anketnih sejah sestavil osrednji odbor skupno z lekaterimi drugimi člani. Prvi ciklus predavanj na teh sestankih ie posvečen seksualni vzgoji mladostnika in duhovni obnovi družine, sledila pa bodo še poglavja iz socijalnih, narodnostnih, zgodovinskih in drugih perečih vprašanj. Dramatski odsek se jc lepo uveljavil z dvema dobro uspelima predstavama: »Luč z gora« in »Beneški trojčki«, sedaj pa marljivo študira Meškovo dramo »Pri Hrastovih«, katere vprizo-ritev bo 22. decembra Dekliški odsek je nov odsek v našem društvu in je njegovo delo še vse v začetnih težavah. Poleg dela, ki sc vrši v posameznih odsekih, skrbi pa osrednji odbor za poučna predavanja s skioptičnimi slikami ali filmom, ki se vrše vsako drugo solvoto zvečer. Doslej stu bili dve. eno o »Abesiniji« in drugo — včeraj — o »Pomenu Sueškega prekopa«. Predvidena pn je še cela vrsta prosvetnih predavanj, ki so jih obljubili znani in priljubljeni predavatelji, kakor dr. V. šarnbon, prof. Mlakar. V Zor. urednik Ko.šiček, Javornik in drugi. V programu so nadalje tudi članski sestanki. Prvi tak sestanek se vrši danes 8. decembra ob 1. uri |iojxildnc v Cerkvenem domu. 8. december je skujien društveni praznik in iina namen, da se vse članstvo na ta Marijin dan jio prejemu sv. obhojila notranje poglobi in prerodi, dn bo moglo lažje in uspešneje sodelovati pri društvenem delu in tako s pridom zase in za bližnjega vršiti kulturni apostolat v duhu katoliške akcije. Pri akademiji sodeluje tudi Marijina kongregaciin, govoril pa bo odvetnik dr. Ivo Česnik iz Ljubljane. Vabljeni so vsi člani in prijatelji Prosvetnega društva in Marijine kongregacije. — Vstop jc prost. Lepa knjiga za vsakogar Pod tem geslom je Jugoslovanska knjigarna iz svoje bogate zaloge sestavila 28 kolekcij knjig, ki so urejene po snoveh (slovenski pisatelji, tuji moderni pisatelji, zgodovinski romani, kriminalni, utopistični, pustojovni romani, ruski pisatelji, jx>-topisna dela, mladinski spisi itd. itd. in jih dobi vsakdo na nizke mesečne obroke. S tem se vsakomur nudi prilika, da si obogati in izjiopolni, ali pa sploh osnuje domačo knjižnico, ki je gotovo najlepši kras vsakega doma. Tudi naša društva si bodo na ta način najhitreje omislila lepo bogato knjižnico. Za darila bodo najprimernejša večja reprezentativna dela slovenskih avtorjev (zbrani spisi itd.) ali pa slavni romani iz tujih književnosti, ki se tudi dobe na mesečne obroke. Vse te ugodnosti trajajo do konca februarja I93fi. O vsem pouči 16 strani obsegajoči, ilustrirani prospekt, ki se pošlje vsakomur na zahtevo brezplačno. Opozarjamo na današnji oglas! Na današnji dan, 8. decembra, leta 65. pr. Kr. se je rodil v spodnjeitalskem mestecu Venuziji najslavnejši lirik rimski, Horacij. Že nekaj mesecev slavi to dvatisočletnico na razne načine ves kulturni svet, evrojiBki zapad, pa tudi Amerika. Tudi pri nas Slovencih prav dostojno oživljata dve delci spomin na tega svetovnega fioeta: v zbirki »Cvetje iz domačih in tujih logov« Mohorjeve družbe je že lani izšel prof. Sovrelov prevod in temeljit komentar (s sliko poetovo) Horacijeve najdaljše in najbolj znane pesnitve »Pismo o pesništvu«, letos pa smo v zbirki »Mala knjižnica« zv. 5 dobili v prevodu zdaj že pokojnega gimnazijskega ravnatelja Amata Škerlja izbor iz Hora-cijevih satir (tri) in poslanic ali pisem (štiri) ter nekaj od (pet), katerim je prof. Sovre dodal svoj prevod še treh satir. Isti nam na 12 straneh uvoda kratko pove vse potrebno v življenju, nazorih in delih poetovili. Kdor pazno prebira ti dve knjižici, se v duhu uvrsti med slavitelje te pomembne, sekularne obletnice. Pri nas postaja krog tistih, ki Horacija po-znajo iz izvirnika, od dne do dne manjši. Ahsol-ventje realnih gimnazij nimajo najbrž nič od branja v izvirniku (če sploh pridejo tako daleč). Vkljub temu, da moderna doba, ki ceni pred vsem narodno poezijo, pa Homerja in Grke sploh, in ki zahteva od* liričnega pesnika Izraz lastnega doživetja, Horacija ne čisla več tako, kakor so ga do konca 18. stoletja, je vendarle še danes jiri-ljubljen šolski klasik in je še vedno res, kar je o sebi zapel: Enegi monunientum ... Non oninis uioriar... (Garal. III, SOJ ZARES lepciilna kjiema — nova E I I d a Ideal-krema. Ona ne naredi nove kože v treh dneh I Naredi pa, da ste videti negovani, kakor je treba — naredi polt na vso moč lepo. Zakaj to |e novo na njeji Izboljšana kakovost požlahtnjen von| poveZana tuba popoln uilnek Ona te vleze takoj v kolo — odpravi, ker Ima v tebi Jiamamtlii vlrginlca* majhne poSVodbe no polti, nečistoto in velike koino znojnice. Ona je Idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi poli medlo In enakomerno lepa NOVA IDEAL BREZ MAŠČOBE In ElIDA CITRON COLD CREAM zo čiščenje In prehrano kože 2000 letnica rojstva Horacija Kaj tudi nas moderne ljudi še vedno vleče k Horaciju? Nemara troje: nezaslišana dovrienost oblike (Sovrfc), nje strnjenost, dovtlpnost, od katere se je učil tudi naš Prešeren; prezanimivo od-grinjanje vsakdanjega iivljenja ljudi tiste dobe: smrtno mesto Pompei nam govori, kako so takrat stanovali, Horacijeve satire in epistule pa, kaj so takratni ljudje v Rimu delali, kako jedli, pili, se zabavali, kako je bilo v šoli (Orbilius plagosusl), kako na rimskih ulicah, v prodajalnah, kako se je popotovalo ...; pred vsem pa 11 orači jeva zdrava, umirjena življenj tka modrost, ki živi v neštetih krilaticah. Osmi december I V današnjem katoliškem svetu je to največji praznik mladine. Ali ima modri, nikakor ne svetobežni Horacij, ki je živel v stoletju pred Kristusom in ni o krščanstvu nič vedel, tudi sedanji mladini, recimo še določneje, tudi katoliški mladini kaj povedati? Di, tole: Qui studet optatam cursu contingere metam, multa tulit fecitque p u e r , sudavit et alsit, abstinuit Venere et vino... (Ad Pis. od. 412. sqq.) Kdor hoče v tekmi zaželeni si cilj ko zmagovavec doseči, ta trudi in uri od mladih s e nog, se poti in prezeba, ne vinu ne Veneri vdan ... (Prev. A. Sovrč.) J. D. PS. Kakor slišimo, bo ljubljanska klasična gimnazija na pobudo društva Prijateljev humanistične gimnazije Horacijev spomin počastila v januarju prihodnjega leta za stare in mlade »humaniste« s predavanjem, s petjem treh pesnikovih od, med drugimi znane »Integer vitae« ter dekla-maeiiamL Za pravice delavcev Tržišče pri Rog. Slatini. 6. decembra. V našem kraju zaposljuje tovarna za steklo večje število delaveev. V jiolctju je bil obrat v tovarni približno za dva meseca ustavljen, ker pač. ni bilo naročil. Toda takrat, ko so delo zopet začeli, je bilo čudno to, da so tojiilno peč že zakurili, a so jo zaradi malenkostnih zahtev delavcev takoj zopet ugasnili. Zdi so, da pri tem niso bila merodajna samo naročila, marveč so bili vzroki drugod. Tudi v zadnjem času so nekatere stvari presenetile. Že pred nekaj tedni je bilo slišati, da bodo delo raztegnili tudi nn nedeljo, ker je toliko naročil, da jih v navadnem delovnem času ne morejo izvršiti, potem pa bodo delo zopet ustavili. Prvotno tega nismo verjeli, a v nedeljo, 24. nov. smo videli delavce, ki so se, mesto s sprehoda zmučeni vračali iz tovarne domov. Prva napoved se je torej uresničila. Vsekakor se nam zdi tako postojianje in tak način reševanja delavskega vprašanja zelo čuden. Popolnoma gotovo je, da Je prva stopnja do rešitve, da se spoštujejo osebne pravice delavcev. In delavci imajo pravico do nedeljskega počitka in tudi pravico, da zadoste verskim dolžnostim, kar jim je pa zaradi nedeljskega dela oboje onemogočeno. Zdi se, da ima tako j>ostO|)anje namen pokazati delavstvu njegovo odvisnost na eni strani, na drugi strani pa ga omehčati, oziroma mu sploh preprečiti vsako zahtevo jio svojih pravicah. Razen tega pa tako lahkotno preziranje praznikov žali verski čut ostalega prebivalstva, U a i t i dos|e| se je obratovalo na vse zapovedano praznike. Ze leli bi, da bi pristojna oblast zaščitila pravice de lavcev in čast Gospodovega dne. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani NOVOSTI: Berghoft, Rinkchr. Vortriige ftlr Einkehrtage, Stan desvortrilge tilr Frauen, Miinner und Jungmiinner. Str. 191, nevez. 45 Din. P. Athanasius Bierbauni. Sechs lieilige Sliinden. in Lesungen, Betraehtungeii und \Vcchselgebelen aus Sclirift un Lilurgie. Str. 63, broš. 3.50 Din. Dillersbergor, Das Wnrt von Logoa. Vorlesungen tiber den .Inhannesprolog. Str. 213, vez. 82 Din. Dillersberger, Der neue Golt. Ein bibiisch-theologischer Versuch iiber den Epheser-brief. Str. 226. vez 75 Din. — P. Komunld Ehen-dorler, Jnngmanns-Scelsorgc. Praktische Iland-reichungshefte fiir Jugendseelsorger und ihre Leienhelter. Str. 84. 1. Ilefl (Psychologische Voraussetzungen) nevez. 11.50 Din: 2. II e f t (Der Jungmann unter Einfluss seiner Zeit). Str. 100. nevez. 22.50 Din. — Haecker, Der Christ und dio OMohiehte. «tr. 1SX mtov M Din. Drobne novice Koledar N*dM)a, 8. decembra (2. advontn® nedelja): Brezmadežno Spočetje Marije Device. Ponedeljek, 9. decembra: Peter Fourier, škof, Delfina. Osebne vesti — Voditelj koroSkih Slovencev, bivši poslanec g. France Grafenauer je na Brdu pri Smohorju v Ziljski dolini zelo nevarno bolan. Priporočamo ga v molitev. Imenovana sta za uradniška pripravnika v VIII. pol. skupini strojni inženjer Mirko Lukič na službo v vej. tehnični zavod in diplomirani inženjer Dimitrij Rebec v topniško tehnični zavod morna- — Pesmi Eduarda Kocbeka »Zemlja »o tudi letos najlepše božično darilo. Ta knjiga odkriva nežno in globoko čuvslvovanje sodobnega človeka, ki se trdno oklepa domače zemlje, pa čuti težke prfttresljaje današnjega vznemirjenega sveta; v slutnjah trpljenja in lepšega življenja vesoljnega človeštva nam odstira pogled v prihodnost. Te pesmi so v rcsnici knjiga sodobne mladine. Založila jo je Nova založba v Ljubljani. Cena knjigi je zelo nizka. Narodno obrambni sklad društva »Hran i-borc: V Bogunjah pri Cerknici je bilo nabranih 73 Din; v Brezovici je bilo nabranih 170.75 Din. Društvo Bran-i-bor?, osrednji odbor v Ljubljani. — Usmiljenim srcem priporočamo bolehnega in pomoči potrebnega starejšega moža. Darove sprejema uprava »Slovenca«. Kaj pa je v žehtniku? Mekdo Vam je natresel črnino vanj. Gospa Ivanka pa miri neveščo deklo: Črna voda je merilo, kako je oprano perilo. Čim temnejša voda, tem lepše je perilo oprano. Terpentinovo milo Zlatorog da vedno temno vodo, zatb pa je s tem milom oprano perilo lepše kot novo. Lepo duhli in iz njega kar puhti po snagi in svežosti. — Za šestdesetletnico rojstva prof. Ivana Prijatelja pripravljajo — kakor slišimo — njegovi učenci lepo jubilejno izdajo njegovega najboljšega •seja iz slovenske književnosti »Duševni profil slovenskih preporoditeljev«. Vsak, kdor po/na zaslužno delo g. profesorja ne samo kol učitelja na našem vseučilišču, temveč predvsem kot odličnega kulturnega delavca, preporoditelja slovenske književne kritike ter posredovalca slovanskih književnih vrednot, mora "biti vesel, da so se njegovi učenci odločili, proslaviti življenjski jubilej svojega učitelja ter velikega kulturnega delavca z natiskom njegovega najboljšega dela, ki ga je g. pisatelj za to priliko nanovo priredil in spopolnil. Kot smo informirani, bo knjiga obsegala ca 160 strani ter bo veljala samo 50 Din in se lahko naroča pri »Slovanskem seminarju« naše univerze. — Skupščine! V ponedeljek, 9. dec., občni zbor KTD in zadrug, kakor objavljeno. Začetek ob treh popoldne v posvetovalnici J. tiskarne v Ljubljani. — Luč. Uprava mladinskega lista »Luč« po- ( novno prosi, da bi gg., ki morda niso razpečali vseh poslanih izvodov, preostanek vrnili. Oglnsilo te je namreč zadnji čas veliko novih naročnikov, pa ne moremo več postreči, ker je vsa zaloga pošla. Čevlji ,Moški box visoki......!25 BiH 'Smučarski .........200 D iii Ženski moderni • od !$5 do l§5 0Š(S Otroški nepremočijivi od do 90 Din Prodajalna čevljev „pri POLLAKU" sedaj ISliCffi II. — Katastrska uprava v Kamniku zagotovljena. Na zahtevo ministrstva financ se je moral občinski odbor t Kamniku zavezati, da bo občina skrbela za vzdrževanje tega urada in sicer za ves čas, dokler bo urad t Kamniku. Zahtevi se je na občinski seji Ugodilo iz je tako U urad v Kamniku ugotovljen. — Duhovne vaje za dekleta. Škofijsko vodstvo Dekliške Katoliške akcije r Mariboru priredi v dnevih po božiču od 27. do 31. decembra t. 1. v domu šolskih sester v Mariboru tridnevne duh vaje sa dekleta. K tem duh. vajam, ki jih bo vodil duh. svetnik g. Drago O b e r J a n, toplo vabimo dekleta ix dekanij: Maribor 1. dr. br., Maribor d. dr. br.. Dravsko polje. Jarenina, Sv. Lenart v Slov, fae., Ljutomer, Marenberg, Ptuj, Slov. Bistrica. I ari trg, Vel. Nedelja. Vuzenica, Zavrče, Mežiška dolina. Dol. Lendava in Murska Sobota. Vso preskrbe xa časa duh. vaj (hrano m prenočišče) vam rnsdi dom šolskih sester dnevno po 12 Din. Udele-lenke »s morajo najkasneje do 18. dec. prijaviti poton domačega (j. župnika odn. dekana Škofijskemu vodstvu v Mariboru |v roke preds. Lojzke Hor-raUčeve, Maribor, Aleksandrova c. 12). Pozneje .poslane prijav* bi se ue mogle več upoštevati. Deklet«, pridite v obilnem števil«! Za ostale deka-mije ee bodo v kratkem vršile duh. vaje v Celju. — Izredni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji z edino točko dnevnega reda »Ovire tujskega prometa v Sloveniji« bo dne 18. decembra 1935 ob pol 11 dopoldne v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Če rabite jaslice bodisi iz papirja, kartona ali papirne mase, ali če vam manjka kak sestavni del, obrnite se osebno ali pismeno na prodajalno Ničman v Ljubljani. Tam imajo največjo izbiro in bodo postregli s solidnimi cenami. Za razkuževanje pri nalez-Ulvlh boleznih uporabljamo z naj bol) iim uspehom Pa?ltR ne zaftčttno »n:»trlfo: V vBeh lolthrnah iu droperijalt — Lepi milijoni za barvila in lepotila. Pod tem naslovom je prinesel Slovenec« članek o težkih izdatkih Ljubljane za lepotiln.-i sredstva. Ugotavljamo, da slonijo ti podatki na izkazu ljubljanskega mestnega dohodarstvenega urada, ki je za preteklo leto izkazal, da je bilo v Ljubljano uvoženih 11.236 kg pod kozmetiko trošarinjenih predmetov. Da ne bi bili bravci napačno informirani in da zaščitimo čast naših deklet in gospa, ki ta lepotllna sredstva zelo malo in redko uporabljajo, moramo pribiti, da pade na to količino ogromen del obče potrebnih sredstev za higieno kulturnega meščana, n. pr.: vse ustne vode, brivska mila in kreme za raziranie. lasne vode, etuirana mila; niveS'kre-rna, brilantina. ceneni pudri in kolonjske vode -itd. Če bi tedaj hoteli izračunati -skupno ceno za vso uvoženo kozmetiko v tem smislu, bi morali vrednost kilograma vzeti mnogo nižje, morda maksimalno Din 120 na kg. Na podlagi tega računa bi uvozila Ljubljana v preteklem letu za ca 1,300.000 Din blaga, ki se trošarini po postavki za kozmetiko v zgoraj naštetem smislu. Če še odbijemo polovico od tega zneska za ustne vode, brivske kreme itd., kar odn;ide večinoma na higijeno gosuodov, dobimo približno vrednost kozmetičnega blaga, ki ga uporabijo naše dame v enem letu, torej le 650.000 Din, kar je v primeri z uporabo blaga po drugih mestih Jugoslavije izredno malo. — Ljubljanski drogisti. sodišča po Etiopiji«, .Ponovna ratifikacija fa kultativne odredbe iz statuta o stalnem mednarodnem sodišču — po Grčiji« in »Ratifikacija zapisnika o pristopu Ameriških združenih držav h konvenciji o »talnem mednarodnem sodišču — po Panami«. dnevno sve>e pra'ena LJUBLJANA Vodnikov trg štev. 5 — Avtomobilska nesreča pri Vranskem. Pretekli teden je zavozil avtomobil 2-1334, last litijskemu . posestnika in podpolkovnika v. p. Karla R obleka na državni cesti mrtl tulcem in Vranskem, par metrov pred >grobeljskim< mostom, kjer je cesta 5 m široka ler tlakovana, levo v cestno ograjo, jo podrl ter padel 5 m globoko. Avto se je pri padcu dvakrat preobrnil ter k sreči nn dno priletel ua kolesu. — Iz avtomobila sta i/,stopila dva moža, od katerih je bil prvi precej ranjen na plavi. Prvi mimo se vozeči avto je vzel ranjenca na avtomobil ter ga odpeljal v celjsko bolnišnico. Državni cestar Pukl Kuri, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je dobil tam sumo še šoferja, ki je bil le lažje ranjen. Kako se je nu tem kraju pri km 61.25 mogla dogoditi nesreča, je vsekakor še nepojasnjeno. ?elezna ograja, ki je na obeh straneh ceste 32'm dolga, veže niostiček čez Savinio. Avto je podrl dva betonska stebra 'cr je škode okoli 1500 Din. Tudi avto je bil precej poškodovan. Veseloigra, ki Im Izzvala salve smeha I Duhovita satira n« angleško aristokracijo 4 ivezdnlki $8 Georg Aleksander Ui jih Žc dolgo H Renate Miiller pogrešate ■ Adoli Wohlbriick v Ljubljani t H Adele Sandrock — Pri zaprtju, motnlah v prebavi vzemite zjutraj na pra/en želode« kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Oblastvene dovoljena razprodaja manufak-turnega blaga poti tovarniško ceno ugoden nakup za trgovce Jop Petkosie — Ljubljana - stari trg 4. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da re ,5- 1»., XI. url |{|Ibmm Največji, najdrznejši planinski iilm sezone TEL. 22-21 Pn prehladu m hnpi » lis \zemile „lVIbol" labiete Mr. Bnhovec. V lekarna!. 20 Itibl. Din 20,- ali pa 40 labl. Din 34.— z napisom proizvaialca: Aooteka Mr. L. Bnhovec Liubliana Kongresni trp S br 17979 29. VI 1935. x Prvi vzpon na Moutblanc 1786 Sepp Rlst - Brigitte fiorney Režija dr. a Fanck © Razstava L. Kazimir ja in njegove gospe je odprta le še danes, v nedeljo. V livropi in Ameriki priznani oblikovalec velemestnih ve-dut in krajin nam nudi i razstavljenimi originalnimi listi, ki so svojevrstna kombinacija med grafičnim in slikarskim upodabljanjem najrazličnejših motivov, zadosten V|>ogled v svoje obširno delo; mnogo imenovano ime se predstavlja v Jakopičevem puviljonu v toliki meri, du nam izostane L. Kazimir z ogledom razstuve dober, star znanec. Prireditev je velepoučna tudi za vse, ki imajo posla s »črno umetnostjo« v splošnem. lopo darilo!__ © V Ljubljani umrli od 29. novembra do 5. decembru 1935. Zaje Ivuu bl let delavec, Za-puze 2; Razdrli Jožeta, 34 let zasebnica, Vidov-dunska cesta 9; Zaje Anton, 64 let. tesar. Ga-Ijevica 226; Boc Anton, 71 let, barvar io posestnik, Glince c. IX, št. 9; Jeršek Avgust, 72 let, poštni poduradnik v p. Baragova ulica 11; Joras Matej, 55 let, mestni konjuč in posestnik, Cesta nu Loko 4. V ljubljanski bolnišnici umrli: Koletič Anu, 5 mesecev, hčerka pek. jx>močnika. Moste, Koroščeva ulica lOi Gnezda Franc, 24 let, dijak tehnike, Prekmurska ulica 3; Cerar Jožef, 50 let, delavec, Šenčur 163, pri Kranju; l.epej Ivanu, 42 let, žena stolarja. Duplice 28, pri Kamniku, Ro/man Janez, 24 let, krojaški vajenec, Jesenice, Prešernova ul. 7; Oman Maks, 2 leti, sin brusača, Zg. šjška 9; Kreč Ana, roj. Lampe, vdova ?gur, 55 let, /ena upok. orožnika, Bleivveisova c. 17; Remškar Marta. 6 mesecev, hči pleskarskega pomočnika. Rožna dolina cesta XVII, št. 22; Erjavec Matija, 65 let, sluga, št. Vid, zavod sv. Stanislava; Ropret Ivana, 4 mesece, hči posestnika, Bohinjska Bela 28; Seluk Mariju, 36 let, žena delavca, Radovna 21, obč. Gorje, okraj Radovljica; Urgl Lovrenc, 24 let, sin pocestnice, Cehovnik 13, občinti Zidani most. Pri pojavih zastrupljena povzročenih po sk varjeni jedi, i« dobro sredstvo naravna Fraraz-Josetova grenka voda, č« se pravočasno v pora t Ija, | Rep;. ih> min pol hi nar. idr. 8-hr. 154(0, 39. V. «. A!r I ! 0 ! [ r Volitve '»sen. Lutz Cenik Tovarna Lutr.-peči. Ljubljana - Šiška — Proslava Sfl-letniMi šole na Reki nad Laškim. ki b« je je udeleillo i učenci vred nad 200 vaščanov, je potekla r Iskreni domačnosti in je bilo s oblačili obdarovanih vseh 120 otrok reške šole. Vsem. ki ao v u blagi namen prispevali svoje dobrohotne darove in vsem. Iti »o ngrn k proslavi izrazili svoje čestitke, se najtopleje zahvaljuje uprava narodne šole na Reki. Slatino Petanjsko t& odpravo Kolše. zoper to nadlogo ni metode boljše! — Društvo izložbenih arauierjev je bilo usta novljeno z glavnini namenom, da zbere v organizirano celoto voe oni trgov, sotrudnike, ki se bavijo 7. aranžeratvooi, kot amaterji ali poklicno, zato smatra za svojo dolžnost, da i vsa kom sit) čaju zaščiti pravice svojega članstva. Ugotavljamo, da se ni pri nas vršil še noben araužerski tečaj, tolikšnega obsega in toliko č*9a, da bi imel zna čaj aranžerske šole. V inozemstvu pa »o ae šolali v aranierski stroki, bodisi v šoli ali tečaju le: gdč. Smrečnikova in gg. Engelman, Koser f'tilk in Grilc, od katerih so prvi štirje naši člani. Nobeden od njih pa nima diplome iz sjiec. aranžerske stroke. Od omenjenih sta ae [»oklicno posvetila aranžerstvu le gg.: Engelman ln A. Koser. Društvo smatra za svojo dolžnost, da v zvezi 9 to ugotovitvijo opozori vsakogar, ki bt si neupravičeno lastil naslove, ki mu ne gredo, da ho za ščitilo pravice svojega tijuutva la Uvajalo strožje poaledic« — Igra »Pri kapelici« se je dosedaj igrala na 361 odrih tu doma in v Ameriki, igra »Prisegam« pa na 86. odrih. To dovolj priporoča obe igri. Katero društvo naroči po 10 iztisov vsake igre, dobi s lem znaten popusl, dovoljenje za uprizoritev in tantijeme 00 poravnane. ■— čisti dobiček za cerkev ila in M Naroča se: Župni urad, sv. Cirila in Metoda. Tvrševa 52, Ljubliana — Razpisana zdravniška služba. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje mesto sanitetnega referenta pri okrajnem načelstvu v Logatcu v lastnost: uradniškega pripravnika za VIII. položajno »kupino Prosilci morajo imeti pogoje § 3 in 4 zakona o uradnikih za spreiem v državno službo ler poleg lega dovršeno zdravniško pripravniško dobo (staž). Prožnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do IS. decembra 1935. Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno /VAS ČAJ pita — Zadružno predavanje. V nedeljo, 8. t, m. ob 11 dopoldne bo predaval v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, član uprave Zveze nabavljalnih zadrug drž. nameščencev g. Milan Ikonič o leini: Iz zadrugarstva. Vabliem vsi zadrugarji, državni in samoupravni uslužbenci! — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 7 I. m je objavljen .Pravilnik o opravljanju pregledov zadrug (zvez) in o skladu za opravljanje pregledov«, dalie »Izpre-membe in dopolnitve pravilnika za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov«, Tolmačenje o družbah z omejeno zavezo«. »Oprostitev turističnega propagandnega materiala iz Madžarske od uvozne oarinc«. .Podaljšanje veljavnosti spominskih znamk kralja Aleksandra L«, »Uredba zasebnega kliringa 7. Nemčijo«. Pristop Češkoslovaške k pariški konvenciji o antidifteričnem serumu«. »Pri«top Poljske k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del«, -Ratifikacija rcvizij- strifnis s statutu stalnega mednarodnega © Umetniška razstava akad. kiparja Franceta Goršeta. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da bo retrospektivna razstava odprla do 15. t. m. Zato uaj vsak, ki je še ni obiskal, to stori čim prej. Ob tej priliki obiskovalce opozarjamo, da se bo za nu-' merirane vstopnice, razprodane od nedelje 8. t. m. I do zaključka razstave vršilo žrebanje in da bo po- ■ sebna komisija določila srečnim izžrebancem tri ; umetniška dela (Gubec, Spokornik in Marija z Je- zuščkom) z razstave. Zato obisk še tem bolj pri-: poročamo. (Gosposvetska c. 13 (Kolize); vhod iz ! dvorišča.) j © »Cvrček zn pečjo,! je naslov Dickens- ■ Sorlijevi komediji v treh dejanjih, s katero bo ; Prosvetni oder Trnovo drevi otvoril svojo dra-j matsko sezono. Vsebinsko je igrica zelo pri-' je t no zgrajena in se dogaja ob božičnih orožnikih. /.ato vabimo prijatelje, da se udeležijo tegu večera, ki jim bo prav gotovo nudil dve uri prijetne in neprisiljene zabave. 1'redprodaja vstopnic je kot običajno. Začetek je točno ob 8 zvečer. © V Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljeveni bo danes ob 15.30 proslava Brezmadežne in 251etnica Vincencijeve konference Karmelske Matere božje, nn kateri bo imel slavnostni govor g. misijonar Janko Bele. © Velika dobrodelna narodno propagandna modna revija se vrši v obliki čajanke v nedeljo ob 4 pop. v Zvezdi. V vstopnini je vključena tudi čajanka. © Kino Kodeljevo igra danes ob 17.30 in 20 ter jutri ob 20 »Prokuristinjo« z Gerdo Mau-rus. Merimer pn, dn bi jo zasebni obtožitelji tožili po čl. 301 in 297., je izjavila, da zahteva izostanek sodnika dr. To-minca. © Vlomilec po poklirn Včeraj je policija v Sisku telefonirala ljubljanski, nnj najde nekega A. P., vlomilca po poklicu, sicer j>a h-učenega krojaČH. P. je nujno osumljen, da je dvakrat vlomil v Sisku in v Zagrebu ter odnesel okoli 10.000 Din. Policija pa je tefa moža ir imela v zaporih. Ljubljanski detektivi so namreč opazili, kako ia mladenič popiva j»o ljubljanskih beznicub iu breasmi.selno razmetava denar, kakor počno poč »si tisti, ki »i denar pridobe ua nepošten način. Ljubljanska policija mu ni mogla ničesar dokazati, osumila ga jo kvečjemu, da je nedavno vlomil v Dežma-novo knjigoveznico v Wolfovi ulici, kjer pa je bilo ukradenih le kakšnih 4« Din. P. je namreč specialist za vlome v knjigoveške obrate, ker je pred leti vlomil v Bonačevo knjigoveznico in odnesel okoli 10.000 Din. Kazen je že presedel. Šele tiralica iz Siska je pojasnila, odkod mlademu možu toliko denarja za zapravljanje. Moža bodo odpeljali v Sdsek. © Prijet goljuf. Na jesen »o se pripeljali z avtomobilom v škofjo Loko trije Bosanci. Obiskali so nekega znanega Ločana in mu ponudili po nizki ceni naprodaj preprogo, o kateri so trditi, da je vredna svojih 9—11.000 Din. Ločan je nakup te preproge odklonil. Čez pol ure pa se je vrnil eden teh Bosancev ter prosil Ločana, naj mu nanjo posodi vsaj 2000 Din, ker so v zadregi in nimajo niti za bencin. Ločna jim je res dal 2000 Din, preprogo pa je obdržal, šele kasneje je ugotovil, da preproga ni vredna niti 500 Din. Te dni pa je bil goljufivi Bosanec v Ljubljani aretiran. Goljufijo prizna, noče pa izdati svoja sokrivca, za^ katera pa policija prav dobro ve imeni in ju išče. Za v«»v • g • čiščenje krm »PlanSnka"- čaj Mr. Bahovee TI Paket Din 20 v. lekarnah. RtC* s. Br. 2007. 8. II. 1S32. Maribor □ Karitativna zveza v Mariboru ponovno pro •i cenjeno občinstvo, da daruie revežem in bera-6an samo nakaznice, ki se dobijo v pisarni Kari-tetivne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 (od 8 do pol 14) ali pa v podružnici Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6. Dar bo koristno uporabljen, ker dobivajo reveži na te izkaznice hrano □ Darujte za pomožno kuhinjo. Karitaitivna aveza v Mariboru razpošilja plemenitim srcem pismene prošnje za dar v denarju ali živežu za po možno kuhinjo. Težko je danes prositi, ko vse prosi, toda položaj podpiraincev, ki jim uudi dobrodelna zveza vsaj najnujnejšo pomoč, je obupen in zaradi tega naj se odzovejo vsi tisti, ki prošnjo prejmejo, vsaj z malenkostnim darom, aH pa si na bavijo nakaznice za reveže in berače. □ Akademska kongregacija ima jutri zvečer ob 20 v frančiškanski kapeli sestanek. □ »Danica« priredi danes popoldne v Oinla-dmskeni domu v Cvetlični ulici 28 veseloigro »Izgubljen in najden«. Pridite! □ Mariborski šahovski turnir. V petek zvečer se je odigralo sedmo kolo za prvenstvo Maribor šahovskega khiba. Rezultat dosedanjega tek movanja, ki ga vodi klubov blagajnik Franjo Godec, je naslednji: Kukovec, prof. Sila in Mešiček imajo 5 točk. Konič 4 in pol, Strniša in dr. Lippai 3 in pol, Bien 3, Jaut 2 in pol. Kose 1 točko, dočim je Ra-doliš še brez točke. □ Mestna hranilnica znižala obrestno mero. Na seji upravnega sveta mestne hranilnice se je znižala obrestna mera za takoj odpovedijive vloge na 3%, za vezane vloge pa na 4% — 5%. □ Kleparska dela na zgradbi nove šote so se oddala v petek na seji mestnega upravnega svela. Dobili sta jih tvrdki Romih in Barvir kot najnižji poinudnici. □ France Vodnik predava. V ponedeljek dne 9. decembra bo predaval v mariborski Ljudski univerzi naš odlični književnik France Vodnik iz Ljubljane o »Ideji demokracije v književnosti«. □ Kožuhovino v veliki izbiri dobite pri krz-narjn SEM KO v Gosposki ulici 17 Se priporoča! f«najfinejše tn najcenejše, dobite roniaivu lahko tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami pri Ernst Z e 1 e n k n , Maribor, Ulica X. oktobra St 5. □ Poročila sta se v magdalenski župnijski cerkvi znani ključavničarski mojster Franjo Brun dula iz Studencev in gostilničarka gdč. /jora Lah iz Sežane. Za priči sta bili žeL uradnik Anton Lesar in ključ. drž. žel. Albert Zupančič. Mlademu paru naše iskrene častitke. □ Zaostanki za »Bednostni sklad«. Davčna uprava za mesto Maribor opominja vse one delodajalce, ki še niso poravnali izredne banovinske davščine za »bednostni sklad« za proračunska leta 1933—1936, da jih poravnajo najkasneje do 15. decembra, sicer se mora izvesti prisilna izterjava. □ Kako se godi malčkom v reji. Mariborska občina vzdržuje 12 otročičev, ki so popolne sirote, v reji pri ljudeh na deželi, katerim plačuje posebno rejnino. Te dni je občina kontrolirala življenjske razmere mali hrejencev. Ugotovili so se nekateri nedostatki ter se je takim redmikom olro-čščke odvzelo. □ Amnestirani. 33 kaznjencev iz tukajšnje moške kaznilnice je bilo deležmh amnestije. Pa le 26 iih je odšlo v zlato svobodo, eden je šel sedet neko Icazen v Ljubljano, dva je zadela ista usoda v jetniš-uici okrož. sodišča t Mariboru, štirje so pa bili poslani v prisilno delavnico. Med amnestiranimi so sami težji grešniki, ki so presedeli za zamreženimi okni precej let. Iz jetnišnice so zaradi amnestije od pustih 85 jetnikov. □ Pločevina mu presekala glavo. V železniški delavnici se ie pripetila huda nesreča. Pri razdira-nju vagona je padel kos pločevine delavcu Josipu Gosaku iu glavo ter mu presekal nas do lobanje. Nezavestnega so prepeljali reševalci v bolnišnico. □ Leto dni ga zasledujejo. V hajdinskem žup-nišču se je pojavila te dni zopet sled za nad leto dni zasledovanim piremetenim mariborskim goljufam, ki se izdaja okrog za Jegliča ter je izvršil že nešteto sleparij. Haijdrnskemu gosp. župniku je odnesel 200 Din. ko se mn je predstavil kot bogat posestnik s Pohorja ler obljubil v zameno za vino dve breji svinji. Goljuf se posebno rad smuka okrog župnišč ter se predstavlja kot sorodnik aH dober prijatelj raznih duhovnikov. Ker je že precej v letih ter ima zelo siguren nastop, mu ni težko ljudi preje v novi zelenkast hubertus-plašč ter ima s seboj dresiranega črnega psa, ki sliši na klic »Luka«. □ Otvoritev. Včeraj je bil otvorjen damski če-sahri salon — Gosposka ulica št. 3 (hiša gospoda Konnana). Cenjenim damam se priporoča Anica Božič. □ Med. univ. dr. Ivan Fras je otvoril zdravniško prakso v Tomšičevi nlici 24. telefon 2774. Spre iema dnevno od 9—12. □ Mariborska speciaiitcta Robane — Suhor. Celje er Marljanska akademija v proslavo Brezmadežne bo danes ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu so sledeče točke: L Marijine ljudske pesmi, ki jih bo izvajal mešani zbor z orkestrom; 2. Marija, čuvaj nad našo mladostjo! — govori osmošolec Planinšek; 3. Prve snežinke — rajanjo in 4. Skrivnosti svet« maše — simbolična slika. Vsi prijatelji katoliške mladine iskreno vabljeni. er Pogreb pe. Grobelnik. Danes popoldne ob 3 bo za tiste, ki se bodo udeležili pogreba go. Grobelnikove na razpolago avtobus pred rudar. šolo. Pogreb bo, kakor smo ž« včeraj javili, od doma na okoliš&o pokopališče. er Mestnemu poglavarstvu v Celju so nujno potrebni podatki o vseh dobrovoljeih borcih, ki so se borili po osvobojenju 1. 191: na Koroškoin, Prekmurju in Modjimurju. Vsi prizadeti se vabijo, da se do vštetega 1L t m. javijo pri mestnem poglavarstvu med uradnimi urami v sobi št, 6. Padle naj prijavijo njih najbližji sorodniki. S seboj je treba prinesti dokumente, ki se nanašajo na to službo. er Premog za mestne reveže. Cinkarna d. d. v Celju je darovala mostni občini za reveže za božičnieo 10 vagonov premoga. er Smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Pred časom smo poročali, da je bil Repec Adam iz okolice Sv. Jurija ob juz. žel. obsojen na smrt, ker je naročil umor svoje 70-letne matere. Proti temu je bila vložena revizija, ki je bila pa zavrnjena. Nato jc kraljevo uamestništvo na prošnjo milostno spremenilo Adamu Repeeu smrtno kazen v dosmrtno robijo. Prizivu glede previsoke kazni, ki jo je dobila ob isti priliki Repčeva žena Frančiška, je Stol sedmorice ugodil in ji je bila kazen znižana od 20 na 15 let. er Huda nesreča. V petek se je med Zi danim mostom in Rimskimi toplicami hudo ponesrečil 71-letni ->sosti)ik Kokotee Jane/ iz Velikega Širja pri Zidanem inostu. Ko je gnal iz Sevnic« s sejma kravo, ga je na cesti podrl na tla tovorni avto, ki ie vozil sejmar-je. Kokot-cu je počila lobanja, dobil je jia tudi poškodbe nn desnem kolku. er Gospejno društvo v Celju poziva svoje članice, da se gotovo udeleže pogreba dobre članice pokojne ge. Terezije Grobelnik. k' bo danes ob 3 popoldne od doma Trg kralja Aleksandra it. 5 na okoliško nokopaiišče. er Bližajo se prazniki: fino hanaško moko, lepe rozine, likerje, konjak, desertna vina, božični nakit, lepe bonbonijere Vam priporoča tvrdka Anton Fazarinc, Celje. er To so cene za vas. Ženski plašči od 160 Din naprej, Hubertusi po 240. 290. 320 Din - Kolbezen. Celje, raauufaktura-konfekeija. Tisoče in tisoče gospodln} že uporablja HUBERTUS milo za pranje perila. Uporabljajte tudi vi ta naš dobri slovenski izdelek. - Zadovoljni boste I Pluj Marijina družba pri oo. minoritih v Ptuju priredi dne 15. decembra t. 1. ob 3 popoldne v Mestnem gledališču proslavo Brezmadežne. Govori gdč. Horvatič Lojzka iz Maribora. Na sporedu je tudi krasna božična igra >Vrala Pridite v obilnem številu 1 IJspeh kmetijsko obrtne razstave. Z veliko gosjiodarsko razstavo v letošnji jeseni so vse panoge pokazale velik napredek v svojih pridelkih in izdelkih, ter je vsak. kdor je imel priliko si pobližje ogledati razkazane predmete, moral priznati, dn mesto in okraj Ptuj nikakor nočeta zaostajati za drugimi gospodarskimi centri. Volja ustvarjenja je pri nas živa vere v boljšo bodočnost. kar tudi naše kujutjoče občinstvo v polni meri iifiošteva, ko z nakupom izdelkov in pridelkov podpira domačega kmeta, trgovca in obrtnika. V tem programu letošnjih prireditev se vrši tudi danes ob 9 v dvorani Narodnega doma veliko manifestacijsko zborovanje obrtništva, h kateremu so vsi sloji brez razlike slanu najvljudneje vabljeni. Dva požara v ptujskem okraju. Prvi [»žar je izbruhnil v zgodnji uri ob 3.30 pri posestniku Francu Napastu v Stražgojncib pri Cirkovcih, kjer je obširno gospodarsko poslopje zgorelo do tal. Živino so le z velikim trudom rešili. Žrtev požara so vsi |>oljedel9ki pridelki, med temi okrog 17.000 kg sena in slame, ler vse gospodarsko orodje. — Drugi požar je izbruhnil v Ločkem vrhu pri Sv. Urbanu, in sicer pri posestniku Francu Pukšiču. Viničarsko poslopje je zgorelo do tal; k sreči je staia hiša na samoti in ni bila nevarnost za soseda. Škoda se ceni na 10000 Din. zavarovan pa je Pukšič Ie za 2.800 Din. Poskusen vlom v cerkvene nabiralnike. Ko ju (j. decembra zjutraj okrog 8 pospravljal cerkovnik v proštijski cerkvi, je slišal čudno psikanje. Misleč, da je radi vetra počila šipa na oknih, je pregledal vsa okna in ni našel ničesar sumljivega šele pozneje je naletel na železna nabiralnika, ki sta pritrjena v stranskem delu cerkve, da so visečo ključavnice bile s silo odtrgane, na skrinjah samih pa so vidni znaki, kako je vlomilec 7. dletom hotel skrinje razbiti Brezdvotna je vlomilec slišal korake cerkovnika in pravočasno pobegnil, pri čemer se mu ni posrečilo priti do denarja. V skrinjah jc bilo precej denarja. op v* » V trte Lesna industrija sc nagiba k zastoju. Ni več prometa, ki smo ga opazovali se pred dobrim tednom. Vse to je, kakor pravijo, posledica sankcij. Kaj bo z več sto ljudmi, ki se vsaj borno preživljajo. Praznik Brezmadežne proslavijo danes z lepimi slovesnostmi naše kongregacije v cerkvi, popoldne po sprejemu in slovesnem cerkvenem shodu je pa za kongregacije lepa akademija v »Našem domu« s predstavo »Izvoljena devica- p r Miklavžev večer je napolnil dvorano Našega doma« do zadnjega kotička. Posebno lep je bil Miklavžev prihod, ki je prihajal prav iz ozadja našega izredno globokega odra. Kljub veliki ljubezni, ki jo priznano izkazujejo naši starši otrokom, smo pa zapazili, da je Miklavževa pisarna letos imela nekaj manj prometa kot druga leta. Tudi znamenje časa J Novo mesto Pojasnilo. Glede osebe g. primarija na moški bolnišnici v Novem mestu (Kandiji) bodi v želji, da se ustavijo in zabranijo prazne govorice, ugotovljeno, da ni nobene spremembe, zdravnik dr. Ign. P a v 1 i č izvršuje svoj posel kot primarij tako kakor dosedaj že 20 let in ga bo tudi nadalje izvrševal. j« tako ekonomična in daj« »ako prijetno svetlobo, kakor ndfa o- ckvfnL Miklavžev večer v Belgradu Belgrad, 6. decembra. Prosvetno društvo v Belgradu je priredilo snoči Miklavžev večer, ki je bil eden najlepših, kar jih .ie to društvo doslej v Bel gradu pripravilo. Vsled silnega zanimanja za ta pravi Miklavžev večer, za katerega se zanimanje med belgrajskimi Slovenci z vsakim letom vedno bolj veča, sc je Prosvetno društvo odločilo, da letos povabi sv. Miklavžu z vsem spremstvom, kakor tudi občinstvo, v veliko dvorano Ruskega doma. Ta dvorana, ki ima skoraj 700 sedežev, jo bila snoči polna pravih belgrajskih Slovencev in njihovih malčkov. Tako velikega obiska ni nih če pričakoval. Program je bil ves v otroških rokah, ka 1 kor to pristaja temu velikemu otroškemu prazniku. Večer sta otvorili dve dijakinji s štiriročnim izvajanjem na klavirju. Zatem je z ljubko deklamacijo sv. Miklavžu stopil ila oder korajžni Grampovčauov Jurček, ki je žel mnogo priznanja za spretno podajanje in odločne kretnje. Močan zbor dijakinj nam je zapel pod vodstvo mg. Tomaža Ulage tri lepe pesmice. Iz podajanja teh pesmi se je moglo takoj ugotoviti, da sc ta mladinski /.bor, ki ga je ustanovil in vodi naš neumorni g. Tomaž, približuje umetniški stopnji ter nam veliko obeta. Ta zbor poje vsako nedeljo in praznik pri dijaški sv. maši oh 8 uri v Krimski ulici. Drugi del večera so, v polnem mraku, ožarjeni s peklenskim ognjem, otvorili peklenščki, ki so prihajali prav iz pekla, ter s svojim peklenskim rjovenjem, žvižganjem ter akrobacijami napravili precej strahu po dvorani. Precej tistih naših otrok, ki imajo slabo vest, jc v tem trenutku skrilo svoje glavice v mamino krilo. Polagoma nastaja rva nebeška svetloba je peklenščke pregnn-v njihovo brezno in na njihovo mesta so se v svitu nebeške zarje pričeli spuščati številni angeli. V njihovem spremstvu se je spnst.il na zemljo tudi častitljivi sv. Miklavž, v katerega brado, palico in škofovsko kapo so bile uprte velike oči številnih malčkov. Po primernem nagovoru je sv. Miklavž pričel 7. obdarovanjem vseh pridnih, za poredne pa so mn bili pri roki vedno vsiljivi kram-pusi. Po številnih zanimivih in veselih scenah Zahteve „Poselske zveze44 na odru pred s\. Miklavžem so se mamice in očetje s svojimi malimi obdarovane! pričeli razhajati, vsak nn svoj dom, v vse okraje širnega velemesta, kjer sc je Miklavževo vesolje v prijetnem družinskem okrilju nadaljevalo. liCtošnji Miklavžev vočer je bil skrbno pripravljen, zato Prosvetnemu društvu v Belgradu polno priznanje! Pri neredni stolid, napetosti črev valed sapeke, odvaja naravna FRANZ-JOSEFOVA grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabila Franz-Josefova voda • polnim uspehom pri odraslih kakor ttidi pri otrocih. Kc«. po m,Ui nor. pol. in nar. *dr. R br. 1MH.\ JS. V. tt. Skocjan pri Mokronogu Lepa igra. V nedeljo 24. nov. je naše Prosvetno društvo priredilo krasno, moderno katoliško Ghc-onovo dramo »Sultanova hči in dobri vrtnar«. Resnemu občinstvu je ta biser med novejšimi igrami nudil mnogo notranjega užitka. Vsi igralci 60 zelo dobro, doživeto podali svoje vloge. Tovrstne igre vsem priporočamo. Dobe se v Založbi ljudskih iger. Davica. Že nekaj tednov razsajajo po našem kraju otroške bolezni. Največ je ošpic; v marsikateri hiši so vsi otroci ležali bolni. Toda la bolezen je primeroma nedolžna. Večji strah je zbudila davica, ki se je pojavila v nekaj slučajih. Trije otroci so zaradi nje že umrli, ostale je rešila hitra zdravniška pomoč. Šola je za par dni zaprta. Sv. Miklavž. V dvorani Prosv. društva ae je tudi leto« oglasil sv. Miklavž in prinesel s seboj nad 250 lepih daril. Priznano najboljši Prodajalna preje sedaj „pri Pollaku" Dunajska cesta 23 Kolodvorska 11 Za nov poselshi zakon Hišno - gospodinjski posli v naši državi ne spadajo pod splošno socialno zaščitno zakonodajo, tako tudi ne pod obrtni zakon iz leta 1031. niti ne pod zakon o zaščiti delavstva iz leta 1922. V kolikor so ti posli zaščiteni v splošnem, so zaščiteni le po občnem državljanskem z,akoniku. Le na področju bivše Slovenije obstoju Poselski rod. ki je bil uzakonjen lela 1921 po zaslugi Poselske ztoze, ki jc ie desetletja najizrazitejša predstavnica in boriteljica za pravice hišno-gospodinjskih poslov. Imenovana zveoa je že opetovano na me-rodajnih mestih postavila zahtevo, da se obstoječi poselski zakon raztegne na vso državo in hkratu izpopolni tako. da bo odgovarjal potrebam časa, to je, da se zaščita hišno-gospodinjskih poslov prilagodi splošni socialno zaščitni zakonodaji delavstva v naši državi. Leta 1931 je dobil centralni odbor za posredovanje dela v Belgradu od ministrstva za socialno politiko nalogo, da izdela projekt poselskepa zakona za vso državo. To nalogo bi sicer mora!t dobiti Delavska ibornica, ki je po zakonu predstavnica vsega delavstva, v katerega sklop spadajo tudi hišno-gospodinjski posli. K temu osnutku so dale organizacije služkinj, kakor tudi organizacije službodajalcev svoje predloge V naši banovini je bil med obema forumoma dosežen pri stavljanju predlogov sporazum. Kljub lemu se do zadnjega časa ni zadeva premaknila iz mrtve točke. Šele v zadnjem času je ministrstvo zopet vzelo v pretres omenjeni zakon in je ponovno naročilo centralnemu odboru, da pozove delavske zbornico, naj predložijo svoje predloge po zaslišanju zainteresiranih organizacij. Ker je obstoječi poselski zakon, ki velja na področju dravske banovine. glede na svojo starost v marsičem |xv manjkljiv, stoji »Poselska zveza< na »tališču, da se mora ta zakon v bistvu popraviti in prilagoditi današnjim potrebam. Predvsem stavlja navedena z.veza sledeče načelne zahteve: 1. Ureditev delovnega časa. ki ne sme biti daljši kot 14 ur dnevno. 2. Ureditev nočnega počitka, ki ne sme biti krajši od S ur. 3. Določitev potrebnega odmora med delovnim časom, zlasti pri zajtrku, obedu in večerji, kakor tudi potrebni čas, ki ga rabi služkinja za krpanje svojega perila in obleke. 4. Gospodinjskim poslom se mora dati mo4-nost, da morejo v redu zadostiti svojim verskim dolžnostim ob nedeljah in praznikih. 5. Poslom naj pritiče ob nedeljah in praznikih popoldne primerni prosti čas. najmanj 5 ur. ki ga smejo porabiti za sebe. Prav tako je treba, da imajo posli tudi med tednom po končanem delu določen prost iahod za izobrazbo, zlasti pa tisti, ki hi m žnlali udeistvovati v avoiih kulturnih. prosvetnih, lovskih, dramatičnih in podobnih rt™ šivih. 6. Z zakonom naj se uredi tudi starostno za varovanje hišnih gospodinjskih poslov, ker je to neodložljivo nujna potreba. 7. Vsak [Kisel naj ima pravico do najmanj 14 dnevnega letnega dopusta zji počitek, obisk svojcev ild. Ta dopust naj se |>lačji r. dvakratnim zneskom pogojene plače. 8. Zakonito in oblastno dovoljene strokovne organizacije hišno-gospodinjskih poslov, ki izvršujejo tudi posredovanje služb, naj bodo deležne jirimerne podpore iz sredstev, nabranih za posredovanje dela javnih borz dela. in lo rn k ril je stroškov, ki so v 7,veri s posredovanjem. 9. Od|widejo naj poselske knjižice, namesto teh pa naj sc izdajajo poselske legiliuuii'ije. ki naj vsebujejo celotne ali pa vsaj najvažnejše določbe novega poselskega zakonu. 10. Z zakonom naj se ukinejo vse privatne (»srcdovalniee za službe, ki so pridobitnega značaja. Take posredovalnice so trgovalkp z živim blagom, v katerih čestokral služkinje zapadejo izkoriščanju. Poslu je treha pri vstopu v službo nuditi primerno navodilo o njegovih dolžnostih in pravicah v službi. To mu more nuditi le strokovna organizacija, ki ima interes, da se ustvarijo med službojemalci in službodajalci čim lioljSi od nošaji in da službe čim manj menjavajo. 11. Naslov zakona naj se glasi: »Zakon o zaščiti hišno-gospodinjskih poslov<. To pa zato, ker vsi modernejši zakoni uporahljajo besedo posli. nikdar pa ne gospodinjske pomočnice. 12. V slučaju brezposelnosti naj se da brezposelnim hišno - gospodinjskim poslom v vseh azilih javnih bora dela brezplačni sprejem za do ločen čas. 13. Hišnim poelom se ne sme oh nedeljah in praznikih nalagati laka dela. ki »e morejo opraviti v delovnih dneh. 14. 7. zakonom naj se določijo minimalno mesečne plače zn poklicne kuharice, sobarice, kakor tudi za oetale hišno-gospodinjske posle. 16. Hišno-go6podinjski posli obdržijo pravico do odpravnine po določbah § 20. sedaj veljavnega poselskega zakona. V splošnem se določbe sedaj veljavnega poselskega zakona za dravsko banovino t nobenem primeru ne smejo poslabšati. Gorenje zahteve je Poselska zveza naslovila n« ministrstvo rjt socialno politiko In narodno zdravje, kakor tudi ne centralni odbor u posre dovanje dela v Belgradu. Gorenje zahteve bo Poselska zveza po svoji zastopnici zastopala tudi na špecialni anketi, ki ee bo vršila v sredi meseca januarja 1930 i Belgradu. Poselska sveža Je \ sklopu Jugoslovanske strokovne zveze in združuje vse hišno-gospodinjske posle krščanskega svetov nega nuirujs Sfeol dr. Gregorij Rozman Pismo iz Amerike Sheboygan, Wiv, 14. novembra Včeraj, ua god sv. Stanislava, nisem utegnil pisma nadaljevati. Zjutraj sem maševal za Zavod v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu, zvečer j>a sem bil že v Sheboyganu pri goreče delavnem župniku Kuiii Potočniku, pridigal za 4(1 urno pobožnost, poleni pa v dvorani pri|Xivedoval o Jugoslaviji Pa moram prej še o VCillardu |Wi-jxivedovali. . . , , , , , Zemlja je videti rodovitna in je dobro obdela na. Velikan Sne ploskve gozda so pred kakimi 14 leti pogorele Danes rasle lam samo grmovje. Zadnje čase pogozdujejo oddelki brez.|>oselnili v državni službi. Farmarji so po večini Slovenci. Prvič sem srečal tu večje število Štajercev, zlasli je Savinjska dolina častno zastopana. V državi Vfisconsin pridelujejo največ sira. Sirarne so pogosto nasejane, da farmarjem ni treba daleč voziti mleka Imajo ga i>a veliko, ker predvsem redijo krave. Pitana živina u.itna dobre cene, mesarji jo dobijo napol zastonj. Kakor sem že omenil, je v tej naselbini skjvenščiiia še zelo dobro ohranjena. Moj šofer Zim Snedec, v Ameriki rojen, je govoril gladko in lepo »gorenj ščino« prav tako kakor njegov oče, ki je iz Kokrice doma. Pravi, da sc je najbolj naučil slovenščine pri gledaliških igrah, ko se je vloge na pamet učil. Imajo močan pevski zbor iz samih mladih moči, ki pojo v cerkvi in v dvorani. Karplanuje v Willardu o. Ivan Vianney Irmko, ameriški iojak, ki ie študiral bogoslovje v Ljubljani k je bil v ljubljanski stolnici jiosvečen. Zvečer so prihajali »kmetje« v avtomobilih, ce veliki »trg. pred cerkvijo in Domom J'ih je bi pota polna tudi dvorana, kjer smo si izmenjali pozdrave in sc prav p>o domače pomenkovali, pod vodstvom p. Anzelma Murua. ' . , , - V nedeljo, 10. novembra, po domači slovenski službi božji jc bilo treba hileti. ako sem hotel priti ravočasno do sklepa misijona v Milvvaukee sv. 'I r o j i c i. Tri ure z brzim vlakom ln 170 km z avtom, pa sem bil zvečer na mestu, da sem imel sklcjjno pridigo lepo uspelega misijona, ki ga je vodil neumorni p. Odilo. Ne vodi samo misijonov, adirpaik tudi ljudsko pelje. V Milvaukee je zelo A-eliko Slovencev, posebne iz Štajerske, a bili so versko zanemarjeni. Škoda, ki se je delala trideset lel, se bridko |x>zna V predmestju West-Allisu so imeli župnijo, v mestu, kjer sklenjeno prebiva do tisoč družin, pa so imeli malo misijonsko cerkvico, bivšo židovsko sinagogo, ki so jo kupili šele pričelkom vojske. Letošnjega maja je prevzela hrvalska provincija minorilov prej nemško cerkev sv. Iroiice s šolo vred. Tu je zdaj velika cerkev s slovensko božjo službo Na meslu male cerkvice, ki se je iz sinangoge prelevila v kapelico sv Janeza Evangelista, gotovi krogi niso dovolili postavili večje larnc cerkve. Samo človeško je, ako se kažejo sedai ob ustanovitvi nove slovenske župniie pri Sv. Trojici neka trenja, katere bo I jn bežen in nesebično delo za duše na vseli straneh sčasoma odpravilo. Ugotoviti sem moral tudi v Ameriki islo dejsivo. kot ga imamo pri ložnost tndi v Evropi skoro pri vseh narodnih manjšinah opazovati. Tudi nekateri cerkveni zastopniki večinskega naroda so mnenja, da drugo-iezična manjšina zadostno zna večinski jezik, zato naj hodijo v njihove cerkve, župnije v narodnem jeziku niso več potrebne To je bridka zmota, ki izvira iz nepoznanja človeške duše in njenega čuvstvovaiija. Ni še prišel čas, ko bi se brez silne duhovne škode mogli \zeti v Ameriki raznim narodnostim njihove župnije. Res je, da mladina zna angleško A še so liudie — in mino »o jili ie se, ki znajo angleško za navadno življenje, a za mtim-neiše dušno življenje nc. In če se len; vzame možnost, verske dolžnosti izvrševati v lastnem jeziku, bodo povečini užaljeni zapustili cerkev, a z. njimi ludi angleško govoreči otroci. s tem jm sc cerkvi odtujijo ceh bodoči rodovi. Škodo bi uncl katolicizem v Ameriki, koristi pa nihče, nc glede na nevarnost, da se nešteto duš ludi za večnosl oogubi. Želim, da bi talca vprašanja vsi, prav vsi. odločujoči m tudi samo kritizirajoči krogi, z vso rednostjo in fisihološko uvidevnostjo obravnavali in sc dali voditi od Kristusove širokogrudi« di.' ki mora vodili katoliško Cerkev v teh delikatnih vprašanjih. I /ne 11. tio.emfora zvečer in dne 12. novembra riutra-j sem bil ined Slovenci pri Sv. Janezu, kjer začasno modro in mirno pas iruje gosp Anton Schiffrer, Dopoldne pa in drugi dau .zjutraj v \Vesl-Allisu pri iathru Luki Oladeku. Povsod govori v cerkvi m domač prisrčen sprejem v cerkveni dvorani. Brž se seznanimo, kakor da smo že zdavnaj prijatelji, zalo pa je slovo, k-i povsod prehitro oride, težko. V West-Allisu ie bil dopoldne pogreb 4'ospe Frančiške Komar, naprošen sem bil za kra tik govor ob tej žalostni priložnosti. Dve zelo lepi in posnemanja vredni stvari sem pri katoliških pogrebih v Ameriki zapazil. Prvič se vr'e pogrebi tudi v mestih dopoldne sv. m a 5 o . kakor je želja Cerkve, Drugič pa darujejo ljudje namesto vencev in cvetlic duhovne šopke zn dušo raj- 1 i.i.wi 11 i n i n n--------- hm' ■-•-' nega. Eno ali več maš naročijo, dobijo od župnika zato potrdilo na lepi črno obrobljeni kartici m lo [»lože na mrtvaški oder namesto cvetja. Pa tudi oddaljeni prijatelji in znanci, ki ne morejo osebno na pogreb, pošiljajo sožalje v podobi takih kart, katera potrjuje, da so naročili za umrlega sv. mašo. lako dobi vsak umrli veliko število sv. maš. Cvetja še vkljub temu nc manjka. Kako lejxi bi bilo, ko bi tudi |jri nas doina hoteli ljudje take duhovne šoiike poklanjati dušam dragih rajnih! V Sheboyganu, mestu s 40.000 prebivalci ob istem mišiganskem jezeru kot Milvvaukee, kjer je precej razvita mizarska industrija, obhaja slovenska župnija sv. Cirila in Metoda srebrni jubilej svojega obstanka. Vakik del Slovencev je iz lavantinske škofije. Meslo je bilo včasih večinoma nem Sko. A nemščina v Ameriki hitro nazaduje. Nekaj je kriva vojska, med katero so nemščino vrgli iz šol. Pa po izjavi poznavalcev razmer v Ameriki Nemci najprej izgube svoj jezik, najdatje ga obdrže Poljaki. Poljaki so važnost izseljenišlva najprej in najgloblje doumeli. Taikoj so poslala za izseljenci tudi svoje duhovnike, ki so pravočasno organizirali dušno pastirstvo in ustanavljali šole, da imajo zdaj velike in cvetoče župnije. Samo v MHvvaulcee jih imajo menda 10. V Shebovgami znajo otroci lepo slovensko Zdaj ob 40 urni pobožnosti prejievajo naše domače evharistične pesmi tako lepo kot v stari domovini. Tudi pomeniti se morem z njimi čisto po domače. Župnija ima namreč svojo šolo, katero vodijo slovenske šolske sestre. Njihovo delo se takoj pozna. Škoda, da niso prišle v Ameriko že pred petdesetimi letil Amerika je mlad« dežel« brrz dolge traetidje, a navzela se je že tudi evropskih slabih navad. Kar začudil sem se, ko sem tudi tu zagledal »poslikane m napudrane« ženske. Celo šolska dekleta imajo že ponekod poslikane ustnic«. Skoda zaitjel V vesel pouk sem jim pripovedoval tole resnično dogod-bico: Ko so prišle prve slovenske usmitjenke v Belgrad, so jih belgrajske gospe občinlovate. kako imajo nežno, belo in rdečo kožo na obrazu in so bile prepričane, da imajo kakšno skrivno tnažo, za katero jm drže recept taino kakor trapifrfi za svoi liker. Na vse načine so okušale zvedeti to tajnost, ponujale so tudi denar ■— vedele so pač, da se da nes s takim »mazanjem« najbolj gotovo kaij doseže.. Nikakor niso hotele verjeli sestram. da ne uj*>rab-Ijajo prav nobenega kozmetičnega sredstva. Vpra-šalke so vedno razočarane odhajale. Pa pride nekega dne gospa daleč z dežele in prosi prednico sestro Marjeto, najj ji razodene skrivnost in prosi, da ima domačo hčerko edinko, ki je zdaj še nežna kot roža in bi ji rada ohranila lako cvetoča lica. Prednica se taki materinski prošnji ni mogla ustavljati ter je skrbni materi zaupala tajni recept, po katerem si sestre dolga leta, tudi tja inimo življenjske pomladi, ohranjajo nežno, mehko in cvetočo kožo na obrazni in rokah: »Vaše hčerka nai vsako jutro vstane ob štirih, se poleti in pozimi umiva le v mrzli vodi in za toaletno milo nai rabi satrtn tisto, ki je na njem jelen in ime »Schicht«. Mati pa ni hotela verjeti ter je žalostno otl.šla. češ »1 i nočeš po resnici povedati«. Pa je vendar samo res nico povedala. Koža ostane naileipša, če jo samo očistiš z vodo, sicer pa Iej50 pri mire pustiš. Vsaka koža, ki jo obdeluješ, četudi z najimilejšemi mažami, postane polagoma usnje. Svetujem torej vsem slovenskim dekletom v Ameriki In doma, da vržejo razne »Štifte« in pudre na smetišče ter se oprnocjo preizkušenega recepta sestre Marjete! Angleška žena Povedati moram da je ta članek spisan s stališča, knko angleško pravo urejuje razmerje med možem in ženo v zakonu. Ker je pravo vedno le rezultat življenjskih zahtev in pogojev, se pokaže tako tudi stališče, ki ga ima poročena žena v življenju v splošnem. Dolgo je bila poročena žena na Angleškem zapostavljena v svojih pravicah neporočeni ženi. Tako tudi v svojih dolžnostih, odgovornostih. Pogosto se zato sliši, da so angleške žene razvajene ljubljenke zakona. To je gotovo držalo v primerih, kjer imamo opravka z nežnim, otroškim tipom žene, ki je apatična proti javnemu in gospodar, življenju: njo ie postava varovala in pestovala in možu je dala nalogo, da je mislil, računal in odgovarjal za dva. Moderna žena, ki stoji v aktivnem razmerju do javnega in gospodarskega življenja, je dosegla ludi lo, da so jo zakoni napravili enako ■z neporočeno ženo v njeni gospodarski samostojnosti. V mnogih drugih ozirih ji pravo pomaga, da ji je razmerje do moža in družine lažje, v kolikor si seveda sama ne zapravi teh pravic. Tako res v splošnem ne moremo reči, da hi bile žene prote-žirane po modernem pravu, postavljene so na isto platformo z možmi, pogoji so povsod enaki. Predno pridemo k zakonu, zakoniki govore o zaroki. Dočim po § 45 o. d. z. obljuba vzeti koga v zakon ne povzroča nobene pravne obveznosti, je po angleškem pravu to več ali manj običajna pogodba in če se prekrši, lahko zaročenka toži za odškodnino, m more pa za izvršitev. To ie še ena onih kavalirskih potez angleškega prava, ki protežira ženo v razmerju do moškega, Kitko se poročajo Je«** SMC«? Nečedno dokazovanje prepričanja. Slovenec |e kot edini list na Jesenicah nabit na javnem prostoru, da je tako mnogim izmed delovnega ljudstva dana prilika zasledovanja dnevnih dogodkov, ker si pač dnevnika sami ne morejo naročiti. Te javne deske pa se v perijodah lotijo razni pokvarjenci, ki z razbijanjem plotov manifestirajo svoje prepričanje. V kateri krog pripadajo ti slamnati tipi, ne vemo Prepričani pa smo. da niso v delavskih vrstah, ker delavec ie tudi v svoji politični borbi pošten in po svo.em težkem delu za neumnosti nima časa. Prvič je bila odnesena deska v burni pelomajski noči, zato domnevajo nekateri, da so ti borci neki posebni pristaši, katerih pa noben kader ne bo vesel. Preprečeno »sm« Hnje«, Pred Miklavževim ve. čerom so prišli z Golice neki tajinstveni »smučarji*. Visoki, uglajeni gospodje in lepe smučarsko oblečene dame. Oko postave iih je menda dobilo prav na startn na solnčni Golici in so morali na-z.aj, četudi to menda ni bil njihov namen. Mo^ki in ženske so bili uklenjeni. Tega ne razumemo. Na Jesenicah ie po za.slugi solidne industrije sem in tja tudi kak vinar na razpolago, da se da na stran z.a huda leta. Jeseniško ljudstvo je tudi sledilo, kar vedo povedati posojilnice, ki so prišle z Jeseničani v stik 4>u bi bil denar j« solidno naložen, so nekateri naložili tudi v poznane zavode v Ljubljani. Sedaj pa le pri nekem takem poznanem zavodu nekdo zaprosil za malce denarja z« potreb« in dobil j* od tega poznanega zavoda kjer ima delavec gotovino, odgovor, da že dobi denar, ampak le kot posojilo po 6%. Torei svojega denarja, ki »e mu obrestuje baje po 4%, ne more dobiti, dobi pa posojilo in to po 6%, Tisti poznani zavod naj odgovori, kako je mogoče slovenskemu poštenemu delavcu dopovedati cis is taks stvar pravilna in mogoč«. Popolno razvezo zakona z možnostjo ponovne poroke pozna angleško pravo samo v enem slučaju. v slučaju, da prosilec za razporoko dokaže pred High Court of Justice prešeštvo zakonsksga druga, se mu dovoli razveza zakona. Do 1, 1857 je bil potreben posebni zakon parlamenta za vsak poseben slučaj razporoke; kasneje ie prišel v veljavo splošni zakon, a do 1. 1023 je mož lahko dosegel razporoko le z dokazom ženinega prešestva. žena nasprotno pa je morala dokazati moževo prešeštvo zvezano s posilstvom, bigamijo, krvoskrun-stvom. grdim ravnanjem ali zlobnim pobegom, če je hotela doseči razvezo. Zdaj je to izenačeno. Absolutni zadržki za ugoditev prošnje za razporoko so: če je prosilec za razvezo zlonamerno speljal svojega zakonskega druga v prešeštvo, če mu je odpustil to z naknadnim zakonskim življenjem, če se oba zakonca zmenita v to v svrho razporoke. ali če prosilec pregovori tretjo osebo v prešeštvo s svojim zakonskim drugom. Med relativnimi zadržki so: prešeštvo na strani prosilca za razvezo, njegova surovost, pobeg ali neutemeljena ločitev pred prešestvom drugega zakonca, zanemarjanje ali grdo ravnanje, ki je vedlo njegovega zakonskega druga v prešeštvo in pa brezmiselno zavlačevanje pri vložitvi prošnje za razporoko. V procesu mož zahleva razvezo zakona in obenem toži za odškodnino svojega »ko-respondenta«, tako je imenovan oni, ki je zagrešil prešeštvo z njegovo ženo, toži za povrnitev škode, ki jo trpi radi tega, ker je zgubil ženo. Nasprotno v procesu, ki ga otvori žena s prošnjo za razporoko. ni nikakega »korespondenta« z možem, on sam odgovarja za vse stroške, tudi procesne. Ko-respondent, ki je vedel, da je njegova partnerica poročena, je odgovoren vedno za procesne stroške, ki so zelo veliki, čeprav se že izogne odškodnini. Stroške procesa nosi žena le v slučaju, kadar je ona začela proces, je bila spoznana za krivo in ima svoje lastno premoženje. Ce je izid procesa ugoden za stranko, ki je zaprosila za razporoko, sodišče izda »dekret nisi«, to je ukaz, da se zakon razveže, če se v naslednjih šestih mesecih ne izkaže zadosten razlog, da "ta dekret ne postane absoluten. Vsak privatnik ali pa kraljev proktor — uradnik — lahko tekom časa, predno dekret postane absoluten, intervenira in navede kake z,a-preke, da se zakon ne razveže. Če se lo posreči, sodišče razveljavi dekret nisi in peticija za razporoko se zavrne. Če temu ni tako, potem po šestih mesecih prosilec za razvezo zaprosi sodišče za absolutni dekret. Šele ko je izdan ta, ie zakon razvezan in obe stranki se lahko ponovno poročita. — Važno je tukaj omeniti, da zahteva sodišče za proces razporoke, da sta zakonca domicilirana na Angleškem, to je oni kriterij, po katerem sodi angleško pravo svojo pristojnost v internacionalnem privatnem pravu. Biti domiciliran na Angleškem pomeni imeti tam svoje bivališče in tudi namen stalno tam ostati. Pri manj važnih procesih, kot n. pr. ločitev, se smatra angleško pravo kom-petentno tudi. če sta zakonca domicilirana izven angleških meja in le rezidirata tam. Angleško pravo pa prizna sodbe inozemskih sodišč o razpo-rokah, če »ta zakonca bila domicilirana na njih področju: tudi če bi pogoj za razporoko ne bil zadosten po angleškem pravn, to vendar prizna take razsodbe, če ne gre stvar talin daleč, da »žali angleške pojme o bistveni pra' nosti- Zakon in državljanstvo Vsaka inozemka, ki se poroči z Angležem, postane britanska podanica, Angležinja pa, ki se poroči z inozemcem, izgubi svoje prvotno državljanstvo. To je princip angleškega prava, ki so mu dali pred dvema letoma izjemo, da če poroči Angležinja inozemca. čigar zakoni ne predvidevajo takojšnjega prehoda njegovega državljanstva njegovo ženo, obdrži ona toliko časa svoje prvotno državljanstvo, dokler ne dobi možccga. To so uvedli predvsem, ker se je izkazalo, da je s poroko toliko žen ostalo brez državljanstva, ker ravno nekatere ameriške države predvidevajo pridobitev njihovega državljanstva le po gotovih letih življenja na niihovem teritoriju Nimamo v angleškem pravu še one moderne poteze kot v jugosl zakonih o državljanstvu, da si žena lahko pridrži svoje prvotno državljanstvo s posebno izjavo ob poroki z inozemcem. Pri razporoki ali ob vdove- Zakon, pravi angleško pravo, je prostovoljna zveza za življenje enega moža z eno ženo z izključitvijo vseh drugih. Pogoji, ki onemogočijo postanek veljavnega zakona, so v glavnem: že obstoječ zakon en ega izmed obeh. fizična nesposobnost za zakon, blaznost, nezadostna starost, sorodstvo med njima, pomanjkanje privoljenja. Več razlike med jugosl. in angleškim pravom je glede oblik sklepanja zakonov. Na Angleškem zakon ni veljaven, če ni sklenjen v eni izmed oblik, m štetih poročnih dekretih. Takih oblik je pet. Či tanje oklicev v anglikanski cerkvi, čemur sledi cerkvena poroka: to odgovarja popolnoma naši cerkveni poroki Drugič: kanterburijski nadikof lahko izda posebno dovoljenje, da se poroka vrši kjerkoli in kadarkoli brez predhodnih oklicev, Tretjič je splošno dovoljenje, ki ga ima- pravico izdati vsak anglikanski škof, če se hoče poročiti kaieri njegovih škofljanov, da se poroka vrši v času 15 dni po izdanju tega dovoljenja v določeni cerkvi brez predhodnih oklicev. Potem sta še dva civilna načina sklepanja poroke. Uradnik na poročnem uradu pri občini javno izpostavi obvestilo o nameravani poroki za dobo 2t dni in po preteku te dobe izda spričevalo, da ni zadržkov, in ki ju usposablja, da se v teku naslednjih 3 mesecev poročita ali v anglikanski cerkvi, ali v kakem drugem poslonju. registriranem v poročnem dekretu kot sposobnem za veljavno vršenje porok, po obredu, ki si ga stranki izbereta (katoličani in katoliške cerkve ali v poročnem uradu brez cerkvenega obreda Ta način sklepanj* porok pa more biti pospešen in tako dobimo zadnjo obliko. Uradn:k po preteku enega dne, potem ko mu je rvseba iz njegovega okraja naznanila, da se želi poročiti in mu pod prisego dala verodostojne podatke zase in za svojega zaročenca, izda spričevalo in dovoljenje za takojšnjo poroko v poročnem uradu. — Vse poroke se kasneje registrirajo v T.ondonu v Somerset House, kjer se lahko dobe vsi podatki in kopije kateregakoli poročnega dokumenta Angleško pravo prizna kot veljavne tudi noroke. ki so bile sklenjene izven Anglije, če so veljavne po pravu kraja, kjer so se sklenile, a to z izjemo, če je v dotični deželi bigamija aH poligamija pravno priznana. —> Zelo različno od angleškega je škotsko pravo v pogledu sklepanja zakonov. Tam imajo reclne in izredne oblike sklepanja Vse tedne oblike «o cerkvenega značaia. Tzredne pa «o: poroka »tle praesenti«, kjer zaročenca ustmeno ali pismeno kratkomalo izjavita, da se poročita; obljuba *subsequente copula«, kjer sodišče prizna za zakon, če sta moški in ženska spolno občevala pod obljubo da se poročila: na- i '^ekdanTa" An^Težiniil lahftTtakoj spet pridobi vnda ,n glas re dva dejansko živita skupai m sla , ,„„ držKav1j^slv0 ,„m naturalizacije splošno na glasu, da sta poročena, sodišče pre- - ' - - 1 • dokler se ne dokaže nasprotno. najpotrebnejše; maka tretja oseba, pri kateri se je žena zadolžila za nakup takih najpotrebnejših stvari, ima pravico do tožbe proti možu za povrnitev. Seveda to ne pride v poštev, i« je bila žena »poznana za krivo, ali če je mož plačuje vzdrževalnino. Žena praviloma ni dolžna vrdrže-vati »vojega moža, ah angleško pravo ji nalaga to dolžnost v onem »lučaju, če ima ona »voje premoženje in njon mož pade tako daleč, da pride pod »Varstvo za najrevnejše«. Mož je odgovoren za pogrebne stroške svoje žene, a ne tako žena za one svojega moža. — Posebnosti v tem poglavju iz angleškega prava »o, da mož. lahko toži za odškodnino tretjo osebo, po čigar krivdi je on zgubil »vojo ženo, bodisi da ga je zapustila ali če je bila po malomarnoati te osebe ubita ali poškodovana. Dokler živita mož in žena skupaj, ne moreta tožili drug drugega radi kraje; če sta kasneje ločena, ne radi kraie iz časov njunega skupnega življenja. Če »la v zaroti udeležena le mož in žena. se ne moreta kazensko preganjati kot zarotnika, ker bistvo zarote je kriminalna zveza dveh ali voč oseb, zakonca pa »e v lem oziru vedno vzameta kot ena sama osebnost. V civilnih procesih sta mož in žena kompetenlna in celo dolžna pričati drug za drugega ali drug proti drugemu. Kljub temu splošnemu pravilu se vidi po mnogih izjemah vpliv starega splošnega prava, da niti mož niti žena ne moreta biti prisiljena izpovedati, kar je bilo med njima zaupano med zakonom, V kazenskih slučajih sla zelo redko zakonca dolžna pričevati drug proti drugemu. Naj omenim Se mal privilegij žene. Če ona pomaga svojemu možu iz-hegniti sodnemu zasledovanju, je pravo ne vzame kot sokrivo ali soudeleženo protipravnega dejanja, ona je izvzeta iz kaznovanja. — Po teh malih potezah lahko sodimo, da angleško pravo gleda na zakonsko zvezo kot na nekaj višjega, kar nI podvrženo splošnim zakonom. In do skrajnosti zagovarja in brani nedotakljivost in nerazdružnost te zveze, dobro vedoč za njen pomen in korist narodu. Premoženjsko razmerje med morem in ženo Največ sprememb je bilo izvršenih na polju premoženjskega razmerja med možem in ženo in to je tudi polje, kjer so bile spremembe zelo potrebne. Do pred 50 leti jc bilo lo razmerje določeno po zakonih angleškega običajnega, nepisanega prava, splošnega prava kot ga imenujejo (common law). Lahko se v splošnem reče, da, ker to pravo ni priznavalo žene kot samostojne in neodvisne nositeljice gospodarsko-pravnih pravic in dolžnosti, je mož takoj ob poroki dobil popolno svobodno lastnino nad vso njeno gotovino in premičnimi vrednostmi, od njenih nepremičnin pa js imel upravo in užitek, Radi tega je pridobil tudi dolžnosti, da je bi! odgovoren za ženine dolgove in civilne delikte (odškodnine in zadoščenja) in »icer za prve storjene pred in med zakonom, za slednje le storjene med zakonom. Glede j>ogodb, ki jih je žena v zakonu sklenila s tretjimi osebami, ni mogla biti ona osebno odgovorna za njih izvršitev, ona je nastopala kot možev agent v mejah in s sredstvi, ki jih ji je dal on na razpolago, da mu je vodila gospodinjstvo, kar je to presegalo, za to ni odgovarjal niti on, niti ona. Nje radi njenih dolgov niso mogli zapreti, kot so lahko moža radi njegovih dolgov; pač pa je bila odgovorna zanje v enem slučaju: če si je pridržala »voje ločeno premoženje ob poroki, je odgovarjala s tem za svoje pogodbe. S posebno pogodbo ai je žena torej lahko ob poroki pridržala svoje premoženje in s takimi pogodbami med možem in ženo »e je urejevalo gospodarsko razmerje med zakoncema, L. 1882 pa je izšel važen zakon, po katerem je v»« ženino premično in nepremično premoženje ostalo njena ločena lastnina. Od tedaj naprej je to njeno premoženje odgovarjalo za njene obveznosti in civilne delikte. A še vedno jc odgovarjal mož tudi alternativno s svojim premoženjem. Zadnji zakon na tem potju od letošnjega avgusta pa je položaj poročene žene izenačil z onim neporočene. Ona osebno odgovarja za svoje pravne obveznosti, le ona je odgovorna za svoje civilne delikte, možno jo je spraviti v konkurz kot vsako neporočeno ženo ali vsakega moža, kar je hilo dozdaj nemogoče. Popolna svoboda Angležev razpolagati s svojim premoženjem, kakor se jim zdi, ima za posledico. da angleško pravo ne pozna dolžnega deleža niti glflde dedovanja zakoncev med sabo, niti med otroki in starši. Po tem se to pravo zalikuje ma-lodane od vseh drugih, —- če eden zakoncev umre brez testamenta, je drugi upravičen do svobodne lastnine vse stanovanjske opreme in podobnih premičnin, do gotovine 71X10 funtov in do dosmrtnega užitka vsega ostalega premoženja. Otroci , dobe svobodno v posest drugo polovico premoženja, ko dosežejo 21. leto; če pa otrok ni, dobi pre-živeči zakonec užitek tudi te druge polovice. Kadar ni bližjih sorodnikov kakor do četrtega kolena, dobi preživeči mož ali žena popolno svobodno posest vse dediščine. Kron; Po »akonu ni zapovedano, da žena s poroko pre- sumira kot zakon, aomer se ne aonaze nasprotno, i _ . _ 2 t i_ix • • i tr -t . i -t . l i «• « , « >» ! vzame ime svo ega moža. le običai ie tak. v škotskih gorah je torej po moči teh prastarih ( * običajev možno, da se kdo znajde poročen, predno bi na to resno mislil. Ločitve zakona Določbe o sporazumni in sodni ločitvi so si ▼ zakonikih precej enake. Angleško pravo pozna tudi tožbo za restitucijo zakonskih pravic; če ne pomaga sodni ukaz, da se mora zakonec, ki se je odselil od drugega brez sporazumne ali sodne ločitve. vrniti v zakonsko življenje, ga sodišče obsodi neutemeljenega pobega. To je dostikrat pod laga in »letak eodne ločitve. Pravice in dolžnosti med možem in reno so v bistvu enake v modernih zakonikih: mož ima dolžnost vzdrževati svojo ženo .svojemu tanu primerno, žena je dolžna, da živi in stanuje skupaj « Rvojim možem Po angleškem pravu je mož kazensko odgovoren čo zanemarja ženo 'ako brezsrčno, da "nn poslane breme institucije -Varrtva 7* najrevnejše*. Če mož zapodi svojo ženo, ali jo sftpunti in r.e uredi ničesar za njeno prerkrbo, in« ona pravico, da zahteva od njega kredit tm Občinska trošarina v Kranju je še vedno zelo zanimiv predmet težko preizkušenih Kranjčanov. V tem pogledu je podal g. dr. Sabothy prav ztM-mivo pravno sliko tega vprašanja, s katerim a upravno sodišče v Celju in okrajno načeistvo v Kranju pred kratkim bavilo in prizadelo JNS večini občinskega sveta hud udarec. Zelene kape bo treba sčasoma prepustiti podeželskim odrom, da jih uporabljajo morda ob igrokazih »graničarji«. ix Lega predavanja smo culi neverjetne številke. Do 1. 10. 1935 jc bilo pobranega na tej občinski tro* šarini 615.000 Din. od katerih bo pa treba zaradi nezakonitega postopka na zahtevo strank vrniti ca, 530.000 Din, stroški pobiranja, ki znašajo ca, 100.000 Din, so seveda že izplačani, tako da občina od vsega nima drugega nego prekljarijo, s katero se goji nezadovoljstvo med prebivalstvom. Davčni predpisi. Davki in druge težave spravijo marsikoga iz ravnotežja. Kako so bili v zadnjih letih licitirani davki navzgor, vidimo iz nastopnih številk, ki navajajo davčni predpis: za leto 1931 876.798 Din, za leto 1932 929.596.94 Din, za leto 1933 931,249. 73 Din, za leto 1934-35 1,271.733 Din. Prejelo pa se je samo: za leto 1931 459.800 Din, za leto 1932 2%.589,83 Din, za leto 1933 342.725 Din, za leto 1931-35 623.022 Din, to leto pa še ni zaključeno, če pomnožimo predpis s 3$c/e, vidimo, koliko bi imela občina prejeti. Ze nekaj let je občinska doklada občine Kranj le 35-odstotna. vendar je v zadnjih letih ta doklada narastla, Četudi se proceDt ni izpreminjal. Zakaj se uvajajo še nove trošarine, če neposredni davek zadošča^ Smlednik Prod |iar dnevi smo imeli obisk eksekucijskih organov, ki so prišli k nam iz Kranju kar z vazali. Kaj ko bi raje Iz Kranja kaj sem prlpeljnli. Od-peljnlli so onemu gostilničarju voz in konja. Pravijo, dn so imeli še nekaj v načrtu, pa da so odložili zn prihodnjič. Ej. gospodje lani v Kranju: Iščite [iri tistih, ki prevažajo z. avtomobili svojo robo, pri nas ni več kaj iskati, ker nič vse si-mamo Italijanski vojni poročevalec poroča Bitka v puščavski soteski Luigi Barzini, sin znanega italijanskega publicista, takole opisuje v nekem italijanskem dnevniku težave vojnega pohoda proti Makalj. katerega se je udeležil v koloni italijanskega generala Mariottija: »Po večnednevnem napornem pohodu skozi danakilsko puščavo smo se znašli v dolini reke Ende v bližini Azbija Spotoma smo zadeli na karavane, ki so v vrečah, obešenih nn mršave velblode, nosile sol, edino bogastvo nadmorske puščave. Naš izvidnik nam je prinesel vesti, dn stoji pred nami sovražni poveljnik Kasa Sebat na čelu dveh tisočev mož amharskega plemena Zvedeli smo, da nasprotnik nima večjih sil ko mi, da je pa dobro oborožen. Kasa Scbat je imel zadosti razlogov za ogorčen odpor. Predvsem je sovražnik italijanskega vojnega zavezniku Gukše, razen tega pa mu je neguš za primer zmage obljubil čast upravitelja nad pokrajino Tigrejo. Nekega jutra je neguš poslal k njemu letalo s svojim uradnikom, ki je odpeljal Ka-sovega šestnajstletnega sina Ligna Mano v kadetnico v Addis Abebi. Očito se neguš poslužuje starih barbarskih, toda dobro preizku- ljubljencgn mezga. Bitka se je medtem silovito razvijala. Odmev strelov v soteski nas je glu-šil, da je bil vsak pogovor nemogoč. Čez tre-notek smo razbrali i/, hrupa vzklike askarskega podčastnika, ki je iskal generala Mariottija. Kmalu nato se je prikazala iz gozdne goščave postava našega generala, ki nam je prebral povelje. Stopajoč mimo nas je rekel: »če bo sovražnik v takem tempu sipal svinec v nas, mu bo kmalu zmanjkalo streliva.« Za generalom je stopal polkovnik Lorenzini, poveljnik štirinajstega bataljona, ki je dal svojim oddelkom povelje, naj zavzamejo sovražne postojunke pred nami. Ura jc bilit četrt na enajst. Nad seboj smo zagledali našo gorsko baterijo, ki je obstreljevala sovražnika že na gorski planoti, ki se je razprostirala nad sotesko Kmalu smo zaslišali naše strojnicc »Fiat 14«, poleg njih pa »Breda« in »Sclnvarzlose«. Omenjene zadnje strojnice, s katerimi so bili oboroženi Askari, so bile naš plen iz svetovne vojne. Topovski ogenj jc medtem v pravilnih presledkih ponehaval Medtem so naši opazovalci preiskali učinek ognja in Takole je sedaj zaprta meja med angleškim Sudanom in italijansko Eritrejo. smer sovražnega umikanja. Na razpolago smo imeli tisoč dve sto granat in to nam je dajalo popolno zaupanje v zmago. Prepodeni iz svojih gnezd so Abesinci planili naprej ter nas skušali i pobiti z ognjem iz bližine. Vnela se je bitka od moža do moža, krvava in brez. usmiljenja. Donmeinski bojevniki so pokazali vso svojo bojno silovitost in so kmalu očistili teren najbližjih sovražnikov. Ob pol enajstih sem zapustil svoj dotedanji zaklon in se poslovil od zdravnika in nekaterih ranjenih mladih Askn-rov. Mimo mene je tekel podčastnik, držeč v eni roki pisalni stroj, v desnici pa samokres. Ko sem nekaj omenil glede tega, mi je odvrnil: »Ne morem pustiti tega stroja, kajti plučati bi moral zanj več sto lir. Zato moram z njim v bojno črto.« Kmalu smo opazili, dn sovražnik beži, pred nami se jc namreč pokazal velik dim tn plamen. Sovražnik je zanetil suho travo, da bi s tem zadrževal naše zasledovanje. Topništvo pa je premagalo tudi to zapreko in začelo obstreljevati sovražno postojanke v večji oddaljenosti. Medtem nam je bilo treba premagati nove težave, kajti od trideset velblodov, ki so nam nosili gorsko baterijo, jih je komaj sedem ostalo živih. Nemudoma smo morali torej na-tovoriti svoje transporte na primerno število mezgov, ki smo jih oprostili njihovega dosedanjega bremenu: prenosljive radijske fKistaje, katere nam v tem položaju ni bilo treba Ob dveh in dvajset minut smo zaslišali brnenje motorjev in v višini tri tisoč metrov smo opazili našo izvidniško eskadro, ki jc s padali iskalu zvezo z nami. Na vso moč previdno in v popolni tišini smo se začeli pomikati naprej, prisluškujoč vsakemu šelestu. Sovražniku sc jc namreč kljub temu posrečilo, da sc jc med našim pohodom poskril v goščavi in iznenada napadal naše zaledje. V nekem trenotku smo zaslišali glas trobente, ki jc prihajal od naših patrulj nekje na pobočju soteske. Ob štirih popoldne smo končuli svojo nulogo in prikorakali v Azbi.- Tam smo prejeli nove ukaze, nakar smo legli k prepotrebnemu počitku, ko smo prej ukrenili vse previdno za morebitno nočno iznenadenje Drugo jutro ob pol sedmih smo nadaljevali svoj pohod.« ženili navad, da jemlje družinske člane podrejenih plemenskih poglavarjev za talce v svoje neposredno območje, kar nedvomno podžiga pogum etiopskih vojskovodij. Naši izvidniki so točno označili točke so vražnikovega oporišča, ki so bile na vso moč spretno izbane za napad. Pomikali smo se ob koritu reke Ende v soteski, ki je bila sedem sto do osem sto metrov globoka. Pot je bila kamnitna in ozka, da so se velblodje in mezgi le z največjo opreznostjo inogli pomikati dalje; o rabi tankov ali tovornih avtomobilov pa kajpak ni bilo niti govora Naša sprednja straža je bila sestavljena iz čete domačinov. Ti preizkušeni bojevniki se odlikujejo v boju s čudovito disciplino in srčnostjo. Nosijo bele in zelenkastosive turlmne. Pridružen jim je bil oddelek vojščakov plemena Tio pod poveljstvom nekega mladega rezervnega podporočnika. Za varovanje bokov smo ob obeh straneh poti razpostavili izvrstno etiopsko stražo. Naša kolona je štela tisoč dve sto mož in je bila oborožena s karabinkami M 70—87 in s štiriindvajsetimi strojnicami. Čostniki so jezdili na mezgih, prav tako tudi poročevalec »New York Timesa« in jaz. Za nami so stopali velblodje z gorsko baterijo, za njo pa na vel-blodih in mezgih kolona s strelivom. 206. bataljon je bil za našo zadnjo stražo Dobili smo ukaz napasti in zavzeti mestece Azbi. Toliko tla je izšlo solnee, ko smo se odpravili na pohod. Stopali smo z največjo previdnostjo in opazovali z daljnogledi vse, kar se je dogajalo v skritih goščavah iti med stršečimi skalnimi grebeni. Naš sovražnik se zna čudovito prilagoditi terenu. Z najostrejšimi stekli nismo mogli razločiti sivopegastili postav skritih na tleh. Ob devetih smo prejeli od našega vrhovnega poveljnika, generala Mariottija, poročilo, da so med pečinami v soteski izsledili sovražnika. Naše topništvo je moralo začeti iskati sovražnikova strojniška gnezda, da bi začelo nanje ostri ogenj. Čez petnajst minut je naše topništvo zavzelo primerne postojanke in začelo sipati peklenski ogeuj ravno v trenotku. ko so z desne in leve zaregljale v nas sovražnikove strojnice. Sovražnik je postopal, kakor smo bili pričakovali. Izbral si je bil najtesnejše mesto soteske, da nas bi zvabil v past. Medtem pa smo prekrižali njegove načrte, ker smo bili odkrili njegove postojanke. Zdaj je sovražnik prešel k napadu. Obdani od vseh strani od sovražnikovega ognja smo se bliskovito okoristili z vsemi terenskimi zavetišči ter se poskrili po skalnatih razpokah. Jaz sem stal sredi starega drevja na mestu, ki smo si ga bili izbrali za sanitejsko postojanko. Vojaki so se razkropili in se oprezno, ko divje živali, pomikali skozi goščave in skalnate razpoke. Izkazalo se je, da je mnogo naših častnikov, ki so poveljevali asknrskim oddelkom, že prestalo ognjeni krst. Med žvižganjem sovražnikovih svinčenk so se naši častniki vzpodbujali z vzkliki: »Ne sklanjajte glav, ne klonite pred sovražnikom!« Naši vojaki so imeli peklensko nalogo. Sovražnik si jc bil izbral izborne postojanke in je skril svoje strojnice v neopaznih razpokah skal, ki so se strmo dvigale nad našimi glavami. Toda naši »seiam-basci« (stari libijski podčastniki) so kazali čudeže junaštva. Povsem mirno kakor doma nn vežbališču so dajali svoja povelja. In prav to hladnokrvno vedenje poveljnikov je tuko čudežno vplivalo na moštvo. Po nekaterih minutah spopada se jc javil pred nami prvi ranjenec, osemnajstletni fant, ki je z največjo ravno-dušnostjo vprašal po zdravniku in izrazil likratu ivoje obžalovanje, da je izgubil svojega pri- Ladjii med ledenimi gorami Električni liknlnik, ki zlika hlače kur nu človeku. Vpeljali so gu po angleških hotelih. Mož z zlomljenim vratom Kmet v nuili vasici grofije Esscx na Angleškem je pred nekaj času s svojim sosedom šel v gozd sekat drva. V gozdu pa je podrto drevo padlo tako nesrečno, da je oplazilo kmeta, ki je nezavesten obležal. Kmalu pa se je zopet zavedel, vstal ter je s pomočjo svojega soseda srečno prišel domov. Drugi dan pu se jc stanje ponesrečencu tako /boljšalo, du je lahko odšel na sprehod več milj daleč iz vusi. Kmalu.je svoje opravke lahko brez bolečin opravljal. Ko pa je minilo novih 10 dni, je naenkrat začutil velike bolečine, lir/ so poklicali zdravniku, ki pa ni mogel ugotoviti nobene vidne jioškodbe na telesu. Zato jc zdravnik bolnika dul prepeljati v bližnjo bolnišnico, da ga tam pregledajo z rentgeiiovimi žarki. V največje začudenje vseli zdravnikov pu je rentgen pokuzal, da ima bolnik zlomljen vrat pri drugem vrenetu. Posebna sreča, ki je zelo redka, jia je, da se pri tem hrbtni mozeg ni prav nič poškodoval. Če bi bil pri nesreči poškodovan tudi hrbtni mozeg, bi bil mož. pri priči mrtev. V bolnišnici sedaj upajo, du bodo ponesrečencu po dvaincscčncm zdravljenju po|Xilnoma ozdravili. Iz Londona poročajo: Angleško admiralsko sodišče je te dni obravnavalo nenavadno rešitev neke angleške ladje na Atlantskem morju. Pri tej priliki se je znova izkazalo, kako blagodejno deluje brezžično jioro-čanje za ladje, ki so v nevarnosti. Bilo je takole: Londonski parnik >Tower Bridge« je z dragocenim tovorom vozil iz Severne Amerike na Angleško, ko je sredi severnega dela Atlantskega oceana zašel med ledene gore. Sprva se je kapitanu posrečilo, da je preprečil nesrečo in da ladja ni trčila ob ledene gore. Cele ure dolgo je manevriral, da bi ušel, pa se mu ni posrečilo in je nazadnje videl, da je okrog in okrog obkoljen od ledenih gora. Ladja je vozila zelo počasi, da se ne bi preveč poškodovala, kadar bo zadela ob led. Zato pa so ledene gure toliko hitreje plavale po morju in končno ladji zadale precej veliko poškodbo. Ko je ladja dobila luknjo, je začela klicati na pomoč z brezžičnim brzojavom. Toda daleč naokoli ni bilo nobene druge ladje, ki bi bila mogla pomagati. Londonski parnik »Nevvfundland« je bil več sto milj daleč in je samo s pomočjo brezžičnega brzojava dajal navodila za rešitev. Kapitan tega parniku je bil namreč malo jioprej natančno preštudiral stanje, obseg in pa smer ogromnih ledenih gora, ki so plule po morju. To je lepo zaznamoval na svojem zemljevidu. Ko jp dobil brezžično prošnjo za pomoč, je brezžično dni tale navodila: »Vozite naravnost proti vzhodu, nakar boste čez 12 milj dosegli prosto morje!« Kapitan parnika /Tovver Bridge«, ki je bil doslej mislil, da bo ušel ledenim goram, če bo plul proti jugu. je jioslušal ta nasvet svojega angleškega tovariša in jp res kmalu privozil v proste vode. Skozi odprtino je vrelo v ladjo mnogo vode, katero pa so sproti s črpalkami izčrpali. Pozneje se je izkazalo, da bi se bila ladja golovo potopila, če bi bila vozila proli jugu. Rešil jo je torej btezžični brzojav. Znameniti skandinavski svetovni popotnik in raziskovalec Sven I ledin je 1 1928. obiskal sivolasega Maksuda Hadžija, kralja mesta Humi, v kitajskem vzhodnem Turkestanu. Ko sc je sloveči popotnik lansko leto nu svoji avtomobilski ekspediciji zopet vrnil v Ilaini, je našel same razvaline. To je bila usoda Maksuda Hadžija, dobrot-Ijivega vladarja, kateri je vladal v svoji palači v blagor svojih podložnikov, obdan od svetle svile, preprog in dragocenih blazin. Na najvišjem kraju svojega mogočnega gradu je imel globok vodnjak, člgai odprtina je merila pol metra v premeru. V tem vodnjaku je bila vladarjeva zakladnica. Pripovedujejo, tla je bil vodnjak ob vladarjevi smrti do roba poln zlata in srebra. Toda za ta kraj so vedeli le redki kraljevi zaupniki. sicer ga jo bilo silno težko najti. Toda kruti generalni guverner v Sinkiangu, kateremu se je zahotelo tega zakladu, je dal Maksudovo palačo razdejati, sturegu kralja pa umoriti. Sedaj je hotel najti vodnjak z njegovimi dragocenostmi ter dragocenosti upleniti. Res sc je našel izdajalec, ki je za bogato |>laeilo pokazal dohod k skrivni zakladnici. Roparji so našli dragocenosti, katere so bile premoženje celih rodov, ter se jih polastili. Plen so izročili generalnemu guvernerju, ki je zaklad po karavani dal odnesti v Sinkiaiig. 1'oda na potu med Barkulom in Kvejihovo so razbojniki napadli karavano, jo oropali in pobrali tudi naropuni zaklad. Tako je generalni guverner iz Sinkiangu odšel praznih rok ter mil vsa grozovitost ni nič pomagala. * Z živinorejske razstave: Ob 10 pride govedo, ob 11 sprejem častnih gostov, ob 12 skupno kosilo.« * Gosjx>d Zajec se ic sprehajal po gozdu. Nenadoma sc pojavi pred njim volk in ga hoče po-pasti. Gos|x>d Zajec je držal proti zverini palico i ii kričal: »Kššššl Kšššš!« - V tem hipu je od-nekod padel strel in zadel volka. Ko sc je volk zgrudil mrtev na tla, je gosjX)d Zajec vzkliknil: »Deset let imam že to palico, pa nisem vedel, da je I nabasana.« Sluteča pariška palača »Trncadoro« v bližini liif-flovega stol|>a, katero sedaj podirajo - Pokonci stoje le še stranske stene Te bodo pognali v zrak z dinamitoin. »Tako! Sedaj pa najprvo tale preiščiva!« otok temeljit Nn sejni za božična drevesa. Po nemških krajih je nastala navada na sveti večer prižigati olTrašeno božično drevo Tudi k nam je zašla tn navada, čeprav so slovenske le jaslice. Vendar je tfnavada z Cž^mi drevesc, koristna vsaj zn podeželske ljudi, k, spečajo po mestih dosti sinrekic. Sicer sc pa ie držimo lasne! Na policijski stražnici. — Hitro, hitro, are rajte me, udaril sem s\ojo ženo po glavi z dežni kom. Strašno! Ali ste io ubili? Ne, ne, toda ona drvi za mano! MLADI SLOVENEC PeteT Križman: Večer Mrak na zemljo H ho leg« ia iz lin se zvon razlega, srca naša zagor i in Marijo počaste. Roke sklenemo vsi verno in prižgemo kič večerno, angeli Hite v neto, naše prošnje Njej neso. Ko nas tiha noč zagrne, z raja angeli hite, sanje nain neso srebrne in vso noč pri nas bede. Roparja iz MouHetardeve ulice Pred nekaj tedni smo v »Mladem Slovencu« objavili zanimivo poročilo o francoskih šolarjih, ki sami laskajo in izdajajo list »La Gerbe« snop). Tudi pišejo vanj saini. Danes objavljamo iz lista »La Gerbe« zgodbico, ki jo je spisal desetletni šolaj. Tole prijetno dogodivščino sem doživel letos 14- julija. (14. julija prirejajo po vsej Franciji ve like slovesnosti in vesele ljudske zabave.) Kupil sem si dve tekalni žabici in pa krinko za 50 centimov. Toda krinka je bila slaba, ker je bila poceni. Vsakdo bi me v njej spoznal. Prisili sem moral nanjo še ko« temnega blaga, da sein si lahko do dobra zakrival obraz. V žep sem si vtaknil pištolo na zamaške. Ko so bile vse priprave končane, sva s prijateljem odšla v |xxlpritličje, kjer stanuje naša hišnica. Pred njenimi vrati sva obstala. Dejal sem prijatelju, naj zažge pokalno žabico, sam pa sem se medtem skril Prijatelj je prižgal žabico, potegnil za zvonec na vratih im sc nalo skril Cez nekaj časa so se odprla vrata in na pragu se jc prikazala hišnica. V tem hipu je s silnim pokom eksplodirala žabica. Prestrašena žienska sprva sploh ni prišla do besede, nato pa je pričela kričati na vse grlo: »Na pomoč! Na poinočU Tedaj sem potihern naročil prijatelju, naj zažge še drago žabico, ter zlezel iz svojega skrivališča Pomolil sem hišnici pištolo na zamaške pod nos in zaklicali »Roke v zrak! Denar ali življenje!« 'loda ženska je ob svetlobi, ki je prihajala iz kuhinje, videla, da to, kar ima pred nosom, ni prava pištola, pa mi jo je hotela iztrgati iz roke. Pritisnil sem na petefina in tedaj se je razjx>čila še druga žabica. Tega jm se je dobra ženska prestrašila tako, da jo jc vrglo nazaj. Padla je z glavo v posodo s pomijami. Medtem, ko se je rx>-hirala, sem zbežal po stopnicah navzgor, prijatelja p« je hišnica ujela. Položaj sc je naenkrat spremenil. Nekaj dob"o inerjenih zaušnic — in prijatelj je že tulil, da sem bil jaz tisti, ki sem si izmislil to pustolovščino. Posledica tega je bila, da sem jih ta večer tudi jaz precej dobil po zadnji plati. Toda bolečine so bile hitro pozabljene. Se zdaj se moram smejati ob sjx>minu na to -vojo roparsko dogodovščino. Pismo Miklavžu Miklavžu pisal v raj je krasno pismo Tonček: »Mi boš prinesel kaj? — Na primer rdeč balonček »n lep avtomobil in iskrega konjička in zvrhan koš slaščic, cekinov dva mošn jič.kn .< Ž, Miklavž pa brž nazaj je odgovoril- »Tonček! Trne! pripravljen že sem zate rdeč balonček in drugo vse — pa vidim pri packi grda packa Za kazen zdaj dobiš le kosmatega pajacka. ki jezik ti bo kazal in gledal te grdo, ckukler se ne poboljšaš in pišeš mi lepo!« Janezek v čudoviti deželi Obtakoniji Možicelj ae je zasmejal: (Dalje.) • Kaj ti pade v glavo! Hišica ie vendar na more prevrniti, sai ni zidana iz kamna « V hišici so bil t zbrani že vsi Oblački. Ko so zagledali Janezka, kako se drži z obema rokama za luknjo t hlačah in kako ga veter premetava sem in tja, bi kmalu popokali od smeha. Ni čuda, saj j« bil Janezek zares od sile smešen, ko je Široko koracal po hišici, da ga ne bi žvižgajoči veter odnesel. Janezek se ie grozno razsrdil nad nesramnostjo porednih možicljev. Zgrabil je prvega, ki se ie režal na vse grlo, da so mu od samega smeha lile debele solze iz oči, za brado. Dvignil ga je visoko v zrak in ga treščil na tla. da je možicljeva obleka iz rosnih kapelj žvenkljala kakor tisoč srebrnih zvončkov. •Joj, kako ja močan,« 90 »e začudili možiclji in se ni«o upali več smejati. Ura ie bila štiri. Možiclji so se spravili na delo. Tudi Janezek iim ia vneto pomagal. Iz kota so privlekli deževni sod In ga zavalili v srebrno rešeto, ki je zijalo v odprtini sredi vremenske hišice. Odprli so pipo in iz soda io začelo liti, kakor bi se utrgal oblak. Ljudje na zemlii so hvaležno sklenili rok* k molitvi: »Bog hodi zahvalien, dežuje! Potreben ie bil, tale dežek. Sai ie zemlia kar ziiala od vročine!*- Oblački pa so se prijeli za roke in zarajali okoli soda. Veter ie divial kakor buria in premetaval možiclie, da so z Janezkom vred plesali kakor nori v kolobarju gor in dol, sem in tia. Dolgo so plesali, da se ie Janezku že polteno vrtelo v glavi. Tedaj je veter nenadoma prenehal pihati in Janezek ie ves omotičen priletel na srebrno rešeto. NI dosti manjkalo io bi bil Janezek preluknjal nežno, kakor pajčevina tenko rešeto. V zadnjem hipu so ga rešili možiclji. ki so potegnili kakor goba mokrega Janezka na suho. • Moj Bog,« ie vzdihnil star možiceli. kakšna nesreča bi se bila lahko pripetila! Namesto pohlevnega dežja bi se kmalu vlila prava ploha na zemlio.« Pri zdravniku Za mlade risarje Risba z eno potezo Franeek: »Očka, povej, ali je ljubi Bog res ustvaril ljudi iz prsti?« Očka: Seveda, sinko moj!« Franeek: »Potem jc pa zamorce gotovo ustva rH iz premogovega prahu!« Zdravnik: »No, kaj pa vama manjka?« Tonček: »Tale je moj brat. Veste, požrl je dinar. Ali bi ga lahko vzeli iz njega?« Zdravnik: »Dobro, bomo poskusili. Ampak kaj pa tebi manjka?« Tonček: »Meni nič. Prišel sem z njim. ker je dinar moj!« Lutkovni odri na Češkem Marijonetne igre, v katerih nastopajo lutke iz, lesa iu v katerih ima še vedno glavno besedo Ga aperek, gotovo jx>znate že vsi. Saj je storajda ni dežele na svetu, kjer bi bile inarijonetne igre še neznane. Na Češkem so inarijonetne igre tako razširjene kakor menila nikjer ua svetu, če izvzamemo Italijo, kjer jc prav za prav »rojstni kraj« lutk. Samo v Pragi, glavnem mestu Češke, imajo 34 marijonetnih gledališč, na katerih vprizarjajo najrazličnejše pravljične igre — od najstarejših do najnovejših. Vse te lutkovne predstave so v češkem jeziku, če izvzamemo eno samo marijonetno gledališče, kjer vprizarjajo igre v nemškem jeziku. Marijonetna gledališča 50 odprla ob nedeljah in praznikih, včasih pa tudi ob delavnikih. Nekateri lutkovni odri imajo kar |:o dve predslavi na dan: eno popoldne in eno zvečer. Vsako predstavo obišče približno 250 otrok, med Janezek je zajokal od samega strahu, ko je pomislil, kako bi lahko priletel kar lako na vrat ua nos na zemljo in si razbil brihtno glavico ob kakšnem grdem kamnu. Oblački so ga tolažili, kakor so vedeli in znali. Oblekli so ga v leskc-tajočo se novo obleko iz rosnih kapeli. Silili so vanj, uaj bi ostal za vedno pri njih in jim pomagal pri delanju dežja. Toda Janezek je žalostno zmajal z glavo in menil: »Če bi še enkrat padel v srebrno rešeto, bi se gotovo pretrgalo. Poideni raie domov, da ne bo plohe.« Možiclji so priznali, da ima prav. Posadili so ga na maihen, bel oblaček in se od njega prisrčno poslovili. Bili so zelo žalostni, ker jih ie zapustil. »Glei, da nas prideš Se kdai ohiskat,« so mu naročali. »Seveda pridem,« je obljubil Janezek, kadar bom spet mamici ušel.« Oblaček se je ustavil nad dimnikom domače hiše. Janezek se mu je lepo zahvalil io spleza! po dimniku navzdol v kuhinjo. Lahko si mislite, kako, se ie prestrašila uboga mama, ko ie Janezek ves črn in zamazan prilezel ia dimnika. »Za božjo voljo,« je zavpila vsa v strahu, »kje si pa bil? Kaj si iskal v dimniku? Si hotel izmakniti klobaso?« Strogo ga je pogledala. »Iz Oblakonije sem prišel,- je užaljeno pojasnil Janezek, ki ni mogel razumeti, da mama tako slabo misli o njem. »Počlej. možiclji Oblački so mi podarili obleko iz rosnih kapelj.- Toda, joj, prejoi, obleka iz rosnih kapelj je gotovo obvisela v dimniku. Janezek je imel na sebi samo zamazane hlače, v katerih je ziiala il-1 roka luknja .. . Nič ni pomagalo, da jo je hitro skril z roko. j Z grozo je opazil, da jo je mati že zagledala. Nič ni rekla, samo prijela ga je za roko tn ga odvedla v izbo. Kai se je tam zgodilo, si pj lahko mislite ! sami! (Konec.) katerimi pa je ludi mnogo odraslih. Cc seštejemo obiskovalce vseh 34. mariiometuih gledališč, dobimo visoko štev i k> I0.0C0 obiskovalcev. 'Pomislite- 10000 olrok in odraslih obišče predstave 34 lutkovnih odrov v enem samem dnevu! Toliko obiskovalcev nimajo ob nedeljah vsa marijonetna gledališča skupaj, kar jih je v Jugoslaviji. Večina teh lutkovnih odrov je last družbe, ki skrbi, da imajo češki otroci zmerom dovolj razvedrila iti zabave. Češke lutkovne igre jm imajo tudi |wmembno vzgojno in umetniško vrednost Na Češkem ni tako kot pri nas, kjer nekateri lastniki lutkovnih odrov smatrajo igro lu-tk za navaden »tingl-tangl«, češ: Glavno je, da se lutke prekttcujejo po odru m da se otroci zraven smejijo! MLADA NJIVA Voščilo Kotičkovemu stričku Dolgo smo hutiee trde si belili, kuj bi za Miklavžev god Ti podarili. Če žele! hi si cekinov polne mošnje, bile bi zastonj na veke Tvoje prošnje. ■Suj pri nas je včasih tudi tlinar redek, o cekinih jia nam pravil pravljico je dedek . Fn zato. Kotičkov striček. smo sklenili, da Ti korobač Miklavžev bomo podarili S korobačem jia Ti damo srca svoja rdeča vsa... S tem je končana l>eseiu moj«. Bratec z dvema glavama. Pri Anžetovih so dobili dvojčka. Poklicali so v sobo Janezka da bi si ogledal nova dva bratca. Tičala sta globoko pod odejo, samo glavici sta jima kukali izpod odeje v beli dan. »Imenitno!« je navdušeno zakričal Janezek. Dobil sem bralca z dvema glavama!« Prvo sliko, ki predstalja vojaka pri topu, je spretno narisal Marjan De polti, učenec If. raz. gimn. v Ljubljani (Rožna dolina, Levčeva ul. U). Iz topa je pravkar švignil ogenj in dim, kako pa je zraven počilo: biitnsl si vsak lahko predstavlja sam. To je slika vojnih grozot, ki se dan za dnem odigravajo v Abesiniji in prinašajo človeštvu samo trpljenje in smrt. Na sliki je takle top videti dokaj nedolžna stvarca, kakšen pa je v resnici — vedo samo tisti, ki so bili že v vojni. STRIC KOI KOTIČEK 722 Dragi striček! — Kar je na mizi, je Tvoje. Čakal sem Te v uredništvu debelo uro. Prišel sem po knjigo, ki si mi jo obljubil Cc boš d-oma, pridem, še danes ponjo, če ne, fia mi jo pošlji kar v Marija ni šče. Veš, danes je moj god. K meni je prišla mama z Anico. Težko pišem s Tvojim peresom. Imaš bolj slabega. Prav lepo Te pozdravlja Tvoj Slavček Drobnič učenec III. razr. v Marijanišču. Dragi Slavček; -- Trikrat sem si po-inel oči in se uščipnil v lica, in še sem bil |>re.pričan, da sa njam, ko sem stopil v sobo in zagledal na svoji pisalni mizi Tvoje pisemce in zraven njega velik zavitek grozdja in še krasen šofiek jx>vrhu. Pet minut sem kakor solnat steber negibno stal pred mizo iti strmel v Tvoje drobno pisemce. In bi bil stal še dalj časa. da jo ni tedaj primahal v sobo preljubi prija telj Smuksemsmuktja, ki je ročno izkoristil moje presenečenje: začel je namreč zohati grozdje, ki si ga pustil na mizi zame, s takšno vnetno, da se je kar kadilo. »Zapik!« sem še v pravem času zaklical in preprečil grozovito to nesrečo, da bi mi jtox-hal grozdje do zadnje pečke. Potem sem pa še sam v dno srca ganjen začel zobati preostalo grozdje, zraven sem pa modro brundal v sivo brado: »Račka na vodi, kaj takega pa še ne! Odkar stotji božji svet, je navada, da Ijttd-ic obdarijo onega, ki ima god Tale dečko je pa to staro, prelejx> navado postavil na glavo in storil ravno narobe: namesto da bi mu jaz dal darilo za god, ga jc dal on meni. flolio, prečudne reči se go dijo dandanes na svetu!« Tako sem modro brundal v sivo brado. Imenitno sc mi je pa le zdelo, saj je bi-lo grozdje tako sladko, da se še dandanes ob spominu nanj obli-ztijem okoli ust, in rože tako lepe, da šc zdaj, ko so že čisto Mihe. navdiušeno Viham nad njimi: Chm! Chm! Saj pravim, Ti si mi pa res iant od lare! Obljubljeno knjigo sem šele včeraj dobi! iz tiskarne, zato je nisem mogel poslati prej. Zdaj imam pa že pripravljeno Ce utegneš, pridi ponjo iutri, t. j. v ponedeljek med 12. ln 3. uro popoldne. Prinesel bi Ti jo v Marijairišče sam, pa me prav zdajle tare takšna strašna naduha, da moram pri vsakem tretjem koraku obstati in bridko zakašljati: »Krhelj! Krhelj! Krhelj!« Je pač križ s starimi ljudmi, kaj hočeš. Na svidenje torej iutri in prav lej» pozdrav! — Kotičkov striček. 723. Dragi striček! V začetku svojega prvega pisanja Te lepo pozdravljam. Opisati Ti hočem našega debelega preiiča, ki je tako debel, da sc komaj premika po tesnem hlevu. Kadar mu ie dolg čas. preiieva tako lepo, da ga je veselje poslušati. Lani pa stno imeli prešiča, ki jc bil tako tolst, da j si še pesmi posmrliiicc tri mogel zapeti. Kako bo j s tem prešičem. ki ga imamo zdaj, š« nc vem. Imamo pa ttidi kravo, ki ima rogc še debelejše 1 kot rep, vime pa takšno kot kotel. Jesti pa noče ničesar drugega kot samo ajdove žgance in pečene podgane. Trup ima tako velik, kot je največji sod na svetu, noge pa tako tenke, kot so vžigalice. Nazadnje Ti moram opisati še našo pttto. Ona sc ves dan vozi po dvorišču kot kakšen puran Še enkrat Te prav lepo pozdravlja T voj J a -nez Poharc. učenec I. razr. viš. nar. šole v Makolah. Dragi Janez! Tako živo in lepo si mi opisal vašega prešiča, da setn bil ganjen do solz in sem si debeiuharja že kar predstavljal! v duhu. kako ga pečem na ražnju m zraven sline cedim Za takšno znamenitost, kot je vaš prešič, je vsekakor velika, velika škoda, da m kakor žlahtna vijolica skromno stiska v zapuščen* hlevti. ko bi kot lifnt-ska zvezda lahko zaslovel ; o vesoljnem svetu. Sai veš. kakšni so dandanes ljudje! Najbolj pojo slavo in čast tistim, ki jih časopisi razlv hnajo po svetu : kot neprekosljive umetnike (rekorderje) v tej ati oni i stvari. Ce ti n. pr. požeruh, da nohntstaš v eni uri Drugo sliko ki predstavlja srnjaka pozimi v gozdu, je narisal Stanko Žavrsnik, učenec II. razr. v Kamniku Ta slika je pravo nasprotje zgornji sliki. Iz nje dihata pokoj iu mir Vojna je najhujše zlo za človeštvo, mir pa največji blagoslov Druge poslane risbe, kolikor je vmes uporabnih, pridejo še vse na vrsto. Nove slike, narisane samo z eno potezo, sprejemamo samo še do sobote. 14. decembra. Pošljite jih na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Opozarja ino pa mlade risarje, da morajo biti risbe na posebnem nečrtanem papirju in ne na tistan, na katerem pišejo Kotičkovemu stričku svoje želje in nasvete. za Zidano voljo IMMIlllliniMlllllUHM dvajset parov klobas in pet loncev zelja postaneš slaven mož Ce se mesec dni postiš ob sami vodi — postaneš slaven mož. Ce znaš pljuvati tako spretno. da zadtneš muho tu steni — postaneš slaven mož. Ce nekje kot imeniten in mogočen gospod po-uzmaš milijon in daš od tega milijona nekai sto lakov za reveže — postaneš zaslužen mož. Ce si suh kot preklja. ali debel kot pujs — prav tako lahko r>ostane.š slaven mož. samo ua veliki zvon je treba obesiti to reč. Vidiš, tudi vašega prešiča bi moral obesiti na veliki zcon in ves svet bi ga hodil občudovat iu ga slavil kot junaka korenjaka, čeprav kakor praviš — komajda še kobaca po hlevu, tako nemarno zavaljen in len je. Pa pustimo prešiča in pojdimo dalje h kravi, ki je še večje čudo kot njen tovariš r>ujs. Ce že drugega nc bi imela ta krava kol noge, tenke kol vžigalice, bi lahko z njo zaslužil milijone. Tako ima pa še vsakojakih drugih posebnosti na pretek - račka na vodi, saj pravim, to kravo bi rad videl! Daj, daj, pripelji jo v Ljubljano! Jo bova razkazovala naokoli in si med radovedneži zaslužila denar-cev. da nama do smrti ne bo več treba geniti z me zincem. Skoda zares, da se to nikoli ne bo zgodilo, kajti takšnih krav dandanes niti v pravljicah ne po-z-najo več, kainoli v resnici. Da je krava iz trte zvita, je jasno kot beli dan. za preiiča pa prav rad verjamem, da ga imate. Lepo gn pozdravi, če mu še nisle upihnili luči življenja! In še to 11111 reci, naj se tudi mene sjiomni v ororOki s kakšno mastno kolino, ko sem mu posvetil toliko laskavih besed! — Kotičkov striček. 724. Dragi Kotičkov striček! Letos se v šoli učimo ulice in ceste, ki se imenujejo f» pisateljih in skladateljih in drugih slavnih možeh. Zakaj pa Ti, striček, še nimaš nobene ulice ali ceste v Ljub liani? Saj si ttidi Ti slaven mož, ko si spisal že toliko lepih knjig, ki jih rada berem. Daj. daj. |xv brigaj se. da dobimo v Ljubliani kmalu ULICO KOTICKOVUC.A STRICA PAMETNA KUHARICA Požiralec mečev, ki je prej nastopal v nekem cirkusu, je izgubil službo. Moral je hoditi od hiš« do hiše in prositi vbogajme. Nekega dne jiotrka 11» vrata gosposke hiše in milo zaprosi: »Dajte, |x>magajte brezjx>selneniu požiralcu mečev! Hudo sem lačen.« Kaj stori tedaj kuharica? Odnekod privleče zakrivljeno turško sabljo. (rospa to opazi 111 jo začudeno vpraša: »Marjana, kaj pa hočete s to sabljo?« »Zunaj je požiralec mečev, pa nas prosi, da bi ntu malo pomagali!- se odreže kuharica. NA CESTI. Neki gospod se je zaletel s svojim motortem v drevo ob cesti. Janezek ki je to videl, j« brž stekel po bratca iti ga privedel na kraj nesreče. Ko se je gospod ves potolčen in raztrgau dvignil s tal, ga je Ja nezek otroško fwisrčno zaprosil: »Gos|xxi, prosim, dajte no, zaletite se šc enkrat v drevo, da bo tudi moj bratec to videl!« Franeek in njegov nos. Franeek je padel in se nemilo potolkel na čelu. Ves oblit s krvjo je pritekel domov. Mama mu je hitro obrisala obraz, da 'hi pogledala, kje se je ranil. »Nosek,« ie rekla, »nosek bo najbrž še cel « Z iokajočim glasom je Franeek pritrdil: •Da, nosek je še cel. Ti dve luknjici sta bili že prei v njem!« Bohinjski sir. Tonček je prihlača! domov v obleki, ki jc bila vsepovsod preluknjana. »Za božjo voljo, kakšen pa si?« se je zgrozila mama. »Veš,« se je opravičeval Tonček, »igrali smo se trgovce in iaz sem bd bohinjski sir!« * Mati: »Otroci, zakaj pa se tako zaletavate v sadna drevesa?« Otroci: »Veš, mama. stric je dejal, da vid sadje, Itar ga leži (»d njegovimi drevesi na tleh, lahko pojemo!« * Dobrosrčen otrok. Oče: »Pomisli, moj mati, ubogi otroci v sosedni hiši so brez očeta in matere, še tete nimajo. Ti imaš pa vse, kar želiš — ali jim ne bi hotel česa odstopiti?« Otrok: »Dajmo jim staro materi« Pa v radiu se še kaj oglasi! Zakaj pustiš samo Požgančevega očeta pred mikrofon? Prosim Te, ne nasiti svojega požrešnega koš* še z mojim pismom! Te lepo pozdravlja Vanda Kozlevčar, učenka III. razr. uršulmiske vadnice v Ljubljani. Draga Vanda! - Ulice Kotičkovega slrička v Ljubljani ni in je uikoli n« bo. Kam bi pa prišli, ce bi po vsakem stričku imenovali kakšno ulico! Kar vez noč bi potlej ulic zmanjkalo in bi se nekateri morali nazaduje zadovoljiti tudi z ogli. Oglov je, hvala Bogu. za slavne može še dovolj. Pomisli, kako imenitno bi bilo videti, če bi nad kakšnim oglom blestel napis: »Ogel Vrbana Prismuka«! Ali pa: »Ogel tete Škarpetc«! Ali pa: »Ogel Požgančevega očeta«! Jaz, Kotičkov striček, se židane volje požvižgam na vse ulice in ogle, kajti ni takale ulica vredna počenega groša. Jaz bi imel raje tisto, kar na vsaki strani ulice stoji: pol ducata hiš! Kaj mi koristi, če nosi ulica moje ime, ko pa nimam nobene pravice do nje. Se solate in zeljnatih glav ne bi smel sejati ua svoji ulici. Iu ljuti gospod stražnik bi me prav tako zgrabi! za vrat kot vsa kega drugega, če bi razsajal po ujej. Hoho, ali bi se mi zarezal v brke. če bi mu ogorčeno dejal: ■Ljuti gospod stražnik, na tej ulici lahko počenjam., kar hočem, saj je vendar mo.a!« I11 da (rremo še dalje! Bi — postavim— Pre šern vstal iz groba in jo mogočno primahal na svojo (Prešernovo) ulico. I11 bi tam vsem Ljubljančanom rekel: »Pišite tne v uh!« in legel sredi ulice na tla in blaženo zadremal. Ali misliš, da bi ga pustili pri mirit? Kaj še! Kar koj bi prilomasTi! stražnik, ki bi naperil svoj svinčnik vanj in za rohnel: »Hej, hej, gospod pesnik Prešeren, v Imenu postave z menoj! Tujski promet ovirate!« In bi Prešerna na policiji pošteno zašili zato, ker je hotel dremati ua svoji ulici. Vidiš, takšen križ jc z ulicami. I11 zategadelj ■ imam, mislim, kar prav, da se požvižgam nanje. Pa se še kaj oglasi! I eoo Tc Dozdravlja — Ko-I t i č k o v «t r i č eV ZENA IX DOM Eva in Marija Dve ženi, ki sta v človeški zgodovini največjega pomena, sta nam dadi dvoje spoznanj: Eva nam je dala spoznanje narave; Marija, Mati božja, nam je dala spoznanje kukure. Pr/o dejanje žene — greli Eve v raju — greli /.ene s hudobnim duhom, je bila izguba milosti božje, ki ie nadnaravna. Občutena — spoznana pit je bila takrat narava, zato je Eva simlx>l narave. To je bil početek našega zunanjega sveta, začetek materije — začetek kazni za greli. Ta greh nalaga ženi boj zoper hudobnega duha. In žena je »la s tem v svet. Drugo dejanje žene — zmaga nad hudobnim duhom — je popolno sovraštvo do satana brezma dežne Device Marije, ki je bila brez greha. Brezmadežno spočetje nam je dalo Odrešenika — milost božjo nazaj. Milost božja, ki je nadnaravna, nas razbremenjuje naših potreb iz naše narave in nam daje moči duše, ki stremi po notranjem, du-liovnetn življenju — po življenju duše — in lo je življenje kulture. Zato je Marija tudi simbol kulture. Ce se zamislimo v obe ženi, ki sta v človeški zgodovini največjega pomena, in pogledamo vase in pogledamo v svet, moramo zaklicati: »Adam, kje si?« Adam odgovori: »Eva me ie zapeljala.* Zato naj se žena i-z vseh časov zaveda, da je ona odgovorna, aH so časi dobri, ali časi slabi. Zakaj, žena je tista, ki oddaja svetu, državi, narodu svoje življenje, to je, svoje otroke, ki nosijo s seboj vero, ki jim jo je dala mati - pa naj bo to vera v n?ravo ah kulturo — vera v Marijo ali Evo Ce naši domovi, naše družine poti okriljem žene matere, doživljajo dom Eve, bodo izšli iz lega doma. od te matere, otroci v svet - v spremstvu Eve. Cc pa je naš dom. naša mati, nositeljica notranjega življenja, ki je duhovno usmerjeno, bodo šli olroci tega do ma v svet v znamenju Marije. Tako ali tako gre delo žene |io otrocih v svet. ln za to delo je žena odgovorna in kriva ali blagoslovljena. To dek) žene, to je njen dom, njeni olroci, ki gredo v svet, odo te vajo iz naših vasi, trgov, mest. države in |»r-lamenta nazaj v ta dom. In dom — žena, se čudi j tud lem lastnim odmevom, odktid ta nemoralni čas, odkod ta kriza in nc ve, da izhajo vse to od nje same, da je to ustvarila žena-mati. Dvoie zgodovinskih dogodkov izpričuje velikost ftotnena žene. Tega izpričauja bi se morala zavedali vsaka ženska, posebej še ženska, ki je mati in tudi dekleta. ki gredo iz doma v svet. Zakaj, ni vseeno, ali si Eva ali da greš — po poti Marije. S seboj preobrazuješ svet v greh. to je zlo; ali krepost, to je blagoslov. Gotovo je res, če deliš greh, zlo, boš ob dar jena z grehom in zlom. Ce deliš blagoslov, boš blagoslovljena. Zato nam dajo slabe /ene slabe domove, slabe čase zaito nam dajejo krepostne žene. blagoslovljene domove po Marijt — zlate — mirne čase. S. S. Modne novosti Na pričujoči sliki vidiš troje oblek. Obleka t je Iz temnomodrega volnenega blaga. Bluza ima dolge, ozke rokave. Krilo ima zadaj više postavljeno vo-lano. Obširni ovratnik in zapestnice so iz pikiča-ste svile. Pas je zadaj zvezan s j>eutljo. Potrebuješ 275 cm blaga, ki je 130 cm široko, za ovratnik in zapestnice pol m 06 on široke svile. Obleka 2 je iz žerseja. Bhiza ima tričetrtinske rokave in je sešita zadaj po sredi, kjer jc tudi za peta. Krilo ima čez boke pa so, spiredaj široko gubo. Sapotelj (žab<5) in okrasfei na rokavih so iz bek-svile. Pas je usnjat. Potrebuješ 275 cm blaga v -širini 130 cm, za šapoteljne pa 20 cm svile, ki jc 06 cm široka. Obleka 3 je iz mehkega, volnenega blaga. Bluza se spredaj zapenja. Dolgi rokavi so zgoraj malo nabrani Ovratnik, ki se spredaj zaveže ko pentlja, je iz vzorčaste svile. Potrebuješ 3 m blaga, ki jc 130 cm široko; za ovratnik ca 40 cm svile v širini 96 cm. Kako prenarediš stare obleke Bržkone imaš kako staro obleko, ki ti je prekratka ali preozka ali oboje. Mogoče imaš še kako drugo obleko, ki je ne nosiš več, pa se glede ua barvo ujema s prvo. — Iz obeh oblek utegneš prikrojiti novo obleko. Obe razparaš in očistiš. Prednji in zadnji del in oba rokava tiste obleke, ki jo hočeš prenoviti, po sredi prerežeš in všiješ vmes blago druge obleke. Ce kake druge obleke nimaš za uporabo za prvo, pa si kupi poldrugi meter 100 cm širokega pisanega blaga, ki ga prikrojiš, da je primemo poedinim delom stare obleke. Tako dobiš nove všitke in zaeno okras obleke čez ra mena navzdol po rokavih, krog vratu, progo |X> prsih prav dol do konca obleke in k reg krila nov rob in nov pas. Prav tako prenarediš in zmoderiti-ziraš otroške obleke. Modna risarka Modna risarka ima širok krog; svojega udejstvovanja. Modno risarko potrebujejo dnevniki, revije, modni iu strokovni listi, prodajalne modnih predmetov; njeni načrti in njene risbe so potrebne tekstilnim tvorricam za oblikovanje blagovnih vzorcev in raznih predlog za ženske obleke — Dobra modna risarka mora biti predvsem umetniško izurjena, darovita mora biti za risanje, razumeti se mora na modo, imeti mora smisel za slog. ime-tl mora okus in razumevanje za modne spre-membe. — Modna risarka mora poznali razne blagove, sposobna mora biti krojenja, šivanja, oblikovanja oblek in okraskov. Znati mora lepo nastopali, lepo in prikupno sc mora vesti, zaeno pa mora biti tudi trgovsko naobražena. Modna risarka sc izučli na umelno-obrtni šoli in se mora zlasti posvetiti risanju in slikanju; proučevati pa mora tudi snovanie raznih letakov, oglasov; risanje modnih figur za moške, ženske in otroke iu imeti mora lep slog. - Učili! se mora pa tudi šivanja, krojenja, izdelovanja klobukov, risama ljudi in živali, zgodovine umetnosti, risanja filmov itd., kar vse predpisuje šolski načrt. -- Seveda ie tudi dosti risark za žensko modo, ki take šole nrmajo in vendar lepo rišejo za modne liste. Saj ie modni risarki potrebno prav za prav le trn e: da zna iz vrstno risati, da se zna uživeti v poedine smeri ifode in da vedno topa z. modo dalie. Pred- s»m pa: da jo ta poklic tudi zares tcselil Marskako dekle bi dobik" službo na lem i*>liu! Kuhm'a za božične dni Ingverjevi kruhki. Četrt kg sladkorja I rumenjak in 1 jajce z beljakom mešaš četrt ure in dodaš četrt kg moke, (po okusu) tiaribauega ingverja in sneg iz onega jajca. Napraviš testo, ga razvaljaš in izrezavaš razne oblike. Vse daš na |>leh. ki je z voskom pomazan in pustiš eno uro stani Nato pečeš pri nataknem ognju v pečici. Ingverjev sneg. Napraviš sneg iz I jajca, dodaš 100 g sladkorja in to mešaš pol ure. Dodaš (kolikor hočeš) ingverja in nastrgane iin>one in spet 100 g sladkorja. Iz tega napraviš testo, raz-j valjaš (razvlečes) i/.režeš oblike in pečeš na plehu. i ki ga uamažeš z voskom. Salami. Vzemi |»l kg mandeljev, ki jih nekaj n*režeš na kocke, neka; jih pa zribaš Dodaš pol kg sladkorja, narezano hijeno ene limone in nekaj moke. Vse dobro zmešaš v lončeni skledi in segrevaš nad ognjem. Potem '.-hladiš. Nato vzemi še cimeta, žbic in toliko beljaka da se vse to zlepi in toliko črešujevega (ali kakega drugega) seka, da se vse rdeče fiobarva. da je slično barvi klobase. Iz tega testa napraviš klohasice. ki jih pustiš nekaj dni stati. Nato tih pomažeš s čokolado in glaziraš z beljakom. Orehi. 200 g sladkorja, prav toliko zmletih mandeljev in 2 velika rumenjaka zmešaš, da je te sto. Polovico tega testa pobarvaš z zribano čokolado. da dobi rjavo barvo. Nato vzameš dva lesena modla (dobiš v trgovini) kot dve polovici oreha; ena po'ovica je pol orehove lupine, druga iKilovica jia pol jedTca. Obe obliki potreseš s slad leorjem daš vanje testo in ju zlepiš z beljakom. Ali so otroci zdravi Zdravniki pravijo, da je na leto samo 14 do 16 takih dni, ko otroci radi mraza ne morejo ven. Glede na spanje otrok so mnenja, da starši premalo ;>azijo ua to. Za otroke, ki hodijo v šolo. je potrebno o do 10 ur spanja. Želo škodljiv je radio, namreč zvočnik, ki ves večer razsaja. V druž uah, kjer so olroci, bi morali zvočnike zvečer ukiniti, ker otrokom kratijo spanje. —- Cc otroke utrjujemo, nikar ne pretiravajmo. Z mrzlo vodo ntoremo zvečer umivati le tiste otroke, ki niso občutljivi. Bolj občutljive jia umivajmo z mlačno vodo. — Ko se vreme shladi. obujmo otrokom dolge nogavice (septembra na vsak načini), ker je jako ne zdravo, če hodijo golih nog v hladnih, deževnih dneh okrog. Nespametno pa je puščati, zlasti de-| klice, v kratkih nogavicah in prekratkih oblekcah na cesto in v šok), če je vreme hladno, pa če|irav bi bito se poletje. S lem olrok ne utrjujemo, kar bodo nekoč brez dvoma občutili in bodo jtolni trganja in drugih nadlog. -- Paziti je pri otrokih na čim večjo snago, zlasti naj si olroci večkrat na dan umijejo reke; pred jedjo in preden gredo spat, pa brez|X)goino! Nohti naj bodo čim bolj ostriženi — Ce dobi otrok nahod, naj ostane doma na gorkem in naj ne gre v šolo, ker k1 škoduje sebi in drugim šolarjem. — Glede prehrane intatno v mo demem času polno predjrsov in se že precej pravilno ravnamo. A zvečer, kc ne moreš ali se ti ne ljubi kuhali, nikar otrokom kakih narezkov, oblc-žanih klobas, odpadkov! Polenta je jioceni. je |>re prosta kuha, pa otrokom veliko zaleže, je zdrava ni lahko prebavljiva. Odlihovanv Angležinje Predsednico ženskega udniženja na Irskem, Mary T. Hajrden, ki je profesorica moderne irske zgodovine na univerzi v Lublinu, je senal odlikoval s častnim doklorstvom. Od L 1900 je kot edin;' ženska profesorica te univerze. — Pisateljica Sheila l\aye-Sinitli, ki imamo tudi Slovenci n.eiio delo v prevodu, je postala članica kraljevske akademije za angleško književnost. — Znana bogo-slovka Maude Royden je dobila naslov častnega pravnega doktorja manchestersfce univerze, a dr. Ogilvie Oordon isti naslov na edmburghški univerzi, fiosjia Gordon ima tudi naslov »dam« of thc Bivtish empire« (Gospa britskega imperija), kar pomeni, da je vneta delavka za blagor angleških žemi in otrt.k. Ona jc tudi že več lel sode lavka mednarodne ženske zveze. V noše hiše za not denar nas delavec Izboljšajmo in razčistimo našo socijalno zakonodajo Gospodarstvo kapitalističnega svet« je bolno. Holno je /ato. ker njegovo prvobitno področje. poljedelstvo, ne more donašati nobenih koristi vp<\ Kmet in podeželsko ljudstvo nima ni-kuke^a zaslužka in si zato tudi ue more ničesar kupiti. Znak, da je današnje gospodarstvo bolno. je tudi v tem, ker je vedno večji del človeških delovnih sil zaradi tehnične pridobitve in racionalizacije odveč brezposeln. Ker ni zaslužku, tudi ui porube. Kmetje so nehali biti konsumouti. ker njihovega zaslužka ni toliko, tla bi si mogli kupiti industrijsko blago. Desetine milijonov delavcev ne najdejo več zapo-slenja Postali so odveč, ker je njihovo mesto zasedeno s stroji in z racionalno organizacijo. Mnogi milijoni delavoljnih ljudi so zn vselej izključeni od možnosti zaslužka. Za te v sedanjem gospodarstvu ni nobenega prostoru več. Kapitalistična produkcija bi s svojimi čudovitimi napravami in s svojimi stroji, s svojo dobro organizacijo, i lahkoto dosegla mnogo večjo produkcijo dobrin kot dosedaj. Veliko cenejše bi bilo lahko vse. Toda ni trga, ni povpraševanja. Kapitalizem jc postal sam produkt mašinske tehnike. Z napredujočo mehanizacijo je rastel njegov profit, rastla je njegova moč. Hotel pa ie vedno več in več, še večje dobičke, še manj delavcev, še pojx>lnej5e stroje — in to ga bo strlo. Nenasitnež ne pozna nobenih meja, vse bi požrl. Sit je, pa hoče še naprej žreti. Ker se pn organizem ne d« prisiliti, bodo kapitalizmu ohromeli udje, ho nastopila slejkoprej smrt. Mi živimo v tej dobi. Posledice kapitalističnega egoizma moramo nositi oziroma občutiti tudi mi. Nov pravičen red motamo šole pripravljati, vendar tudi v sedanji dobi izkoriščanja itt izuiozguvanja delovne sile. moremo napraviti utrdbe, ki bi ščitile naše delovno jiudstvo Vsa zaščita, sicer ne |iomaga dosti in kapitalizmu življenje le podaljšuje, toda zavedati sc moramo, tla smo tudi v tej dobi dolžni, kar se narediti da. V smemo odlašuti s svojimi zahtevami. Povejmo svetu, kaj hočemo in javnost bo podprla naše težnje in zahteve. vseli podjetjih lako, vendar v tekstilni industriji, pri raznih gradbenih delih, so plače delavstva sramotno nizke. To jc že pritrgovanje zaslužka v polnem obsegu vnel«)vpijočega greha. Take plače goto- Pri pomanihaniii Krme lahko rabite odpadke in drugo manj vredno krmo. ako dodaste PEKK< tlo da t cb krn IMlM: za volane v različnih gubah Suedclnl enlel pajčoianov rut. šalov, oble rini eillel vložkov in čipk Spedelnl ntur za žepne rol>c<, /t2lirtranie prtov, volan i. t. d PredUShan e ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk VeZCnlC uionogramov. zaves, perila z najfinejšo io najrpežnejšo piejo. Žepni robci komad Din '2'—, Din 3"— Din 3'50, Din 5 — in Din 6'— Z a naše kvalitetno se primere, ki nastopijo v življenju Poleg bolniškega in nezgodnega zavarovanja, ki se žc izvaja, je potrebno spraviti iz papirja v življenje zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. V času dobrih in debelih ln bi se to zavarovanje i lahkoto uvedlo \ naši j državi, danes Ihj to veliko težje, toda prepozno ' še ni. Naš delavec je pripravljen, da tudi v se datljem njegovem žalostnem stanju doprinosi-žrlve za to zavarovanje. Pripravljeni so prispevati v to starostno zavarovanje tudi oni delav ci. ki žele socijalni mir in ki hočejo hiti do delavstvu socijalno pruvični. Tudi zavarovanji' za primer brezposelnosti jc potrebno, da se uza koni takoj. "*aj je našu država baje edina držav/i na svetu, ki še nima izvedenega |>ravega zava rovanja proti brezposelnosti. Kar store Borzi dela. je mnogo |ireniulo in nezadostno Brez dvoma. bi se moglo z dohodki, ki se stekajo iz različnih virov in iz različnih naslovov v te svrhe. mnogo več napravili, kar so danes stori. 3. Tretja zahteva bi bila, da se takoj izvede tndi zavarovanje poljedelskega delavstva. Naša država je agrarna država in večji del naših na rodov obdeluje polje Vsa tn večina je danes brez vsake socijalno zaščite, lino je gotovo, čc lnimii zaščitili poljedelsko delavstvo in čc rn/ širimo socijalno zavarovanje tudi na ta del d^ lovnega ljudstvu, bomo industrijsko delavstvo obvarovali pred večjo proletarizooijo. Brezposelnost in javna dela v Španiji Po uradnih statistikah je bilo v Španiji L junija t. 1. 671.000 brezposelnih delavcev. Otl tega števila je bilo popolnoma brez dela 429.IKMI, delno zaposlenih pn 242.000 ostdi. Ste vilo brezposelnih bo najbrž večjo, ker državne oblasti niso mogle zbrati povsod po trebnih podatkov. Uradna statistika pravi, da 30% lokalnih obltmti, ki nn njih področjih biva 25% vseprn prebivalstva, niso poslal« nobenih podatkov. Leta 1(135 je naraslo število brezposelnih med poljedelj.skim delavstvom /m 11% napram letu 1934, a neznatno je ijadlo število brezposoliiili v industriji, in sicer za isto razdobje samo za Število zavarovanih oseb napram brezposelnosti .je znašalo meseca januarja t. 1. K2.0II0 zavarovancev, včlanjenih pri lO.i-ih organizacijah zavarovanja. V decembru '933 jo bilo 51.000 zavarovanih članov za brezposelnost, kar znači, da brez- : poselnost v Španiji še vodno narašča. To težko stanje j<> prisililo državne oblasti, da j so jMidvzelo. ostro ukrene za zmanjšanje brez- i popolnosti. Posebna pažnja je bilu posvečena javnim delom. Uzakonjen .ie prog t-a m javnih del za ijas od 1. oktobra 1935. pa do 1. oktobra 1935. Pn tem programu lio država dala obči- : nam, podjetjani in privatnim osebam pomoč za gradbe občinskih cest, zu sanacije vasi, j zu odstranjevunje prehodov čoz železniške I proge, za zgraditev žtinih skladišč, za gradbo aerodromov itd. Za ta javna dela, ki bodo izključno slu žila krajevnim interesom posameznih krajev, ho država dala podporo, in sicer bo krila nnj manj polovico stroškov za ta dela. Drug" polovico teh stroškov morajo nositi občine uli pokrajine same. Za nadzorovanje uad iz vediio teb del bo skrbel posebni »Odbor zu zinunjšanje brezposelnosti«. Pri teh javnih delih bodo zaposleni samo domači delavci. Z zakonom o zmanjšanju brezposelnosti , bodo uvedli privatno gradbeno delavnost. Z a to se. je država obvezala, dn bo Kreditni za vod hrauilnic kakor tudi Zavod za soeijalne ustanove, podprl s posojili gradbo malih stanovanjskih hišic za delavce in siromašne osebe. Gradbena podjetju ali privatne, osebe, ki bodo gradile te male delavske hišice, ne bodo plačevale davkov za te zgradbe. Državu .ie dala v proračun zu Iu enoletni načrt javnih del krodil 20fl.n00.0fW pezet. otl trga zneska liti zu tekoče tri mesece takoj dala na razpolago (55 000.000 i lezel. Kredit za javna dola so bo o,I 2lltl.noO.OtlO iiezet najbrže povečal na 180.000.0(10 pezet nli na 2 milijardi in 880 milijonov dinarjev. K temu kreditu bodo prišli t udi krHiti v znesku 10.000 000 pezet v tekočem letu iu 2*0.000 000 i>ezel v 1. 1930. za obrambo države. Tudi železnice so pristopilo k izvedbi javnih del s 50.000.000 ne/.et. zn oh novo voznega parka ill razširjenja želez-ntških mrež Tako bo v naslednjih 18 mesecih v Sna-ni ji za izvedbo javnih del na razpolago sko raj 1 milijarda pezet. DROBTINE Socijalui duvek v Zagrebu lx?to> je /.opri sklenil zagrebški občniski svei pobrati socijalui davek v korist brezposelnim Pretok lo leto je bil davek tolikšen: Na 400 do Jono Din občin skega davka se je |>lačalo sorijtdneg« davku 10%, 11(1 2000 tlo 5000 15 odstotkov na "iihio do lll.OOO 20 odstotkov, pieko 10.000 pa 25 odstotkov. Letos so /.nižali socijalni duvek /a 5 otl stotkov. Preteklo leto so nabrali lega davka 5 milijone dinarjev, letos pa ga bodo okrog dva milijonu. Razliko cnegti milijona bo dopla č.alo občina suma. Lep uspeh konzutnnega zadružništva v Sviel. Letos jc Zveza švieorskih kotisitmnili zadrug praznovala 40-letnico olmtoja. Ob te,i priliki je izdala statistiko, iz katere je raz vidno, da ima zveza včlanjenih 533 konsum nih zadrug, katere imajo 2.404 poslov-alnle s 390.000 člani. Letni promet zveze znaša 2M1 milijonov švicarskih frankov. Od ustanovi tve zveze pa do letošnjega 40. jubileja s< včlanjene zadruge izplačale svojim članom 341 milijonov švic.. frankov ali 5 milijonov 115 tisoč dinarjev popusta na blagu. Brezposelnost v Vrbaški banovini. Na konic renči predstavnikov delavskih organizacij se jc v Banjaluki razpravljalo o vprašanju bre/.po solnih delavcev Ugotovljeno je bilo pri tej priliki, da jc v Banjaluki okrog 400(1 brezposelnih delavcev, v celi vrbaski banovini pa okrog 20.000 Žrtev boljševizma. Neki ameriški sodnik je nedavno dokazoval, da so v Sovjetski Ku si i j na račun ureditve .socijalne deinoitru eije ubili že 18 milijonov ljudi. Smrtni streli so v Rusiji nekaj tako vsakdanjega kakor žvižg tovarniških siren. Stavka v Siemensovi tovarni. Konei meseca oktobra so pričeli stavkati v Berlinu Sittiitu sovi stnvbinski delavci. Stavka je nu-stala zaradi pomanjkanja potrebščin in težav pri njihovi dobavi. Zopet dokaz, da narodni socijalizem v Nemčiji ni rešil soc.ijulnega vprašanja in da. morajo hiti razmere zelo »labe, če pride ilo stavke kljub hitlerjevski strahovladi. ZNItANK (ENI dvnknle*. otrol začelo zeleno krmljenje. Želite vedeti, kako bi dobili spomladi čim prej kaj zelenega. — Da ste na to mislili že j>oleti, ko ste opazili, da vam jo suša močno skrčila pridelek košnje, bi si lahko pomagali že s tem, da bi konec avgusta ali v začetku septembra posejali krmsko mešanico grašico in rži, ki da zelo zgodnjo zeleno klajo. To ste za letos, žal, zamudili. — Vendar si lahko še zdaj jeseni pomagate pri raznih krmskih rastlinah: pri detelji, lucerni in na travi-ščih, da bodo spomladi hitreje pognale in bolj bujno rastle. To dosežete s takojšnjim gnojenjem z lahko topljivimi gnojili, ki jih bodo rastlinske korenine v zemlji že sedaj vsrkale ter jih založile za pomladno rast. — Jeseni zagnojene rastline namreč hitreje od-ženejo po zimskem spanju kot spomladi gnojene, toda le tedaj, če jim nudimo lahko dostopne hrane. Tako vsebuje gnojnica, super-fosfat in kalijeva sol. V gnojnici so rastlinska hranila že raztopljena v vodi, superios-fat ima v vodi topljivo fosCorno kislino ln kalijeva sol se tudi lahko topi. Ta hranila rastlinske korenine hitro vsrkajo in jili ve; žejo v rastlini, ne da bi se bilo treba bati izgub. — Toda tudi dobro razkrojen hlevski gnoj in kompost imata ugoden učinek na zgodnjo rast trav in detelj, če ju jeseni raztrosi' mo ter z brano povlečemo in zmešamo z rušo. — Sicer pa je treba pripomniti, da navadno na detelje in lucerno ne spadajo gnojnica, hlevski gnoj in kompost, ker jih je škoda, saj te rastline same črpajo dušik iz zraka. Toda tu je važna samo hitra pomoč, ko hočemo doseči rast, še preden začno v zemlji delovati bakterije - gomoljniee, ki navajajo zračni dušik. Zato se za deteljo le izjemoma poslužujemo takih gnojil. — Mnogo koristi na travnikih tndi krompir je vk a, ki jo je enakomerno raztrositi. Pod njo ze-ml jn dobro zori, postane rahla in rodovitna Določitev teže sena na skednju. F. L. N. — Na Ce je seno drobno, kratko aH če je slama tenka, zvišamo navadno težko za 6—10 odstotkov; če sta seno ali slama posebno debela, ali če je podstrešje nizko, a'li če seno leži manj kot štiri mesece, lahko odštejemo na teži do 10 odstotkov. — To bi bile nekake povprečne teže, ki so za podlago za izraču-lianje klaje iz prostorninske mere na skednjih ali podobnih prostorih. Na tej ■ podlagi vam ne bo težko izračunati množino krtne, ki jo imate. Zatiranje preslice na njivi. S. M. R — Na vaši težki zemlji, ki ji primanjkuje apna, se je preslica močno razpasla. Radi bi jo zatrli s kakim umetnim gnojilom, kajti samo s jjrekopavanjem in izruva-njem ne gie. — Vaša trditev, da raste preslica na težki zemlji, ki ji primanjkuje apna, najbrž nc bo držala, kajti ta plevel se najrajši naseli na mokrih apnenih tleh. Najbolj pospešuje njen razvoj mokrota v zemlji, nasprotno ne usjjeva dobro tudi na taki Vlažni zemlji, ki ima malo apna. Zalo jo 11. pr. z umetnim gnojilom, apnenim dušikom, ne moremo zatirati, ampak ravno nasprotno, še bolj pospešujemo njen razvoj. Ce jo hočemo omejiti, moramo poznati njeno rast. Preslica napravi v zemlji globoko korenino, ki včasih 1 m globoko raste v vodoravni smeri in poganja na raznih mestih odrastke, iz katerih zrastejo (»končna stebla. Najlaže in najhitreje jo zatremo, ako zemljo osušimo. V mokri zemlji je zatiranje težavno in malo uspešno. Ce bi na osušeni zemlji še ne izginila, porujte pre- s tožbo na to prisilite. Dajte soseda povabiti na pečat na sodišče, da mu sodnik razloži, da nima piravice, če morda vam ne bi verjel Zlata ura. F. L. K. Kupili ste pri urarju zlato žensko uro za 500 Din s 31elno garancijo. Ugotovili ste, da ura zastaja dnevno za 10 do 20 minut, tako da je ni mogoče uporabljati. Vprašate, če lahko vrnete uro urarju in zahtevate povračilo kup>-nine, ali pa morate urarju dati nekaj odškodnine, ker sle jo fx>l leta imeli. — Svetujemo vam, da zahtevate od urarja z ozirom na garancijo, da vam uro uravna tako, da bo uporabna. Ne morete sicer zahtevati, da bi zlata ura za 500 Din bila točna na minuto kot kronometer, vendar je hiba ure, če bi vsak dan zaostajala za 10 minut in več, takšna, da ure ne bi mogli ujx>rabljati in bi bili opravičeni zahtevati popolno razveljavljenje pogodbe. Urar vain bo moral v tem primeru vrniti kupnino, vi p>a njemu uro. Po našem mnenju vi niste dolžni plačali urarju nobene odškodnine, ker ura po vaših navedbah kot časomer sploh ni bila uporabna. Pogrebnina po stricu. I. F. — Zavarovali site strica pri neki samo|X>inoči, vedno plačevali pri-spevke in vam je samopomoč ob smrti izplačala posmrtnino po svojih pravihh. Stric je živel pri nekein upokojencu, kateremu je s pogodbo izročil svoje fiosestvo, sebi zgovaril primeren preužitek in tudi da ga mora ob smrti dostojno pokopati. Ta upokojenec je tudi res dal strica dostojno pokopati, zableva pa od vas povračilo teh stroškov, češ, da ste vi dobili zavarovalnino po stricu. — Ker se je prevzemnik stričevega posestva s pogodbo zavezal dati ob smrti dostojen pogreb, je bil dolžan to pogodbeno obvezo tudi izpolniti in nima nobene pravice od vas zahtevati ]X>vračiik> teh stroškov, čeprav bi dobili milijon dinarjev zavarovalnine. Zaščita vaškega trgovca. J. K. Mali trgovec ste in mali posestnik. Preživljate se bolj z dohodki zemljišča, kakor z dohodki trgovine. Vprašate, ali bi tudi mogli priti pod zaščito. Obremenjeno je namreč piosestvo in ne trgovina. — Uredba o zaščiti kmetov se nanaša na osebe, ki dokažejo s potrdilom, ki ga jim izda občina, da so kmetje in da so bili kmetje ob času zadolžitve. Za kmeta vas pa bodo smatrali tedaj, če vam je kmetijstvo glavni poklic in obdelujete zemljo sami ali s člani svoje rodbine, jx> potrebi p>a tudi z najeto delovno močjo, če vaši obdavčeni dohodki potekajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.). Ako bi vam občina izdala taiko potrdilo, ga sme sodišče preskusiti in če spozna, da ne ustreza stvarnemu stanju, ga razveljavi. Odpoved službe. K. A. M. Ce vam je bila po dveh letih službovanja, služba pravilno odpovedana, je odpoved veljavna. Delodajalec, ki vam pravilno odjx»ve, ni dolžan vam |>oiskati novo službo ali vam dati odškodnino, če službe ne dobite. Ce za delavca ni pogojeno kaj ugodnejšega, je odpovedni rok 14 dni. Njivo za doto. I. S. Oče vain je za doto izročil njivo, ki pa nima proti sosedu nobenega mejnika. Ze z očetom se je sosed večkrat sporekel radi meje in tudi z vami je v sporu. V|>rašate, kaj bi napravili? — Predlagajte pri okrajnem sodišču, da se meja sodno obnovi. Sodišče bo nato najprej odredilo razpravo pred sodiščem, na katero bosta ostale rastline kolikor mogoče globoko, da jim ope- | povabljena vi in sosed. Ce jx>ravnava ne uspe. se ~ " ' ' " bo nato vršila razprava na mestu samem. Po po- ša podzemeljska korenika. Tudi zelo gosta detelja jo duši in sploh vsaka gosta setev, ki zemljo močno in dolgotrajno obsenčuje. S pridno in ponovno pletvijo jo moremo toliko slabiti in zadrževati, da se ne more preveč razmnožiti. Zavarovanje proti udiranju zemlje. N. R. P. — I'el zemljišča vam nekaj let po močnejšem deževju polzi. Skušali ste to polzenje ustaviti z dovozom zemlje, pa vam jo deževje vedno odnese. Ne veste si pomagati, kako bi zaustavili ta plaz. — Ce ostane žleb, po katerem polzi zemlja, gladek, tedaj je zaman vsako dovažanje zemlje. Ravno tako bo tudi vedno škodovala voda, ki prodira v spodnjih plasteh do tega proslora. Zato morate predvsem skušati odpeljati vodo stran od žleba in preprečiti polzenje zemlje po gladki spodnji plasti. Vodo odpieljite v taki višini, da ne more dospeti do žleba. V njem samem pvi na|->ravite poševne skednju imate precej sena, ki bi uru radii določili , jarke na obe strani, da se odvišna voda odceja na •pžo. Prostornino v kubičnih metrih si lahko izra: stran, oziroma da se polzenje zemlje prepreči, lo ...........koliko tehta en kubičiri meter sena spravljenega na skedenj. — Teža kubič- čunate. Radi bi pa vedeli vljei neira metra sena na skednju je zelo različna in zavisi od raznih okohiosti, ki jih je pri cenitvi upoštevati Ze spravljanje sena vpliva na težo. Stlačena ■laja je težja kot pa samo naložena. Kom»> spravljena ie lažja, nego če leži že nekaj mrsecev. Vrsta i i■ i -)st tudi vplivate na težo in še druge stvari, tu hočemo podati nekaj |*wprečnih števi-%, ki so izračunane za klajo, ki že 4 do 5 mesecev leži na :\e:!nju. Torej veljajo le mere le za vzkladiščeno •rmo na skednju aH na podstrešju (ne v kopah), ■n kubični meter tehta, če je dobro travniško seno !>5 k?, konisko seno 57 kg, otava 70 kg, seno travno-tetcljne mešanice 5« kg, otava iz nje 70 kg, domača detelja 64 kg, slama oziminc 70 kg. ržena slama 40 ke. ječmenova 44 kg, ovsena 42 kg. — dosežete tudi s lem, da zabijete v zemljo na raznih mestih lesene kole. ki jih povežete še z vrbjem lako. da bo ta ovira zadržala zemljo. Krava zadržuje mleko. Kupil sem kravo s teletom. Sedaj sem tele prodni. Tele je bilo staro 4 tedne in je tehtalo 60 kg. Krava mi pa prva dva dneva po prodaji teleta ni dala prav nič mleka. Ko jo začnete mnlsti. zmeraj potegne vamp navzgor in mleko nc priteče. Ali bo krava s tem pridržavanjem kaj izgubila mleka? Kako naj drugič ravnam z njo, da se mi lo ne ponovi? Krava je še mlada, ima še Inko imenovane >krajčke< in drugo tele I C Sp. S. — M. Proti zadržavanju mleka nimnmo nikakega zanesljivega sredstva. |o to živčno, nervozno motenje, ki se pogostonui pojavi pri tvorbi mleka v vimonu. zlasti tedaj, ako tele se.su pod trebi bo sodišče poklicalo tudi zemljemerca. V vseh primerih se določi meja, kolikor ni dokazana močnejša pravica, po zadnji mirni jx>sesti; če se pxi ta posest ne da ugotoviti, se spon.i mejni prostor razdeli po pravični oceni sodišča. Stroške tega po; slopka trpe stranke po meri svojih meja. Tisti, ki je predlagal ureditev meja, trpi sam stroške po-, stopka, če razpirava pokaže, da obnovitev ali po-prava meja ni bila potrebna, ker meja ni bila sporna ali je bila zadosti spoznavna ali ker so biH ostali deležniki zadovoljni, da se izvensodno postavijo mejniki. Stroške postopanja po advokatu, moiw plačali zastopianec sam. Obresti po uredbi o zaščiti kmetov. B. R. S. Po uredbi o zaščiti kmetov morajo plačevati dolžniki-kmetje denarnim zavodom p>o 4'/j% obresti, drugim upjnikom jna 1%. Obresti za čas od dne 23. novembra 1033 do 15. novembra 1934 plačajo kmetje, kolikor jih že niso plačali, najtesnejše do 15. novembra 1035; ta rok je torej že minul. Do 15. no vembra 1036 se mora plačati prvi odplačilni obrok z obrestmi in sicer denarnim zavodom slkupaj 6%, drugim upnikom p>a skupaj 4%. Kakor srno že pisali, te odredbe ne veljajo za kmetijske zadruge, ki velja zamje posebni odplačilni načrt. Kazni delavcev. F. J. Vprašajte, ali sme ixxt-jetje neomejeno kaznovati dejavce radi raznih prestopkov, kakor se to dogaja pri nas. — Obrtni zakon natančno določa, kakšne kazni so dopustne podjetju. Kazni, ki nasprotujejo časti in niorali, so nedopustne. Denarne kazni ne smejo biti višje od tretjine povprečnega dnevnega zaslužka. Samo za težke pirekrške se sme odmerjati kazen v popolni višini povprečnega dnevnega zaslužka. Odmerjena kazen se mora takoj sporočiti delavcu. Zoper te kazni se sme delavec pritožiti na sresko načelstvo. Vse denarne kazni se smejo uporabljati samo za izboljšanje delavskih razmer dotičnega podjetja iti jih torej podjetje ne sme pridržati v svojo korist. Službodavec mora vročiti vsake tri mesece pristojnemu občemu upiravnemu oblastvu spisek izterjanih denarnih kazni in označiti, za kaj so se uporabile vse vrste kazni morajo biti navedene v poslovnem redu za dotično podjetje. Poslovni red in vsaka njegova sprememba ali dopolnitev se morata vročiti v treh dneh pristojni obči upravni oblasfi Prve stopnje, banski upravi in Delavski zbornici, oslovni red, v katerem so torej tudi določene kazni, mora biti nabit v delavnicah na vidnem in pristopnem kraju in mora biti vedno lahko čitljiv. Vsakemu delavcu se mora izročiti, ko stopa v delo. Protizakonite poslovne rede mora obče upravna oblast prve stopmje popraviti. Iz tega vidite, da postopanje vašega podjetja najbrž ne bo v skladu s poslovnim redom, če ga podjetje sploh ima, in ga delavci lahko tožijo za odškodnino. Pritožba proti rentnini. S. N. V. Mati, ki je prevzela posestvo, na katerem so vknjiženi deleži otrok z obrestmi, mora plačevati za otroke reittni-no, čeprav otrokom ne plačuje nobenih obresti. Kam naj bi se pritožili? — Pri zapuščinski razpravi se običajno določi, da mora prevzmenik posestva obrestovati dedne deleže onih dedičev, katerim jih ne izplača taikoj. Vendar se navadno plačevanje obresti, ki bi jih imeli dobiti mladoletni otroci, prevzmeniku odpusti, če žive otroci pri njem. Tako se je morda zgodilo tudi v vašem slučaju, kar bo razvidno iz zapuščinskega spisa. Ce je to tako, naj varuh otrok, ki se jim nalaiga retnina, napravi pritožbo na davčno upravo in naj točno pojasni, kaiko je z obrestmi ter naj se v pritožbi sklicuje na dotični zapuščinski spis. Pritožbo pa mora vložiti v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. Obresti zaščitenega kmeta. L. G. Vaše vprašanje ni razumljivo in niste povedali, česa ne razumete. O obrestih po uredbi o zaščiti kmetov sno i>red kratkim pisali. Ce česa ne razumete, povejte jasno, kaj bi radi vedeli, pa vam bomo povedali. Ce imate dolg v hranilnici, ki je kmetijska zadruga, velja za odplačevanje glavnice in obresti za vas odplačilni načrt z dne 20. julija 1935, ki so ga predpisale po odobritvi kmetijskega ministra Zadružna zveza, /.veza slovenskih zadrug in Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani. Ce dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v treh mesecih po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti iz tega načrta in se sme proti njemu uvesti izvršba. Kmetje, ki ne morejo plačevati v rakih, ki jih predpisuje omenjeni odplačilni načrt zadrug, smejo prositi pri svoji zadružni zvezi, da se jim dovoli, da odplačujejo dolgove in obresti po uredbi o zaščiti kmetov. Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. l > o. i Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/JL Angel (Božična legenda.) Neka ženska je rodila dvojčici-dekletci. Gospod Bog je poslal svojega angela po njeno dušo. Božji angel ie pri letel 1< ženi in je v klel, da ima dva olročička pri prsih, pa sta se mu zasmilila in ni vzel ženine duše. Božji angel se je vrnil v neliesa. Gospod Bog ga ie vp.išal: »Angel božji, ali si vzel ženi dušo? Nisem, o, Gospod,« je odgovoril angel, preveč mi je bilo žal žene in otročičkov. Bog ga je po?lal v drugič na zemljo iin mu velel udariti z žezlom po silni skali kraj |x>ti. Angel je to storil, skala se je razklala in, glej, notri sta bila dva drobna crvička. »Ali ju vidiš?« ie rekel Bog, MnSff »nihče na svetu ne ve, kje sta in s čim se preživljata, a Previdnost skrbi hidi za njiju. Pojdi torej in stori, kar moraš!« Toda angel je zopet preveč pomik/val ženo in dvojčki. Bog je posilenl angela še v tretjič po ženino dušo, toda angel ga zopet nt sdušal Zdaj je vzel Bog angelu krila, da je padel na zemljo, ker je bil dvomil o božjem usmiljenju, čeprav je bik) to pred božičnimi prazniki. Kaj je hotel angel na zemlji? Zima je bila m morail je skrbeti za vsakdanji kruh. šel je v mesto. videl čevlja,rjevo delavnico in stopil noter. Mojster s pomočniki so bili pri del«. »Ali si ti gospodar?« je nagovoril čevljarja. »Sem,« mu je ta odgovoril. »Vzemi me za pomočnika.« »Dobro,« je pristal mojster na to, »le pokaži, kar znaš Zdaj imamo dosti dela za praznike.« Novinec je prisedel m se lotil dela. Cevijaril je ves dan, potem ves teden, potem mesec dni in še leto dni. Malo ie go voril. samo delal je in nikamor ni zahajal. Le za praznike je hodil v cerkev k potaočmcaim m k maši tdi tudi k večernicam. Nikoli se ni smejal Samo enkrat v tem letu je zapazil mojster, tla se je nasmehnil . .. Tudi drugo leto se j« nagibalo h koncu, in zopet je samo enkiat zapazil mojster, da se je pomočnik nasmehnil. To 9e je zgodilo ko je bil naročil neki gospod nove škornje in je zahteval, da bi bili prav močni in bi zdržali vsa i leto dni. Mojster je zaupal to delo pomočniku, ker je bil ined vsemi najboljši delavec A ta je prikrojil navadne kmečke, domače opanke in jih še tamo v presledkih sešit, kakor se to siori samo za mrliče. Mojstrova žena je to videla in rekla možu, da ne de'a pomočnik prav. Čevljar je zavrnil »Kaj si naredili« je rekel pomočiku, »pokvaril si usnje! Kaj , bo zdaj!« A nenadoma so potrkali na vrata Pri-drevil je sel na konju od gospe in sporočil, da je umrl gospod na poti proti domu in ne bo potreboval nobenih čevljev več, pač pa mrliške šol ne za na mrtvaški oder. Pomočnik jih je vzel z mize in jih dal slugi: bile so že izgoto Hene . Zopet je minulo leto dni' iu zopel se je na stnehnii pomočnik samo enkrat v vsem letu. Mojster ga je zdaj vprašal: »Kdo pa si ti? Vidim, da nisi navaden človek. Kaj to pomeni, da si se samo trikrat nasmehnil v naši hiSi?« Pomočnik mu je odgovoril: »Bil sem angel božji, in m;: je nekoč poslal Gospod po dušo neke žeue.« Povedal mu je vse, kar se je z njim zgodilo. »A zdaj vedi, zakaj sem se trikrat nasmehnil Prvič sem se nasmehnil, ko sem videl dvojčici, oni dve deklici, ki sta šli mimo pod našim okiiom. Videl sem, da nista umrli brez inatere in sem se spomnil, da so deležni vsi ljudje božje usmiljenosli, kakor otia dva črvifka v skali. Drugič sem se nasmehnil kupcu, ki je hotel, vla bi mu trajali škortiji vsaj leto dni, čeprav se je že bližal konec zadnjega dneva njegovega življenja na zemlji. In tretjič sem se nasmehnil, ker sem videl oni dve drobni dvojčici kot odrasli deklici. To je pomenile, konec mojega spokorništva.« »A kje imaš dokaze, da si res angel božji?« je vprašal gospodar »Ce si ti angel, pa mi za poj pesetn kerubinov!« Angel - spokornik je vprašal: »Kako bi jo naj zapel: na ves glas, polglasno ali tiho? Vi niste na zemlji vajeni angelskega petja.« Čevljar je odgovoril: »Daj. zapcfj s polovičnim glasom! Saj si vedno imel lih glas.« Angel je zapel: »Slava Bogu na višavah.« Vsa čevljarjeva hiša se je stresla od petja. Mojster z dnižino so pokleknili od strahu in ginjenosii. Nato mora čreda čakali; pel dni Zakaj? Da pride ladja. I.adja-' Seveda, ladja. Izmetu se [xxasi jasni. Ovce uaj bi se odpeljale z ladjo. A ne more si misliti, da so sploh tako velite ladje na svetu. Pa kam? In on? Ostal bo pri svojih ovcah, zakaj, zdaj se začne počasi tati zanje. Hodi med ovcami. To in ono poireplja |» glavi. Stiskajo se k njemu in se mu dobrikajo. Nato pride kidja. V velikih čolnih odvažajo ovce na ladjo, ki čaka daleč zunaj mesta. Nato jih po šest ali sedem z zadnjimi nogami navežejo na žerjave, ki jih zavihtijo na ladjo. / glavo navzdol bingljajo v zraku in im-kečejo in se Branijo. Izmet se s poslednjim čolnom odpelje k ladji in je ondi vesel, da je spet vsa čreda skupaj. 1 ri tisoč <>vac je, a 011 je njih pastir. Nihče se ne zmeni zanj. Stoji med ovcami na krovu in pazi nanje, saj so nekatere vse ranjene in krvave, ker so jih tako vlačili na ladjo. Ko se nato orre, ne vidi nobene kopne zemlje več. Tedaj ga je strah, zateče se v največjo gnečo ovac in se |>laho in nezaupno orira krog sebe. Vidim ga z vrhnjega krova, kako i drhtečo roko boža ovce. Tedaj pristopim k njemu. Dam niu tobaka, a Izmet je ves boječ in šele prihodnjega dne se mu odveze jezik. Neki turški mornar jc za tolmača Izmet se ne briga za ničesar drugega, ko za svoje ovce in po vsaki drugi besedi, ki jo pove o sebi. govori spet samo o svojih ovcah. Ko ga vprašam o ljudeh iz njegovega življenja, se prestrašeno zdrzne. Tedaj pač prvikrat za živi v njegovih mislih ona strašna tiiisel, da sc mogoče ne bo nikoli več vrnil v samoto svojili gora in da bo moral vedno živeti tn d ljudmi. Bržkone misli tudi na svojo pa štiri«.. edino žensko svojega življenja. Njegovo srce spozna, kaj ic bridkost. Haskave pesti si pritisne na oči in z.i|eči. Nalo odmakne roke z obraza in jih položi na glavo neke ovce in se strmo zazre tia vodo. A morje mu ie tako luje, da od groze vzdrhti in se z glavo nasloni na glavo ovce Tako pobegne za nekaj minut nazaj v svoje tiho, srečno življenje. Tak je Izmet, pastir ovac Ne zna ne brati ue pisati, ne ve ničesar o svetu in vendar je bil srečen do danes, ko gr je spoznal Kar je krog njega, ga ne zanima. Le polagoma začne premi šljati o bodočnosti. To so nenavadne misli zaivi, zakaj, njegovo življenje je bilo že vnaprej določeno, S* CdtKno Cirilo, hi vedno , . ~ , _ . in vsakogar BOURJOI5 razveseli. — pappumeur .paru dan. Počasi čuti, kako so a njegove ovce so vendar kakšno bo iz dneva mu izruvali korenine, le še pri njem. Dospemo v Pirej in ovce razdelijo. Osem sto jih d.i|0 ua to ladjo, pel sto na ono. dve slo v klavnico ... Izmet sloji ua obrežju iu gleda za svojo čredo, ki jo razdirajo. Njegove črede ni nič več. Njegovega življenja je konte, — ničesar ui več, kar bi ga vezalo ua svet. Stoji ko iz katnua. Iti šele, ko izgine poslednji čoln z njecovitni ovcami, pusti, da ga odvedeni z obrežja. Skoraj nezavesten stopa pol« tuetic med tramvaji, avtomobili in med ljudmi, ljudmi, ljudmi. Spremim ga na turški konzulat, mogoče se more vrnili v Anatolijo, v svoje hribe. Nihče se ne briga zanj. Puslim ga v predsobi in govorim z nekim uradnikom. Ko prid.'in ponj. t;a ni nikoder vec. Nal.oli več ga nisem videl. (H. Gless.J 'iger Zelena, smrdeča barjanska voda na Sumatri, koder smo morali broditi za sledovi tigra, nam je časih segala prsi. Ce bi se ne bili oprijemali korenin dreves, da smo se spet povlekli ven, pri ce- Kmaht je prišel božič. Pomiloščeni angel je deial i>o.;podarju: »Ta noč jc namenjena odpušče- ... . . . kijti nocoj je rojen Om, ki je prijatelj vseh | mer smo drug drugemu po,nag.™, pa bi se bih . ,, - J.,____>____»J: v..Ji„„„ . brez dvoma pogTeztuli v brezdanje globine Slednjič. ko smo se že debelo uro mučili |o tej pokra 11 JU« ll«J 1 I j J — • — j ----- —-----i I f - . J, grešnikov in ki nikomer ne želi hudega. Zato jk>j<1i z menoj k polnočnici, ker me sicer ne boš nikoli več videl.« Čevljar se je oblekel v najboljšo obleko in odšel v cerkev. Ko so zapeli med službo božjo pesem kerubinov, je videl čevljar, kako se ie razmaknila cerkvena kupola. Angel se je dvignil v nebesa, ker mu je Gospod povrnil krila. Odslej je dobilo ono mesto ime Arhangcfek in se tako imenuje še sedaj. Izmeif pastir ovac Anatofske lrriibe pokriva težka noč. Mesec ze zahaja, tudi Veliki voz se že nagiba k zatonu, ledaj vstane pastir Izmet in si ufcreše ogenj, da si zavre vodo Ovce se mu pasejo v bližini, zato je lahko sna,! v koči. Vesel je bil tega, saj so časih noci v teh hribih, v teh črnih hribih Anatolije, zelo mrzle. Ovčar Izmet pozna vse natančno tod okrog. Skoraj štirideset let žiivi tu, odlkar je sploh na svetu. Saj natančno niti ne ve ne, koliko let je to Tutdi njegov oče je biil pastir tn brez dvoma tudi niegov ded. O svoji materi ne ve ničesar Zrn s svojimi ovcami. Prav nič se ne zaveda, da jih mora čuvati. To opravlja, ker je bilo ze od nekdaj taiko. In kako naj bi bilo drugače? Alt ,e sploh še kje kaj drugega? Pač, zaveda se. da je tudi se kaj drugega na svetu. Časih je bil spodaj v vasi ta vsako leto g* obišče svečenik, da sc pogovarjala o Bopu in o svetu. A kaj bi s svetom, z vsemi temi ljudmi tam spodaj po dolinah? Ne govori nikoli nič. A to ni tako, da tndi mislil ne bi mcesar -toda, da bi govoril? Saj n-Hi noče ničesar vedeti o drugih in kako naj bi jx>tem zahteval, da b, se drugi zanimali zanj? Tako si misli Izmet. Časih, seveda, tedaj bi od bolečine zavpil, da bi ga slišal ves svet. Zakaj, v nekaterih mesecih je poln nekega svel e ca hrepenenja. A ne hrepeni po (j 1 jileh. ?4 ima ženo, ki je dobra z njim. ko jo idaj pa zdaj obišče. Tudi ona je pasiinca, daleč odtod, za več dolin gor proti severu. Cei mi bi torej potreboval ljudi? Vendar, vero ima. In marsikaj« dogodek v svojem življenju si razlaga tako, da je čudež Tedaj začuti, da biva ntka višja oblast nad njim, da biva Bog. Dobro čuti, kako veruje v svoji duši v nekaj nadzemskega in teh svojih sluten) ne more spraviti v svoje preproste misli. Kad bi razklenil vezi svojega duha, ki ga tira vedno v pozemskost in zahrepeni po nadnaravnem svetu. To, da je priklenjen na zemljo s svojimi mislimi, to ga časih jako muči. Nekega dne pa pridejo trije možje k njemu. Ne prav k njemu, k ovcam pridejo. To so laslnik ovac, trgovec in še nekdo. Izmet se zaveda, kaj mu je storili, dasi mu tega nihče »i povedal. Vse tri tujce |ovabi v kočo. Postreže jim z mlekom in siTom. ki ga sam že več let uživa. Nato govori o vsi tri je, ga zdaj pa zdaj rzprašuiejo o ovcah, a on iirii po ovinkih odgovarja. Nato si ogledujejo čredo, kar Iraja štiri dni. In nato odidejo. Ob prihodnjem mlaju naj bi Izmet odgnal tri tiroč ovac; kar jih csts.ne. naj bi nanje pazil nov pastir. Izmet je vzel dva mlada fanta k sebi. da mu pomagata. Svojega osa pusti pri ostali čredi in zato mu je slovo lažje. Ovce nai odžene v pristaniško mesio Odalijo. Fanta piozr.ala pot. on p*>-zira ovce, pa gTe vse gladko. Cez teden dni so ondi. Toda Izmetu ni iasno, kaj je prav za prav zdaj. Ovce, da so prodane? Zakaj jih gos.pod.ir prodaja, saj imajo vendar dobro volno? j ini, smo stopili na trdna lia, kjei smo. (o deset j metrov vsak sebi, nadaljevali svojo (»t. Dospeli j smo do skupine Javancev, ki so čakali na nas, in vodja skupine nas je odvedcl do zapuščenega ti-grovega brloga, kjer smo še videlo goveje kosti, ostanke njegove kraljevske pojedine Vsi smo videli. da jc tiger zares šele nedavno zapustil svoje bivališče, kakor so nam bili do|»!diie javili domačini. Mogoče je zdaj kje |>rav v bližini p.»i-ival in v miru prebavijal. Morati srno napeto paziti in se le v skupinah previdno |onnikati naprej. l uške smo držali tako, da so bile koj pripravljene za I strel in plazili smo se in hodili, kohalili preko de-j belih drevesnih korenin, lezli skozi goščo ovija k, debelih ko vrvi. skozi bananovo grmičje, skozi | trnje in preko gnijočega lesa. Ozračje jc biki vlažno I — vroče, spremljalo nas je nešteto rojev mrčesa in I velikanskih metuljev, ki so nam silili v obraz in • močno smo sc morali boriti, da smo se ubranili ■ uagnusnih moskitov. Slednjič smo dosjielii na majhno jaso, ki je bila tako prikupila in srno sklenili, da si oddahnemo, j od poči jemo in naberemo novih moči za bodoči boj | s kraljem džungle. Moj tovariš jc bil tako silno iz ' mučen od naporne hoje, da se je do smrti utrujen vrgel na tki iu ie vzkliknil: »Pa če me zverina tudi. j kar na inestu napade, pa se ne bom brani! in naj I me kar na mestu po-žre!« Tudi drugi smo bili ob vse mooi. zleknili smo se v travo in srno za hip zaprli oči. — Vojaki iu domaČimi so tudi polegli krog nas, a venomer o(»-zovaili goščavje. Nenadoma me je nekdo zbudil. »Gospod,« )c zašepetal razburjen glas. Prestrašen sem planil kvišku. Neki vojak je stal pred menoj nn mi naj>oI sklonjen pokazal v gosto grmičje, kjer sem za hup zagledal rumeno-rjave barve. Od ondod je tudi prihajalo pihanje in renčanje in pokanje brstja in šumenje listja. »Tiger!« me je mrzlo sprelelelo. Drugih E e! zbuditi, ker bi opozoril tig ropcev n i se m sme! Ev ra na nas, zato sem namignil vojakom in domačinom iu vsi smo se previdno plazili proti tigru /.delo Se je, da nus tiger voha, zakaj bujno pisana. krasna žival se je obrnila v nasprotno suier in jc pogledovala za neko opico, ki je bliskoma izginila v krošnjah dreves Nato je tiger brezskibno legel. poV/i! orjaško glavo na šape in je strigel z ušesi. Mahoma se je pa dvignil, se zdrznil se okrc-ni! k meni, vzdignil glavo, vohal krog sebe. začel pihati in strahovito renčaje grgrati. Ležal sem plosko na tleh. »ti kn je bila pripravljena, za menoj so bili vojaki. Mirne duše sein pomeril prav v orjaško glavo živali. Nismo se zge-nili in se tudi nismo upali bližati se. Tedai ie okre-nil nlavo, — predolgo sem se bil obotavljal. A',e-bk(i°jc polagal noge na tla. mišice so mu drgetale, z repom je bičal veje in listie. Oddaljeval se ie bolj BANKA RARUCH 11, RDE AUBE8 PARIŠ (9 ) Telel.: Opčra 98-15 - Telel.: Opčra 98 16 (Naslov brzojavkam: Jugnbaruch Pari« 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune i BELGIJA: No. 31M-64 Bruxele», FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDLIA: No. 1458-65 Ned. Dienit, LUKSbiNBUHG: No 5967 Luxembourg. Na zantevo pošljemo brezplačno noše čekovne nakaznice. Svetilnik (W Lichtenberg.) Malo ljudi je bito v nočnem brzovlaku. V vagonih drugega razreda je bil skoraj vsak sam zase ? oddelku - Zadnji hip je vstopi še neki gospod, šel po hodniku, (»gledal k meni m ie izgtnil. A koj natose je vrnil in vstopil v moj oddelek. Dej.il sem. »Saj je še dosti praznega. Brez dvoma boste našli kak prostor popolnoma zase. »Pogledal me je prav bodeče im sršato in sirovo odgovoril? »Hvala. Meni je tukaj všeč.« In se jc usedel. Ničesar nisem odvrnil, a resno sem mislil na to, da poiščem drug oddelek zase. Sopotnik mi ni ugajal. Prav zares ne bi bil hotel prebiti vso noč v njegovi družbi Vlak se je zgenil. Poslednje luči s kolodvora so šinile mimo, nato smo dreveli v noc .... Pograbil sem svoj kovčeg in hotel oditi. A dejal mi je: »Cemu hočete oditi? Ostanite!« Ne vern kaj tne je prisililo, da sem slušal temu povelju Spet sem se usedel in postavil kovčeg poleg sebe Sopotnik, ki mi je sedel nasproti, se je za dovoljno muzal. Bržkone se je zavedal svoje oblasti nad ljudmi. , Nekaj časa sva oba tiho sedela. Kolesa so udarjala, ko da me svarijo: »Ne zaupaj mu, ne zaupaj mu .« Zares, nisem mu zaupal. Oprezujoče me je opazoval in jaz se mu nisem izmikal s svojim pogledom. , , ' Prišel je sprevodnik. Oba sva mu dala vozov nico. Pričujočnost tretje osebe me je pomirila. A sprevodnik je odšel; bilo je le za hip, da sem se od-debnil. »Ne|>rijetna je takale vožnja ponoči, ali ne?« je mahoma dejal tujec in se čudno nasmehnil. »Res, neprijetna,« sem odvrnil in seni bil vesel, da sem slišal svoj glas. »Da se človek takole prepusti lokomotivi! Be dastemu, smešnemu stroju, Id mu grozi tisočero slučajnosti ...« je nadaljeval. — »Seveda,« sem odvrnil in dodal: Vendar so tudi še drugačne nevarnosti.« »Res. Nočni vlaki, na primer, so ko nalašč pripravni za pustolovce in zločince vseh vrst .« Ze spet se je tako čudno, poredno nasmehnil in spel sem kar vzdrlitel spričo tega pogleda. Kaj bi pravil! Ta ztikovec jc nekaj namer ial in se igral z menoj ko mačka z miško. Nehote sem se ozrl v strop in iskal prisilno zavoro. Dobro, da je bila |>rav tik nad menoj, kar me je nekoliko pomirilo. Cc bi mi kaj pretilo, bi naglo segel navzgor in bi bil rešen. Sledil je mojemu pio-gledu in se še bolj vražje nasmehnil »O, vti pa pre-udarjate razdaljo ined seboj in zavoro? Smešno! Ali mislile, da bi vam kak, kolikor toliko preingan zli-kovec dal toliko časa, da bi prijeli zanjo? Kje neki, dragi inoj! Tak vas udari, še preden se le zganetel« Vprašal sem in reke! s takim glasom, da sem se ga sam prestrašil: »Zakaj mi vse to pripovedujete?« — »Ker je tak pogovor najbolj v zvezi s potovanjem ponoči.« -- »Saj more človek tudi o čein drugem govoriti.« - »Seveda. Vendar je treba, da si zmeraj pripravljen na nevarnost. To ni nikoli odveč. A mogoče bi radi spali...« — »Ne!« sem skoraj na ves glas zavpil. — »Kakor hočete. Po tem se pa še malo pomeniva! Glejte, takele železniške roparje kar ne morete ločili od pravih go-sjxxiov. Ti sedijo lepo nasproti vas, so lepo, gosposko oblečeni, vljudui, obzirni, se pogovarjajo z vami, so duhoviti, kavalirski, vzbujajo zaupanje. A mahoma se (»kažejo v piravi luči. In še preden si morete sploh kaj misliti, ste že žrtev takega nevarnega potepenca. Prav zdaj se potika takšen potepuh po naših vlakih, ki je zares silno nevaren. Brez dvoma ste že čitali o njem. Vstopi vedno v kak oddelek, kjer sedi kak samca' gospod se nekoliko |X)govarja z njim in ga tebi nič meni nič pobije na tla m ga izropa.« Moj sopotnik se je rezko zasmejal in dostavil: »Ali veste, zakaj se toliko ukvarjam s tem zločincem? Ker se njegov osebni popis čudovito ujema z mojo zimanjostjo. Videti ie, pravijo, kot bi bil moj dvojnik. Kar ni baš laskavo, kaj? A kaj bi!« Ogledal sem si ga. Resničnol Podobnost z zloglasnim železniškim roparjem je bila naravnost čudovita! torej sem bil deležen te časti, da sem bil v družbi hudega zločinca. In jutri bodo časopisi poročali o njegovi najnovejši žrtvi. . Ali naj kličem na pomoč, ali naj vpijem? Cemu? Saj nti bo že koj zamašil usta! Le čudežno bi se mogel še rešiti, sicer ni (»moči zame. Spel me je vprašal: »Kaj bi storili, če bi bil ja/ zares tisti ropar?« — »Čudno vprašanje!., sem se izognil odgovoru. — »Uživite se v ta položaj! Recimo, da sem ropar in vas hipoma napadem ...« — »Kdo bi si kaj takega mislil!- >No, pa re cinvo, da bi bilo to mogoče?« — -Se vprašate?« sem robato odvrnil. - »Pa kaj bi vam to koristilo?« Pomilovalno, prezirljivo me je pogledal. In nato je dejal s čudnim poudarkom:« Skoraj se mi dozdeva, da se me bojite?« »Res je! Bojim se vas!- sem mu zariovel v obraz. Zaeno sem planil kvišku in segel po zavori. A bliskoma me je zgrabi! za roko in me potisnil na sedež. Sklonil se je prav name, da so mu bile oči nad mojimi: »Nemara imate veliko denarja s seboj?« Nisem odgovoril; moj molk ie imel za potrdilo vprašanja. »Kako sle neprevidni!« je tiho tn grozeče izustil »Glejte, kaj bi bilo, če bi bil jaz zares tisti ropar?!« Usedel se je zraven mene. Oba sva pazila na kretnje drug drugega. Kmalu me je vprašal: »Pa bržkone niti zavarovani niste?« — »Seveda nisem.« — -No, vidite! ln zalo sc zmeraj tako bojite za svoje življenje in svojo lastnino! Saj brez dvoma tud! mislite na svojo nepreskrbljeno družino? Lejte, teh morečih skrbi vas ntegnem kar koj rešiti. Dovolite, da se vam predstavim: Dagobert Fibič, generalni zastopnik zavarovalnice Sveliln.k In izjemoma sem pri volji, da vas kar med vožnjo zava rujem, čeprav sicer na polovanju nikoli nc uradu-jem. Veste, smilile se mi, ko vas ie tako, strah!« Iz naprsnega žepa je potegnil nekaj listin, ki jih je na svojih kolenih držeč, popisal z mojimi podatki Zdaj se mi je pa zazdel gospod Dagobert Fibič drugačen. Mrke poteze so se razjasnile, oči niso nič lako srepo gledale in nič več se ni tako po mačje vedel. In tudi ni bil puv nič podoben zloglasnemu roparjul Prav tak je bil, zares, kot so dandanes vsi zastopniki zavarovalnic! Le česa vsega se domislijo ti preklicani agentje! Za roparja »e je izdajal, da me je ujel v svoje zavarovalne zanke! No, zaman ni igral svoje odlične vloge. Dobro sem imi poplačal izurjeno uradovanje. Pa, saj je govoril resnico! Človek bodi zmeraj zavarovan spričo raznih neprilik in nezgod Kaj veš, kaj te utegne še doleteti; človek je pač samo človek! Ta vožnja v nočnem brzovlaku z dozdevnim roparjem kraj sebe mi je dala svoje nauke. Vse sem podpisal, karkoli mi je dal. In sein tudi koi plačal prvi obrok. Precejšnjo vsoto sem izročil gospodu Dagoberlu Fibičul Pa nič ne d A, sem si dejal, boin vsaj mirno spal. Gos(xxl Fibič je na prihodnji postaji izstopil in mi prav ljubeznivo želel srečno pot. Mirno sein sc zleknil in sladko zaspal. Zjutraj ob sedmih bi dos|>el na cilj. »A če bi se ponoči kaj pripetilo?« sein sc vprašal. »Nič za lo, zdaj je za vse zavarovalnica odgovorna.« In v najhujšem slučaju je bila moja dru/ina preskrbljena... Izvrstno sem prespal to noč in točno ob sedmi li sem izstopil. NI se mi mudilo, zakaj ob tej zgodnji uri še tako nisem mogel ničesar opraviti. Odšel sem v garderobo, da dvignem svojo prtljago. Oddal sem listek in čakal. Dolgo sem čakal, preden se je uradnik vrnil. Ko je prišel, je dejal: »Vaš kovčeg ni prišel s tem vlakom.« — »Da ni prišel? Nemogoče! Saj sem sam videl, kako so ga naložili! Mora bitij« Prišla sla dva druga uradnika, vsi trije so iskali, sp>et prišli in bili v zadregi. Kovčega zares ui bilo... »Zagonetna reč...« je dejal predstojnik, ki so ga poklicali. »2e dolgo nismo imeli takega slučaja... Pa bomo — poizvedovali...« Nemirnost se me je polaščala Pa sem se domislil zavarovanja pri gospodu Dagoberlu Fibiču Kakšna sreča, da sem sc še zadnji hip. . Svetovali so mi, naj se kar koj obrnem na »Svetilnik-, lu predstojnik je še dodal: »To je prav odlična zavarovalnica. Prav nič ne boste osko dovani.« Urad zavarovalnice jc bil koj zraven kolodvora. Razložil sem jim nesrečo in predložil polico. Uradnik jo je sprejel in izginil z njo v so sedni sobi. Cez čas sc jc vrnil še z dvema gospodoma. Gospod, kak višji uradnik, se je zdelo, me je vprašal: »Oprostite, odkod pa imate to polico?« — »Kar naravnost iz rok vašega generalnega za stoptiika gospoda Dagoberta Fibiča.« sem odvrnil »Izpolnil mi jo je iz posebne prijaznosti nocoj v brzovlaku. Prvi obrok sem že plačal.« — »Dago beri Fibič?« je povzel višji uradnik. »Ne poznan« nikakršnega gosjoda Dagoberta Fibiča Sicer pa ia polica tudi ni prava.« ♦Ni prava?« sem osupnil. — »Ne; žal sle nasedli kakemu sleparju.« — Sleparju? Kar opotekel sem se iz urada. — Torej je bil Dagobert Fibič slepar! — Vesel sem pa le bil, da ni bil ropar... in bolj, prekhnjal sem in * sam nase jezil, od jeze sem si grizcl ustnice in škrtal z zobmi. Tedaj pa »mil se je, renčaje se je plazil, p Lavo je dvignil, vohal m jo ubral naravnost k nieni Sjjet sem imel gtevo za cilj — strel je počil! Visoiko se je povzpela orjaška mačka, strahovito je pihala, zarjovela, zarenčala in kri se ji jc ulila iz žrela. Tedaj je počil moj drugi strel. Tiger •e je prekobalU, se zatrkiljal po tleh, se grozno tuleč dvignili,a tace ga niso več držale im spet je s izstreljeno glavo telebniil na tla. šape so mu gra bile kirog sebe, hotele so se oprijeti tai, drgeta je so ■o se premikale, da bi odhitele, glava se je vlekla po tleh. Spet in spet se je hotel dvigniti, skušaj je tok krvi zalučati od sebe, tožeče, pretresljivo ječanje je spremljalo pridušeno grgranje. Skočil sem pokonci in slekel k njemu. Stresel •e je, krvatv dež me je poškropiti. Vzdignil je šapo, mogoč™, ostri kremplji so se krčili in iztezali in spet jc straliotno, grgrajoče, umirajoče zatulil. Tedaj sem s strelom končal trpljenje drhtečemu tigru. Tedaj se je 'iztegnil, orjaško truplo pa je še drgetalo. 2* s prvim strelom sem bW zbudil svoje ljudi, zdaj so prihiteli, vsi zaspani, začudeni in obžalo vali so, da so prišli šele k zadnjemu dejanju žaiki-igre. Začel sem drgetati, šklepetaje so mi udarjali aobje drug ob drugega, prestalo razburjenje m ii!z-mučenic se je maščevalo in greznica me je »preletavala. Ko omamljen sem zrl na kraljev^o žival, ki je ležala pred menoj. Vsi so mri molče čestitali, atisnivši mi roko. 1 oda domačimi Ko so zagledali svojega naj-hujšega, najsrditejšega sovražnika na Ueh; ko so S|iozTia'li, da ni nič več žrv. tedaj so planili vsi Morati, brez reda, vpijoči, mahaje s palicami krog sebe in nato so začeli z njimi udrihati po truplu premaganca. — Zaman smo jih odvračali, zaman vpili nanje. Ko obsedeni so besneli po tigru, po-makalii prste v njegovo še toplo, tekočo kri, ki so se z njo namazali po jrrsih in se zaeno strašno zaklinjali. A iznenada. v posilednjem smrtnem vztrcptiii. sc je dvignila široka velika taca, z ostri- KLJUČ SVETA -PHILIPS RADIO APARAT ZA VAS JE TYPA 510 A Din 270 - MESEČNO TYPA 944 A Din 120- MESEČNO Prvovrstna Izdelava Nizke cene Dolgoroine odplote-vaaje Typ« 510 A 5-j-1 c«vni oktodni tuperposi-cijski prejemnik i vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija ladinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena ... Din 3825»— na obrok« naplačilo . . . Din 278_ in 15 obrokov po ... . Din 270-_ Tyoa 944 A 2 + 1 cevni radio pr«|emmk t vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU Cena na obroke naplačilo in 18 obrokov po Din 1995-Din 159--Din 120-- H. SUTTNER LJUBLJANA, Aleksandrova 6 C E L 3 E, Aleksandrova 9 mi kremplji in se zasadila v roko nekega podi v jan-ca. Kar v progah se je odčesnilo ineso z roke in zgruditi se je na tla poleg tigra. Od groze s« za t»»lili ostati m sc razkropili na vse strani. Nagki smo obvezali razccfrano roko domačinu, ki se je ko omamljen opotekaje dvignil s tati in kri mo je kar lila iz ran, da smo jo komaj ustavili. Preiskali smo tigra, aH je še kaka iskrica živ Ijenja v njem. A zdaj je bil resnično pokončan. Polagoma so sc približali domačini, napravili iz vej nosiilnioo in zmagoslavno s»no sc vračali s kraljem džungle v sivoji sredi. (Harthenau-Tbiel.) Lepo vedenje Kaho pišemo pisma Ni treba, da bi bil kak učeni grafotofc, pa iz podpisa ali pisave vendarle precej dobro spoznaš značaj človeka. Zasebna pisma pišemo z roko. Strojeva pisava bi jim vzela osebni značaj, zato pišemo starejšim osebam (rodovom naštih staršev), osebam, ki jih moramo spoštovati, in kjer so osebne zadeve, kakor čestitke, sožalja m še pisma vseh pisem; ljubavna pisma, zmeraj z roko. Mlad fant hoče povabiti gospo Logarjevo na trief. Vzame majhen, avetloinoder papir, ki je celo z ličnim vrorčkom preprežien. Ne. dragi prijatelj, na takem papirju ne smeš pisati gospe! Tak papir lahko rabi tvoja ssetra, ti pa moraš izbrati že mo-žstejšo oblika Drugič, tvoja pisava, ne zameri! Polovico besed je nečitljivih! Lepo pisali ne zna vsak, le čedno pisati vendar zna vsak. Tu si z rokavom obrisal še čez mokro vrsto, tam ie mastni madež, kakor da si iužinaJ pri pisanju. Levi rob je zdaj širši, zdaij ožji; spodaj ga pa sploh nisi pustil In m na drugi strani je padca od črnila. To si potem lepo čedno obrobi! in zraven zapisal: »Prosim, oprostite.« A bojim se. da ti gospa Logar jeva ne bo oprostila iu se ti bo za povabilo zahvalila. »Draga gospa Logarjeva,« piž*š. pa »i jo šele pretekli teden spoznal. Nagovoriti jo že moraš z »Milostlij.iva« ali »Spoštovana gospa«. Vsebina je čisto čedna, ko smo se skozi zmedo pisave pretok«. Toda podpis: »Srčno Vas pozdravljam — Vaš Ivan Za gradnik«. To je preveč po domače. »Z odihčnim spoštovanjem — Vaš vdani N. N.« bi zapisal »Saj je vseeno,« misHš. Motiš s«. Velikokrat je že zunanja oblika pisma odločila o življenjski usodi I Da mora biti pisava čedna m razločna, vrste ravne, ne poševne aii vijugaste, je samo po sebi umevno. RadiTati se ne sme! Zanikamo pismo kaže. da naslovnika ne spoštujemo, nasprotno pa nas «krbno. čedno pisano pismo priporoča. Papir naj bo dober, nevsiljiv po barvi in obliki Preprosto, kar ne bode v oči. je vedno najodlieuejše. Parfimrirairie papirja je kočljiva stvar. Na desno zgoraj zapišemo datum. Na levi pustimo enakomeren rob. približno za dva prsta. Prav tako spodai. Za poročanje veselih aii žalostnih družinskih dogodkov imamo tudi tiskane karte. Ako imamo zelo veliko znancev, se bomo zahvalili za voščila ki sožalja prav tako s tiskanimi kartami. Ako sami prejmemo tako poročilo, bomo čim prej odgovorili. Prvič iz vljudnosti, drugič, ker ram radi nedavnega vtisa pisma besede laže teko izpod peresa, kakor pozneje čez nekaj dni. V pismu sožalja ne smemo pisati rtič drugega, tojtorekoč posvetnega: zadeve živih se srn-ičo veličanstva smrti umakmejo. Zdaj pišemo preprosto eelo visokim osebno stim. Stare lesene uradne lonmrle smo odpravili. N. pr.: »Visoko spoštovani gospod minister«, — Dovoljujem si Va& ekselenci naznaniti« a*i »Dovo-^ujem si Vam znaznaniti*. Osebam, ki so zelo zaposlene, pišemo tako. da ae takoj razvidi, kaj hočemo prav za prav. Novo misel napišemo v novo vrsto, da je vse bms pregtedmejša. Zapisati naziv aii ime naslovnika nepravilno, je zelo nevljudno, prav tako nevljudno jc nečedno zalepljen zavitek ali po strani prilepljena znamka. Nekoč smo imeli kar tajni jezik s pisemskimi znamkami, ki pa je sam od sebe izginil. Pisemsko tajnost moramo strogo spoštovati tudi med starši in otroki. Podpisujemo se različno. Kakor zapišemo napis v sredo vrste zase, tako tudi podpis. »S spo štovaojem« ali »Z odličnim spoštovanjem - N. N.«. Navadno zapišemo še »Vaš« (vrsto nižje) -vdani' (zotpd vrsto nižje) »N. N.«. Napis za gospe jc še vedno - Spoštovana gosp««, »Visoko spoštovana gospa« ali »Milostljiva«. Skrivalnica iv ie ie deček? »Velecenjena gospodična«. Za gospodično tudi lah ko uporabljamo »Velecenjena gospodična Anica« ali »Velecenjena gospodična Potolcai jeva«; zavisi pač od lega, ali smo si več ali manj znani pn jaitelji. Gospodje se lahko drug drugega nagovarjajo kar s krstnim imenom ali s priimkom, tako da izpuste »Gospod«, n. p>r. »Dragi Tone* ali »Pragi Podlesnik«. Gospa lahko piše »Dragi prijatelj«, nikdar pa ne njegovega imena brez »Gospod«, n. pr. »Dragi Potokar< ni prav. Na koncu pristna ne pozdravi *vdano«, ampak »srčno«, ali če ji je to jirezaupv Ijivo. z odličnim spoštovanjem*. Svojega podpisa ne krasimo z vijugami ali raz ni mi čačkami. Anonimna pisma so vedno znak strahopetno-sti. čeprav so pisana iz dobrega namena kot svarilo. Naslovnik naj bi jih kar vedno metal v koš. Slikana razglednica nas lahko zavede k netaktnosti, zlasti če bi bili radi šaljivi. Sožalja ne smemo izražati na razglednici ne na dopisnici. Razglednica jc tudi dovoljena za pozdrav med gospodom in gospo, kadar nc moremo pisati pisma. Na pismo odgovorimo takoj, čeprav samo z nekaj besedami, ako ne utegnemo več. s pripombo, da Iv >nxi pozneje obširneje odgovorili Mogoče se bo kdo smehljali, češ, zakaj smo vedenje tako podrobno obravnavali. Ponoviti ho čemo. kar smo rekli spočetka: I^epo vedenje lajša skupno življenje; Lepo vedenje ni samo gola zunanjost. atnpa!; vsaka posamezna oblika teh navidezno površnih oblik ima globlji smisel, ima svojo I dušo. Nekatere oblike izhajajo iz lepotnih, druge 1 iz praktičnih razlogov: večinoma pa jih narekuje ! srce. obzirnost do našega bližnjega. Zato je važno, da vemo: kaj pomeni lepo vedensje iu se tudi tako vedemo zunaj in doma. Smučanje - spori Ce sc vprašamo, ali je tudi smučanje šport, tedaj bomo vselej odgovorili: Da tudi smučanje je spori; ono vdano smučanje naivnih otrok; 0110 smučanje starega alpimista. ki živi le za svoje go.-e; ono smučanje žilavega Ickmovalca, ki hoče zmagati radi sebe in radi stvari vse to je tudi spori. Vendar ima spon dva obraza: v enem vidimo 1 kulturo, ki se razodeva v alpinistiki in v ljudskem j smučanju ali n. pr. v \esclju in v fantovski borbenosti. ki jo vidimo pri športnih igrah, lakega športa smo vsi veseli, v takem športu vidimo vir zdravja in veselja in zato hočemo, da se tak s|5orl | siri. Nasprotno pa poznamo drug obraz športa, j kateremu jc edini smoter rekord in senzacija, ka-lerega geslo je »pranem et circenses« kruha in iger. Tak S]>ort je zlo. pa četudi se to zto razodeva včasih v kupovanju igralcev ali v sistematičnem ka-pranju tekmovalcev. Na popolnoma napačni poti so oni spiortrii voditelji, ki nnajo pred očmi edini cilj, da bi razpolagali s prvovrstnim tekmovalnim moštvom. Za ljudstvo je prav majhnega pomena, ali imamo kaj rekorderjev ah' nc. pač pa je za telesno in moralno moč naroda velikanska vrednota, če imamo 30 ali 50 tisoč ljudi, k,i hodijo v pustih urah v priirodo, v gore. se udejstvujejo v smučanju itd. Smučanje se širi leto za letom, po naših gorali rasejo mali in veliki domovi belega športa in iz mase smučarjev se dvigajo tudi sposobni poedinci, ki nas leto za lelom častneje zastopajo na narodnih in mednarodnih lekniah. Število smučarjev narašča, s številom se dviga tudi kvaliteta Cetrtn se ljudje smučajo, to je končno vseeno, sadovi smučanja so vselej pozitivni. Smučamo sc pa v glavnem zato, da lahko pridemo po debeli snežni plasti naprej. Ce bi vas vprašal, čemu se smučate, bi odgovoril prvi »zato, da pridem v samoto« drugi: zato, da hodim tudi pozimi v gore«-, Iretjemu gre za užitek vožnje, za teni|X>, četrtemu za tekme v teleti, slalomu ah smuku. Vendar je vsem skupna ljubezen do narave, vsem nam je siru pno elementarsko tckmovalsko stremljenje, kajti rad bi poznal onega smučarja, ki bi bil rajši zadnji nego prvi. ki hi se rajši slabo vozil nego dobro. Naši predniki na Blokah, kakor tudi Norvežani jired 100 leti, so imeli povsem enostavno teh niko smučanja Vsakdo je vozil kakor je znal. danes pa je smučanje spori in vsakdo si pvrizadeva. da bi sc navadil čim boljše tehnike smučanja. Kakor v drugih športnih panogah, lako se je ludi v smu-čarstvu dosegla že zelo. zelo visoka stopnja. Poglejmo dolgoprogaše. kake čase dosegajo. Se večji ria je napredek pri tekmovalcih v slalomu iu smuku. Naravnost bajtic dolžine dosegajo skakalci. Saj je že padla znamka 100 m in na naših tleh smo videli plavati slavne Norvežane te daljave. Šport gre brezobzirno stojo pot naprej in smučarstvo noče zaostali. Kakor so rokoborci ali bokserji brezobzirni napram svojemu nasprotniku, tako so hidi smučarji brezobzirni napram zračnim višavam, globinam in zaprekam v pri rod i. Smučarstvo jc spori in -„'x>r! stremi santo naprej — navzgor Kurenčhuva Neška ma tud beseda Naš Ide sa pa res čudn. Nubena reč jm ni prou. Zmeri same prriožnge, protesti, resolucije in kaj vem kua se use. Ja. pa deputacije se vozja damiadati u Belgrad srtnasd stresat Sej za železnea in za tujsk promet hi ni napčen. Belgrajsk birti tud n i maj a nč prot temu, ke naš Ide precej laui zaceraja, Bcčkeh š-iriclu na morja nkol dost na peči, keder pml-deja naš Ide u Belgrad. O, Sluvenci sa fajn-šmekari, keder rajžaja na druge stroške. Ampak inenistri sa reveži, ke jm na dama nkol ginaha. Tu sma ja hujš, ket pod repne muhe. Noja, pu deputacije še nisa ta nar hujš. Ampak tiste salamejnske prtožtige: protesti in druge take štrifHHi prsuiudarije. Te država dol neseja. Res de morja bt use vorng puštemplane in de p»r štemplneh država par krajeerju zasluž. in naše hibakupakle, ke šteinplne predajaja, tud. Ampak tu ni use skp nč. preke stroškem. ke jh ma država zavle teh prto-ženg, Lepru vas |irosm, a n rišite, dc sa magazini, ke jh morja usak lel ene par na nou sezidat za use te nerešene prtožnge. zastojn? Maju liher. tu knšta giiaT. Vite. pol se pa mi prtužujenia. de država za nas nč nastri. Ki pa more? Sej gre vs gnar sain za k1 gumazine. Menistri jh ia na morja u varžet za saba nost. Nekaui morja te naše prtozuge spraut, dokler sc na rešja. Pa z naftalinain jh tnorj.i tud večkat puštuipat, de ih moli na pužreja. Naftalin pa tud knšta. Sej dondons ni druzga zastojn. kokr vož.tie h vtriiunem shodetn. Scer pa tud ni lku hedu. kokr naš Ide jauiraja. Jest navedi, kua ajgentlih čia. Sei streja u Belgradu za nas use kar morja. Usak mesec nam skuntende-raja kašne nove takse. Za štedente sa tud |x>skrbel, de uja lohka še en let štederal. če b se glih p>r »izpiteh« kok pnnasrečl. Tu je tud neki. Zdej saj na boja Iku hiter brezposeln, ampak boja lohka štedenH ustal magari du smrt. Za iblansk špetau sa tud zadnč kepil kar dve nove pojstfe, če prou jh nimama kam pnistaut. Pa nkar na mršite, dc sa ]h šli kupt ke u »Promet«, ke se duibeja skori zastojn. Delovanje slovenskih šahisto^- za svojo šahovsko zvezo ki je imelo letos zelo lep usp>eh. je tik pred zaključkom, ker bo čez štirinajst dni ta zveza tudi formalno ustanovljena. Pripravljalni odbor jc izvršil svojo nalogo, vzbudil jc med klubi v Dravski banovini smisel za skujMio delo. napravil že par poskusov za širše sodelovanje pri šahovskih prireditvah in sploh zelo širokognidno pripravil pot slovenski šahovski zvezi. l;i ima sedaj dovolj možnosti, da uspešno podpre in pospeši razvoj šaha v svojem področju. V nedeljo 22. decembra lio ob pol 10 v lovski sobi hotela Miklič pričetek ustanov; nega občnega zbora slovenske šahovske zveze, ki lx> združil šahiste iz vseh krajev dravske banovine. Pričakovati je, da bodo na la pomembni občni zbor px>3lali vsi klubi svoje delegate in da se ga bodo tudi sicer udeležili v velikem številu prijatelji šaha iz vseh krajev. Vsi klubi naj po možnosti pošljejo svoj naslov pripravljalnemu odboru. U parno, da bo ta občni zbor potrdil in razširil vezi med šah isti iz najrazličnejših krajev in tako omo goči! naraščajoč napredek našega šaha. * Ljubljanski šahovski klub bo imel Q. t. m. svoj redni temi občni zbor, ki bo mogoče prekinil dosedanje mrtvilo, v katerem je klub hiral in ga pognal v živahnejše delovanje. Resen opomin mu bo to, da je bil del članov z razmerami v klubu žc tako nezadovoljen, da je izstopil in bo v kratkem ustanovil nov klub. Zanimivo je. da sc je ozračje v L. š. k v dolgotrajnem zastoju celo toliko pokvarilo. da smo čitali v časoprisin, da je prišlo iz političnih razlogov do razcepa. Ni nam sicer znano, kakšni politični razlogi naj bi to bili, vemo pa, da so si mnogi od onih. ki so izstopili, pridobili zasluge za napredek šaha pri nas in da znajo vsi tisti, ki so izstonili, strogo ločiti šah in piolitiko. Upamo, da do lakih škodljivih pojavov, kot je bilo to poročilo, ne bo več prišlo, ker take vesti uničujejo ugled kluba iu slovenskega šaha sploh. * Kuvve je kol znano zmagal v dvajseti in ena in dvajseti partiji iti s tem drugič izenačil stanje v tem matehu. Naslednje tri partije so končale remis. Danes prinašamo tri in dvajseto partijo, v kateri jc bila borba ostra. jx>sebno še, ker je Euwe prišel v prednost. Dr. Aljehin : dr. Euwf. I. d2 -d4, d7 -d5. 2. c2-c4, c?--di. 3. Sgl—13. SgS- f6. 4. Sbl -c3. d5Xc4. S. e2 e3 (bolj priporočljivo je a2 a4. kot je igral Aljellin v prejšnjih partijah), b7 b5. b. a2 a4, bo—M. 7. Sc.V-bl. LcS ati S. Lfl e2, e7 ?6 0 Sf3 c5. IJS- e7. 10. 0—0, 0 0. 12 Se5Xc4. c6 c5 (črni lc moral dati pešca nazaj, zalo sc ic pa osvobodi! pritiska belega). 13 d4Vc5, Sh? i!7. 14. c5 - c6. Sd7 c5. 15. Sbl d2. Dd8 c7. It). Ddl c2, Ta8 d8 (črni Al pa h Gulobe ke za vudo, ampak pojstle s« funtklnaglnaj, in še per kasa so jh plačal, kar u teh žalastneh časeh ni glih u navad. In use tu sam iz lrratuske lubezen. Pa še na neki vas inorm upmzurit. Sej mendc še |xniuete, kulk let je žc ud tega, kar sma prosil, de b nam iblansk kuludvor mal [xivečal. Plani, pro zaprou načrti sa žc tulk časa fertik, de sa že usi pjesnu, jja s črnem kuietam jh je eden puliu. Du-niske ceste že zdauni m več in žiu krst na ve, kam jc prešla. Jest sama sm ja že pu cel Iblan iskala, pa ja nisem najdla. Vite. Iblansk kuludvor je jm du letaš stavu še zmeri tam, koker stuji že od uekdej. No, m letaš sa ga p« kar naenkrat za ene par metru przidal na ta plat, kokr je bla učas Du-niska cesta. Ublebtl sa pa tnd, de ga boja usak let en tulk purzidal. In koker sa inžemri prera^tal, bo u taužen« leteh segu že not gor du cigari a brke. No, in tam ga boja pa z božja pumočjo zaklučl. Ampak tu sa s pa inženiri že največ izguvorl, de uma t nogi dat Iblančani tekal, ke bo naš kuludvor Hksitnd-fertik, za en prou pusten likof. Ja, pa na useučiliška kmižnea tud na smem pu-zatoet. Ta nam je tud žc zagvišana. »Ošišanga ježa« že na stran devaja, de ga boja prec notr dS, kokr ho knižuca fertik. Du tekat se ga bo [precej nabral, ki knižnea tud na bo šc tku kina! ter+ik. Seveda preh morja use dobr prerajtat. Sej nam bo čez en tati-žent let murde knižnea tud še prou prišla. Tku hmaJ mende tku na bo še sodu dan. Vem, de ste tud lerbčen, če je men tud letaš, kc je taka griža, kej Meklauž pruesti. No, prnesu m jc že, ampak lelašneh daril nism bla prou nč vesela. Kene zvečer sm. koker punavad, nastaulj pehar na miza. Zjutri, kc sm |>ugledala u pehar, če je žc kej not, pa najdem pu peharja sameh upuminu, pa neplačaneh rajteng, ke m jh je mo? iz same žlehtnobe jxmoč not nametu. Tu je še dobr, dc jh na bom mogla plačat. Mal boja rnopt že tud štacnari še pučakat, koker morja kronsk penzjimisti čakat, de boja mel u Belgrad čas zraj-tat, kulk žemel sc dubi don 34. Sb3- c5. Te4 el + . '». Kgl— f2, Tel—fl+l i 36. Kf2- -e3, Lab—c4. 37. TblXb4, Lc4—d5. 38. T!b4—i>8+, Kf8--e7. 30 TbS-«8, Kc7 do. 40. Sc5—e4+. Ld5Xe4. 41. Ke3Xe4, Tfl—al. 42. Tg3Xg7. TalXa4+. 43. Ke4—13, h7—h5. 44. Tg7 - f7, Ta4 -a.3+. 45. Kf3—f2,f6—f5. 46. Tf7 -h7, Kd6—d5. 47. Th7Xh5, Kd5—e4. 48. Th5-h6, Ta3— ati. 4«. Kf2—g3! (Aljehin se dobro brani iu Euwe slednjič doseže samo remis), Ta6—d6. 50. Th6—h7. Td6-d3-f. 51. Kg3-f2. Ke4Xf4. 52. Th7Xa7. Td3-d2+. 53. Kf2—fl, e6—eB. 54. Th7--g7, Kf9—e3. 55. Tg7—g3+, Ke3--. majem 1934, obrestna meru 2%: Hranilnica in posojilnica v Semiču, r. z z n. z., zn 6 let, od 16. oktobra dalje, za dolgove pred 50. aprilom 1934, ohro«tna mera 2.5%: Posojilnica v Slatini, r.. z. z o. z., za b let, od 22. oktobra 1935, za dolgove pred b. avgustom 1935; Hranilnica in posojilnica v Slivnici pri Celju, r. z. z n. z., zu b let, od 24 oktobra 1935, za dolgove pred 24. avgustom 1935, obrestna meru 2.5%; liranilnicu in posojilnica Sv. Jakob ob Savi, r. z. z n. z.., za h let. od 16. oklobra 1935. za dolgove pred 22. junijem 1934, obrestno mera 2%; Posojilnica v Sv. Križu pri Kostanjevici, r. z. z n. z., za 6 let, od 24. oktobra dalje za dolgove pred 29. avgustom 1935, obrestna mera 2.5%; Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Tomažu pri Ormožu, za 5 let, od 16. okt. 1933, za dolgove pred 14. julijem 1954, obrestno mera 3%; Hranilnica in posojilnica v št. Jerneju, /a 6 let, od 22 oktobra 1935, za dolgove pred 23. novembrom 1934, obrestna mera 2%; Hranilnica in posojilnica v št. Rtinertu, r. z / n. t... za 5 let, od 16 oktobra 1935. za dolirove pred 29. majem 1934, obrestna mera 2%: Hranilnica i,n posojilnica, r. z. z n. z., za 5 let, od 16. oktu-bra 1935 dalje, za dolgove pred 8. majem 1954, obrestna mera 2%. Pošlaa hranilnica v novembru I Število vlagateljev je naraslo v novembru j Za 3329 na 357.326, vlage pa so padle za 1.2 uu j 814.4 milij. Din število čekovnih računov je nn- , raslo za 97 na 25.368. Prometa je bilo novem- , bra 6289 milij. (oktobra 6423.4), od tega brez gotovine 51.85% (52.76%). Vloge na čekovuih računih so nurasle za 27.7 na 1185.73 milij. Din. * Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino sklicuje za 13. december ob 10 dopoldne v Trgovski dom sejo predsedstva, na katerem bodo razpravljali o zveznem proračunu, pa ludi o strokovnem glasilu Zveze. Odlog plačil za 6 let je odobren osješki mestni hranilnici. Obrestna mera znaša 3% bruto. Likvidacija. Deln. družba za podjetja ln javna dela »Simplon-Avala< sklicuje za 8. januar 1036 izredni občni zbor delničarjev v Belgradu. kjer hodo sklepali tudi o likvidaciji družbe. Povišanje glavnice. Kolinska tovarna hranil, d d. v Ljubljani sklicuje za 21. december izredni občni zbor, kjer bodo sklepali o zvišanju delniške glavnice od 2 na 4 milij Din. V zvezi s tem je izprememba pravil, na dnevnem redu so pa tudi volitve uprave. Tekstilanu, tovarna sukna, d. d. v Kočevju, znižuje glavnico od 6 na 1. potem pa zopet zvišuje na 4 milij. Din. Padec cen sirovih kož. V začetku decembra se opaža na trgu sirovih kož občutno nazadovanje cen, kot poročajo iz Zagreba. To znižanje cen je pripisovati dejstvu, da ni nobenega znatnega izvoza v inozemstvo in se cene ravnajo po razmerah na domačem trgu. Zagrebško mesarsko združenje je prodalo sirove goveje kože za november po II Din. telečje pa po 16.80 Din za kg, dočim so znašale cene za oktober 12.15 za goveje in 17.31 Din za telečje kože. Bosanske kože stanejo 6.50 Din, dalmatinske in srbijanske 7—8 Din za kg. Za kože drobnice jc malo povpraševanja ter so cene padle za približno 10%. Za kože divjačine ni skoro nobenega zanimanja. Odkupna cena za tobak Dne 2. decembra se je začel v Hercegovini odkup tobaka. Pivprečna odkupna cena znaša 8—9 Din za kg Prepoved izvoza češkoslovaške valute. Češkoslovaška Narodna banka je prepovedala izvoz svojih bankovcev razen do zneska 300 Kč, Bata gradi v USA svojo tvornico. U Wnshing-tona poročajo, da je Bafa kupil v Belzampu (država Maryland) večje zemljišče, na katerem namerava zgraditi tvornico, ki bo za|>oslila okoli 5000 delavcev. Do sedaj je imel Bafa samo prodajno družbo v Newyorku. Ho^rn Dne 7. decembra 103.3. Deiuir Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal ta teden 6.549 milij. Din v primeri s 6 03. (1.43, 7.721 in 1.397 milij. Din v prejšnjih lednih. Največ prometa je bilo v angleških funtih, in sicer v petek, ko je ves promet znašal 3.5 milij Din. Devizni trg. Zaradi »nntnega povpraševali ja te pu poročilih iz Belgrada tendenca čvrsta. Tako notirajo po Narodnem blagostanju; do- lar 51—31.511. švicarski Irank 16.55—Ib.bO. francoski Frank 5.36—3.375. angleški funi 252.50 do 253.25. Curih. Ilelgrail 7.02. Pariz 20.3075. London 15.185. Nevvvork 808.25, Bruselj 51 90, Madrid 42,2, Amsterdam 209 85. Berlin 121.20. Dunaj 57. Stock-holm 78.30 Oslo 76 30, Kopenhagen 67.80, Praua 12.79. Varšava 58.15. Atene 2.90. Carigrad 2.-15, Bukarešta 2.50. Helsinsfor« 6 09. Buenos-Aires 0.845. Hmelj Savinjska dolina: V kupčiji je prišlo do zastoja ler je povpraševanje skoraj docela ponehalo, Sicer pa je od strani kupcev vkljtih temu še vedno nekaj zanimanja, vendar predvsem le za cenejše blago. Zato le bolj nominalno notira sedaj letošnji pridelek prvovrstni 25—28 Din, drugovrstni 17—24 Din in tretjevrstni do 16 Din za kg. Računa se, da je neprodanega v prvi roki Se nekaj nad UXM1 stotov letošnjega pridelka. Izgleda, da je pivovarska industrija zaenkrat v glavnem krila svoje potrebe ter je zato povpraševanje in zanimanje povsod ponehalo. Kupuje se le semtertje nekaj in skuša uveljaviti nižje cene. Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenicne, so bile naslednje: Nemčija (Tettnang) 81 Din. /a izvoz 10 Din: Češkoslovaška (Žalec) 58 Din: Franivjl (alzaški) 32 Din: Jugoslavija (savinjski) 30 Dni: Poljska (vvolinjski) 24 Din; Belgija (Alostl 16 Din: Amerika COregon) 45 Din. (Slov. hmeljar.) Nesreča pri gradnji mostu 7 smrtnih žrtev Gen. Stol. 6. decembra 1935. Na banovinski cesti Generalski Stol—Perjasica je gradbeno podjetje .1. Slavec & Comp. iz Kranja začelo graditi v letu 1031 most preko reke Mrežnice. Korito reke ie zasekano ca. 20 m v teren in je široko na nieslu, kjer se gradi most. približno 150 m. Konstrukcija mostu bo izvršena iz armiranega betona kot konlinuirni nosilec preko dveh poli razpetih 45.0 in 10.0 m ter bo eden največjih v tej izvedbi. Fundacija levega opornika in srednjega stebra je bila že dovršena, izvrševala se je še za desni ohpornik ter bi bila najbrž ilo božiča izvršena. Teren tvori dosti mehka sedra (Tulf), ki ni sposobna prevzeli teže mostu. Zato je bilo |>o-Irebno izkopati temeljne jame do skale, ki se nahaja v globini ca. 13 m pod nivojem normalne vode. Temelji so se izkopali s pomočjo jeklenih zagatnih sten sistema Iloescb (Mahlspundvvand), ki si jih je nabavilo podjetje v dolžini 13 ni Iz Nemčije v teži 55 ton. Te stene »e sestavijo iz posameznih ca. 700 kg težkih profilov, ki se /,a-hi jejo v teren,- v hermetsko zaprto Iu spojeno gradbeno jamo. v kateri se lahko koplje materijal in izvaža >z nje V la namen se mora dotekajoča voda črpati s črpalkami, a jama sama se mora razpirati z lesenimi venci, ki prevzameio pritiske zemlje in vode. Temeljna jatna desnega opornika je bila že v delu, stena Hoesch je bila zabila do skale ter se je pod neprestanim črpanjem vode izkopalo že do globine 10.50 m. Do le globine je bila jama razprta s petimi venci iz zdrave In močne smreko-vine. Polagali hi sc začel šesli venec. Nikjer v jami se ni na lesu opazilo kakih deformacij, les se ni niti upognil niti na stikih zajedal drug v drugega, kar se je redno kontroliralo |>o gradbenem vodstvu in nadzorstvu. V sredo ob Ki se je jama naenkrat brez kakršnegakoli predznnka zrušila, lako da ni bilo mogoče rešiti tesarjev In delavcev, ki so bili v njej. Približno eno uro pred katastrofo ju bila v jatni komisija tehniškega oddelka kraljevske banske uprave Savske banovine, ki sta jo tvorila načelnik lehn. oddelka ina. Kodjic in šof odseka za mostove ing. Pere, ki je naši« jamo v redu. Nadzorni inženjer Petrovič Nenad. inženjer podjetja Zivko šumer in polir Alfonz Vrabec so bili še po odhodu komisije v lanu. a nili oni niso zapazili kakršnegakoli popuičenja ali pritiskov, čeprav so temu posvetili pažnjo. Slučajno so v momentu nesreče žr zapustili jamo. .lama so je zrušila v teku treh sekund s prasketanjem in ropoiom. Nad jamo se je dvignil beli dim razpršene vole. Iznad jame te bila napravljena streha in oder za izvoz materijnla. katerega ko vlekli delavci s stavbnim dvigalom v vagonetih iz njo. Dvigalo je bilo nameščeno šesl metrov od jame. Pri njej je delalo pet delavcev, od kaierih je zemlja, ki se j< porušila ekrog jame, potegnila dva v jamo. kjer je na nje padla porušena streha. Iz tega se vidi, kako naijlo »e ie zrušila iama, da niso imeli nili oni časa. da odskoč.ljo Kasunič Mato se ie rešil sam lažje poškodovan, drugega, Katic Dana I. smo redili izmed plav ijočena le-.i težje poškodovanega. Uba »La oiia prepeljana v V Berlin in Hamburg V Nemčiji bomo imeli priliko se osebno prepričali. kako Nemci razumejo star. toda resničen pregovor »Cas je zlatu«. Vlaki drve z brzino 150 km na uro! Da no omenjamo aeroplanov Prave zračne Indje so to, res čudež tehnike. Kdo si ne želi ogledati prvovrstnega zoološkega vrta v Berlinu ter svetovno znano Muslor-seliule v Hamburgu, ki bo zanimala zlasti našo pedagoge. In še in še! Oboževalci filmov bodo imeli redko priliko videli ogromno filmsko industrijo. Na razna vprašanja odgovarjamo sledeče: Za doplačilo 240 Din se vozite v vlaku v 11. razredu. Mesečni obrok je v tem primeru 252.50 dinarjev. V vlaku bo vodstvo ekspedicije udeležence razdelilo tako, da bodo skupaj tisti, ki to tele. Skupni potni list — kolektivni — kakor tudi dovoljenje državnim nameščencem za potovanje v inozemstvo oskrbinio mi sami. Vse prijavljenoe prosimo, dn nakažejo oziroma vplačajo L obrok čimprej. Posebnih potrdil o vplačanih oziroma nakazanih zneskih — obrokih — vodstvo n« daje. ker prejme vsakdo pri vplačilu odnosno nakazilu tozadevno potrdilo (blaga Iniško potrdilo ozir. oilre-zek poštne položnice). Potrdila je skrbno hranili, ker služijo lastniku kot legitimacija. Informacije in prospekte daje Športni klub Planina (.lože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke). Ljubljana. Miklošičeva cesta 10. — Vodslvo. Norveški in evropski smučarski skakalci Norveške smučarske skakalce smo imeli priliko že večkrat videli - na naših skakalnicah. Ali so prišli k nam kol trenerji alj pa na največje skakalne tekme, kar jih je doslej svet videl — na naš največji smučarski praznik — v Planici. Vselej smo mogli ugotoviti pri leh fantih samo eno: da so namreč v skokih razred zase, ki jih še precej časa ne bo mogel kdo drugi doseči ali morila celo prehiteti. Kdor je videl skakati naše ali pa kake druge renomirape skakalce iz Evrope in jih jo primerjal z Norvežani, ta je moral takoj ugotoviti s veliko razliko med enimi in drugimi. Norvežani plavajo lako sigurni po zraku, da človek misli, da ni prav nič na celi stvari. Njihove krasne drže, globoki predkloni, stegnjene noge in skupaj stisnjene smuči, to je res nekaj edinstvenega. Na kratko, oni so kakor ptice, ki lepo iii elegantno režejo zračne višave. Najbolj zuuna med vsemi Norvežani sla brala Hirger in Sigiuund Ruud, ki veljala * vedno za najboljša skakalca na svetu. Njima ptjv blizu so Anderson, Soerensen, ki vsi skačejo prav blizu 100 m. Na naši planlški skakalnici so skočili 00 m in ga menda ni bilo Norvežana, ki ne bi v Planici vsaj enkrat skočil nad (H) in Danes, ko se naša planiška skakalnica spopolnjuje in popravlja, ne bomo več govorili o skokih pod 911 in, kajti na novo preurejena skakalnica bo dopuščala sko-■■'

en Sola za telesno vzgojo Belgrad, 4. dec. AA. Na poziv ministra 7.a telesno vzgojo ljudstva in zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje e. Mirka Komnenoviča se je sestala v ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva komisija, ki nnj pripravi ustanovitev šole za lelesno vzgojo ljudstva. Komisija bo delala 12 do 15 dni pod predsedstvom dr. Stepanovlča, načelnika splošnega oddelka. Poleg zastopnikov raznih ministrstev »o v komisiji gg.: dr. Stevan Ivnnič, ravnatelj centralnega higijenskegn zavoda, dr. Alfred Bih ler, asistent vseučilišča v Zagrebu, dr, Vladimir Male S, docent vseučilišča v Belgradu in dr. Božo Skerl, šel antropološkega oddelka higijenskega zavoda v Ljubljani, Komisija je po navodilih ministra Komnenoviča najprej proučila dosedanje sklepe, nalo pa Jo nadaljevala delo. da sestavi elaborat o ustanovitvi šole. Zaenkrat bodo šolo otvorili z navadnim sklepom, nato pa s posebnim zakonom. Komisija bo sestavila podrobne načrte in program šole. Po dosedanjih načrtih bo šola za lelesno vzgojo Ijnd-slva visoka šola v položaju fakultete. Pouk bo trajal Iri lela. Imela bo dva oddelka: civilnega in vojaškega. Komisija bo sestavila tudi zakonski načrt o visoki šoli zn telesno vzgojo. Kakor čujemo, l>o začela delovati šola začasno v prostorih Sokolske matice na Vračam, ki jih bodo v lo svrho vzeli v najem, čim bo izšel sklep o ustanovitvi šole. Kasneje, ko bo vprašanje rešeno s posebnim »,a-; konom, bodo zgradili posebno poslopje na zemlji-j šču bivšega diplomatskega teniškega kluba na Vračarju (stara zvezdama). * B-Igrad. b. decembra, in. Zelo pester program imajo za prihodnje leto belgrajski lahkoat eti. Bel grajska lahkoatlelska reprezentanca bo nastopila v Bukarešti, kjer bo revanžni troiriach Belgrad-Pr.iga-Bukarešta Iz Bukarešte l>o reprezentanca <*l potovala v Carigrad, na povratku pa se bo ustav ila ua gostovanje v Sofiji- Poleg lega so še v teku pogajanja za nastop v Alenah. LZSP Intuitivno). Nn fl. r,slni so J t upravnesn ol-liora je bil verificiran zn SiiiuAki klub IJnhlJnnn z. Ženiva lam-o Ako v s ilnch noben lilllb nc proteitira proti verifikaciji, postane ta veljavna. Smučarski klub LJubljana sklicuje nn Ion 1-. rn. ob 18 sttstnnek vseh tekmovn^ev v klubov cm lo' n v Zvezdi, II nniKstropje. Tzro-lnfl važno mili tkale' ' v« opreme ln ihdoMtve udeležbe te-nlev. Obenem sc ln. ' v nt n tekmovalci, ki Imajo opremo ml lil ubn, ki .. : rnbna nll potrelin:, popravita, iln Isto ,>.Mitjo n.lip.i/ii' ir ilo fl t. m jH>|M,lilne v trpovlni Kolu hi Predal;.' .11 Sport-Kmol. N*a opremi noj Ih, pritrjen lb-lok t Imeuo-n tekmovalca, ki Je int.1 al opremo. SiiiuV! Smnrarnki kluh Ljubljana. Itnv.pisnjemo r : n tečajem 7,a svoje Ipl.movnlco o bo/.i^u tudi tekate /n ostale rlohi-e »mnCarle-itB^lnne o bofcifln (n ;s,'.invl v svojem iloinu nn PolUuki, in sicer v skokih, |e!m. smuku in slab.mu Oskrba v ihvniu in (rellliiK Je i.re/nla-^en ['temeljene in obrazložene prošnje ie no^nti rt.n-pret nn na^ulnikn lehnl'new:n o-lseka SMK ljubih, n ir. Zopann Boeilana, T.lublfniifl, finančna dlrekclta, n-tunovrvlalvo. Predvsem pridejo v ts^lev oni. k! so se' nrlirlnilll Be lanuko zimo In niso prišli na vr«lo , bolnišnico v llugo Reso z avtom podjetja, s katerim se je pripeljal stavbenik g. Slavec iz Kranja v noči ua stavbo. Toda dva tesarja in 5 delavcev, ki so delali v jami, je bilo absolulno izgubljenih. Takoj se je sicer odstranil ves les, ki je ležal nad Jamo. loda iz jame ni izplnvilo nikogar. Ostali tragično stisnjeni med železom, lesom in zemljo ler zaliti z vodo so tesarja Kozamemik Ivan. ožo-njen. iz Metlike« \Yoronovski Ivan. vdovec, iz I jubljnne. pw rodu Rus. ter pel domačinov:, Katič Dane. oienjen. Dobrenič solo, Halar Male, neoženjen, Mateško selo, Uadočai Peter, oženjem Dobrenič sein. Mateša Male. oženjen. Mateško šolo. Brozinič Pero, oienjen. Mavrovič. Dne 5. decembra so prišle na lice mosta Iri komisije: strokovna s tehniškega oddelka banske uprave iz. Zagreba komisija okr. načelstva in sodna komisija iz Ogulina. Komisije »o ugotovile stn-nje ler pretresale vsi možnosti in okolnosli, ki so mogle povzročiti lako katastrofo. Ugotovile »o nn licu nje.slo in po izjavi nadzornega Inženjerja, da je bil les za razpisanle nabavljen zdrav in v načrtu navedenih dimenzij Kontrolni računi lesenih vencev kažejo, da je t>odJetje razpiralo solidno in več nego je bilo po računih potrebno iz vzroka, da se železo sistema lloesch čini manj deformira ter se da 1K> dogotovljeni fundaciji z manjšimi slroški izvleči. Na kak način je bilo mogoče, dn ee je dogo-* dila ne»reča v lakom obsegu, bodo mogoče objas-! nile izjave strokovnjakov ga- ing Ric.i univerzi-| 'etnega (iroteforls in Ing. Frkoviča. viš, svetnika hartsk" u|ir.ive ki bodo v 11 dneh dali svoje teh-' nično uincnje. Litija Zopetna priklopitov katastralno občine .la-blanea k polltično-upravni občini Litija, za katero se je zavzelo 99% volilcev, oziroma prebivalstva Jablanške doline, je j>o dolgem odlašanju in mečkanju vendarle prišla preteklo nedeljo pred svet občinskih svetovalcev in odbornikov litijske občine v sklepanje. — Kakor jc bilo pričakovati, je bila spontana želja in zahteva Jablanške doline, ki je že od nekdaj pripadala k litijski občini, 7. 11 glasovi proti 9 odklonjena. — Pa tudi ta sklep, ki je bil storjen iz gotove »volilne« bojazni, ne bo preprečil združitve Jnblance z Lilijo, ker, kar spada skupaj, mora priti skupaj, pa če je to peščici bivših režimovcev JNS ljubo ali ne. Saj se vendar ne more zahtevali od ogromne večine prebivalstva, da mora zanjo r.a večne čase veljali fa-nioznl sklep o komasacijah občin v litijskem okraju. ki je bil storjen lela 1933 v kazini, narekovan od takratnih vlaslodrlcev samo Iz bojazni, dn nn i7guhe nasilnih občinskih volitev leta 19:13. Značilnost tega glasovanja pa je v tem, da je »klub delovne večine JNSc v litijskem občinskem od boru splahnel od 21 glasov na 11... Prosvetno društvo v šmartnem pri Litiji vpri-zori prihodnjo nedeljo. 15. t. m. v društveni dvorani opereto >Mlada Breda* v 2. dejanjih od Lav tižarja. — Vabimo vse, ki ljubijo lepo petje, dn obiščejo našo predstavo, jiosebno naše sosede Lltjane. Predstava bo ob 3 popoldne pri običajnih cenah. — Opereto režira dekan g. Gornik, petje pa vodi organist g. Cajhen. Naznanila Ljubljana Suša, kot prijatelj ln neprljatelj kmeta (lz Zagreba) 20.00 Za zabavo iu za dobro voljo (radijski ork oster). •J1.00 Komorni kvintet na pihala ti.00 Naj>oved časa, vremenska napoved, |H>ročila, objavu sporeda 32.15 Instrumentalni dueti: klavir, harmonij 1 Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima h voj redni sestanek v torek, dne 10. t. m. ob iti v preduvaluicl ženske bolnišnice v Ljubljani, fcpored: Dr. Luvrič li. Predavanje: Operacijske metode ingvinalne kile. 1 cIdejne smeri najmlajše slovaške literarne tvorbet je tema predavanja Akademike sekcije JC lige. Predaval bo Slovak, ljubljanski visokošolec im literat K. Geraldini v četrtek 12. decembra ob ih>1 i) zvečer v restavraciji Zvezda . Predavanje bo spestrilo či-tanje nekaterih značilnih odstavkov. 1 U pianistki Magdi Itusjj, ki koncerti ru v Ljubljani, v torek, dne 10. t. m. piše kritik u. pr.: Magda Rusy ljubi zdrav ritem ki drauuutični akcent. Ona poje na svoj era instrumentu. Zopet drug list: S svojo kJa-virsko igro je fasoinirala publiko. Dunajski kritiki pišujo, da je Magda Rusy tako velika klavirska ninet niča, da Je popolnemu naravno, da Je pri sveU>vnl tekmi dobila prvo darilo. Naši koueertni publiki Je gospu pianistka /-nana kot sodelovalka v izvrstnem Brandloveiu triu. Njen klavirski večer bo v okviru Matičnih intimnih ^koncertov v torek, dne 10. t. in. ob 30 v Hubadovi dvorani. Prav posebno šo oi»or/,arja-mo, da se ta veeer ne oddaja jk> Radiju. Sedeži j»o 10, stojišča t>o 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem: Danes oh 15.30 proslava Brezmadežne hi 35 letnice Vlneencijove konference Karmelske Matere Bo/Je za Vod mat, Selo in Moste. Slavnostni govor l>o govoril č. g. misijonar Janko Bele. 1 Kino Kodcljcvo igra danes ob 17.30 in 20 ter Juitri ob 20 preinijero «ProkuristimJa« z Gerdo Mau-rus. M »vi drugimi prodigrarai trnli barvan« smešnica. 1 Ženski odsek Salezijattske prosvete na Kodeljevem bo imel Jutri ob 20 sestanek, na katerem bo g. dr. Mate Justin jxredaval o legalizaciji splava. 1 X. prosvetni večer Salezijanske prosvete na Kodeljevem prihodnji četrtek bo ivosvečen sjiortu. Na s|K>rodu bo več kratkih predavanj o »portu s skiop-tl&nlmi slikami. 1 Kat. prosvetno društvo v Spodnji SlMci priredi t ponedeljek, 9. t. m. ob 8 zvečer predavanje. Govoril bo g. prof. dr. V. Sjirabon o Abesiniji. — Predavanja se bo4o poslej reo predaval g. dr. Josip Nagy, profesor komerc. visoke šole v Zagrebu o temi: Od Jadrana do Kanarskih otokov. (TT. del; od Gibraltarja do Kanarskih otokov.) Predavatelj bo pokazal mnogo skiop-tičnih slik. Prlčetek predavanja Iki ob 30 v dvorani Delavske zl>ornice Vstop Je prost. 1 A'ofrio službo imajo lekarne — danes: dr. Pic-ooll, Tyršova cesta fl; mr. TTo^evar, Celovška cesta 62 fcn mr. Gartns, Mo*te — jutri: dr. Kmet, Tyrše-va ce-fta 4.1; dr. Trnkocoročila, objava *t>o-reda 30.15 Operne arije s spremljevanjem radijskega orkestra (i>oje gdč. Dragica Sokova, vmes igra radijski orkester 31.30 Prenos iz Zagreba: Od Adama do Eve (hrvaški ad vernimi običaj) 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Lahka glasba (prenos iz kavarne -Nebotičnik'.). Ponedeljek, 9. decembra: 12.00 Simfonične pesnitve (plošče): 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 18.15 Pesmi 7>a dobro voljo (plošče) 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Zdravniška ura: O pljučnici (g. dr. Bogomir Mairajna) 18.J0 Harmonika (-plošče) 18.10 2000let niča pesnika Horacija (g. prof. Anton Sovre) 1.0.(XI Napoved časa, vremenska napoved, poročila. objava sporeda, obvestila 10.30 Nacionalna ura: Nedelja, H. decembra. - Belgrad: 18.30 Celo in klavir 19.50 Sibeliusove skladb*- JO.45 Prenos proslave ls Bajiča i/. Novega Sada 22.30 Plesna glasba (ploSče) 33.00 Prenos iz kavarne — Zagreli: 30.15 Duhovne pes mi 21.00 Celistični koneerl 21.30 Narodni običaji iz Po/ege 22.15 Plesna glasba - Dunaj: 17.40 Pestri zvoki 19.45 Koncert del. Janu Sibeliusa 31.00 Kriminalna igra 22.20 Jaz« 34.15 Dunajski valč-ki ua ploščah — Budimpešta: 20.20 Zabavni koncert 22 00 Madjarske pesmi 22.30 ClgansJta glasba — Trst.Milan: 17.00 Sini foničnl koncert 20.50 Prenos opere 32.1» Orgelski kon-eert — Bim-Bari: 17.00 Simfonifiiui koncert 20.50 Friderik^, opereta, Lebar — Praga: 10.00 Slbeliusov koncert 21.05 Kralj Edip, oratorij, Stravinski 33.35 Plošče glasba — \'arhava: 30.00 Vojaška godba 30.30 Komorna glasba 21.00 Pestra ura 22.00 Plesna glasba 23.05 Plošče - I'sa Nemčija: 21.00 Mojsterski koncert Berlin: 10.00 Zabavna glasim — Kiinigsbcrg: 19.20 Domača gl. 30.00 Simfonični koncert - Bratislava: 1:1.00 Veselo igra 20.00 Rad. ekspedielja na Atlantido — Hamburg: 10.10 Pesmi 20.00 Igra — Lipsko: 20.00 Veseloigra — Frankfurt: 20.05 Nedeljski koncert — Stuttgart: 30.00 P<*r Brno: 20.55 Ber-liozov koncert — Bratislava: 20.50 Slovaške plesne P•snvi 22 45 Plošče — Varšava: 30.00 Koncert Bjarnata-Kravca 21.30 Carmen, opera, Bizet, plošče — Franlc-furt-Bcrlin: 20.10 Zabavna glasba 31.00 Glasba za harfo in orkester — Ktinigsberg: 31 25 Klavirski koncert — Hamburg: 20.10 V Goethejevem znamenju — Vratisla-va: 20.10 Plavi ponedeljek - Lipsko 20 10 Godba nn pihala 21.10 Prenos opere - Stuttgart: 20.10 Virtuozi na Instrumentih — Monakovo: 20.10 Vesel večer. — Poizvedovanja Dva mala ključka, eden s št. 45, drugi v obliki srca — sta bila najdena. Dobita se v podružnici iSlo-venca% Miklošičeva cesta 5. Pes settar, rdeč, kastorjave barve, se Je zatekel. Poizve se: Miičin&kega ulica 66, Gogala. Domžale Denar Abesinije Dramatični odsek prostovoljne gasilske iete i Vira, ponovi danes popoldne ob 3 v Godbenem domu v Domžalah, priljubljeno ljudsko igro s petjem »Črna žena«. Pri dananji predstavi sodeluje poleg pevskega in tamburaškega zbora tudi pomnoženi orkester domžalske godbe. Vstopnina Kdorkoli je obiskal dežele orienta, je naletel ua srebrn novec, ki je imel povsod veliko veljavo, bodisi v Albaniji ali Abesiniji, ot) Nilu ali ob Cadskem jezeru, v oazih Sahare ali ob Nigru. Za več kol sto lol je imel ta novec velik pomen kot denarna vrednota noter tja do Indije, v Afriki deloma tudi preko ekvatorja. To je tolar Marije Terezije, Se danes običajno denarno sredstvo Abesinije in okoliških dežel. Vzliodno-afriške vojake moreš najeti le s tem tolarjem, karavune moreš plačati le z njim. Zakaj ima ravno ta denar takšno veljavo in takšno moč? Trgovina z orientom je rodila v drugi polovici 18. stoletja željo po denarju, ki bi imel stalno vrednost; turški denar je ni iniul. Zato se je trgovina oprijela denarja, ki je jamčil vedno isto srebrno vsebino. To je bil tolar Marije Terezije, kovan prvič leta 1753 na Dunaju Ko so prišle Benetke pod Avstrijo, so ga kovali v Benetkah, od letu 1860 dalje pa zopet na Dunaju. Tehta 28 gramov in je bila njegova srebrna vsebina določena L 833.3 tisočinkami, in to je tudi obdržal. Marija Terezija je umrla leta 1780; in vsi po tem letu kovani novci so dobili letnico 1780 Prvi tolarji so kazali Marijo Terezijo kot mlndo cesarico; ko so pozneje upodabljali Marijo Terezijo kot žensko starejših let, so prebivalci Vzhodne Atrike ta tolar odklonili, iti novi novci so jo imeli zopet mlado. Ker se ie ta tolar razširil po vsem bližnjem orientu, ki mu pravimo tudi Levanta, se imenuje tudi levantinski tolar. Eden najbolj čudnih pojavov v zgodovini novcev je pač ta, da se je mogel tolar Marije Terezije obdržati v nekaterih deželah inozemstva do danes kot najvažnejše plačilno sredstvo, dočim ga je bila njegova domovina že davno odpravila Ko so se vrednotne razmere v balkanskih deželah uredile in ko sla angleški funt ter francoski frank pričela čimdalje bolj prodirati v orientalske dežele, je tolar Marije Terezije na svojem pomenu precej izgubil; a v Abesiniji je še danes skoraj edino plačilno sredstvo in nobena druga vrednota ga ne more izriniti. In tudi nobena takšna nevarnost mu ne more pretili kakor franku ali funtu ali liri itd. V obtoku je v Abesiniji tudi tako zvani Menelikov tolar; kovan je v Parizu in ima i6to srebrno vsebino kot tolar Marije Terezije, pa ni niti daleko tako upoštevan kot ta. Abesinska banka, nazvana Etiopska banka, do leta 1931 odvisna od Egiptske banke, je izdala tudi za poldrug milijon tolarjev v bankovcih, temelječih na srebrnem tolarju; do danes se je obtok teh bankovcev komaj približno podvojil. Ne marajo jih, tudi če so s 100 odstotki kriti s srebrom. Hoteli vpeljati tudi zlato vrednoto; a ko je Anglija •/' vrednoto opustila se tudi Abesi- nija ni več zmenila sanjo. Tako obstoja v Abo-■inijl še dane« čista srebrna vrednota. V zadnjem času je Italija vzela iz promeita mnogo srebrnega denarja in je dala kovati iz njega »italijanske to- larje* in pa tolarje Marije Terezije. Od leta 1758 dalie do naših dni je bilo tlakovanih nad 250 milijonov tolarjev Marijo Terezije; še leta 1927 so nakovali na Dunaju 15,500.000 tolarjev. Večina tega denarja je pa izginila v nogavicah, fetiših, nakitu itd. Obtok tolarjev Marije Terezije v Abesiniji so ceni na približno 35 tlo 50 milijonov tolarjev, a večji del je skrit In na varno dejan. Državni zaklad ima menda na razpolago 25 milijonov tolarjev. Tečaj tolarja, ki je sedaj obenem tudi teCaj abesinske vrednote, je v zadnjem času močno kolebal, sledeč kolebanju vrednosti srebra. Sedaj ima abesinski tolar približno vrednost 16 do 17 dinarjev. Poleg tolarjev, ki služijo kot plačilno sredstvo v prvi vrsti v bolj kultiviranih predelih dežele, ima Abesinija tudi še naravna i z m e n j a I n a sredstva, predvsem »solni denar«, »palronski denar«, bisere in trakove iz boinbaževine. Solni denar se rabi v obliki palic in tehta približno 1 kg; patronski denar je strelivo za tako zvane travnate puške ki so jih uporabljali v letih od 1870 dalje. Iz knjižice »Abesinija«, sestavil dr. V. Sara-bon. Knjižico, ki sta ji priložena dva zemljevida, toplo priporočamo. Dobi se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani. ali o V malih oglasih' »elja vsnkn beseda Din 1"—; ženitovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek xa mali oglas Din 10*—. Mali oglasi M plačujejo lokoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstico po Din 2*90. 7.n pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pozor! Ljubljančani ■ vsi v restavracijo »Pod Skalco«, Mostni trtf 11, na dobro jedačo in pijačo. Dospela dobra vina. Lepa zabava pri igranju klavirja. - Se priporoča Ela Pust, re-stavraterka. fh) Kateri <>osp. župnik sprejme oiganista, mlado in zanesljivo moč — naj blagovoli sporočiti podr. »Slov., v Celju pod štev. 15062._(a) Prodnjalka ISče službo trgov, pomočnic*. — Pridna, poštena, voljna pomagati pri gospodinjstvu. ter je istega tudi vajena. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene po-nodbe upravi »Slovenca« pod it. 14737._(a) Tridesetletno dekle OSe mesto samostojne gospodinje v okolici Ljub-llane ali Kranja. Ponudbe ltpravi »Slovenca« pod »Tridesetletna« St. 15102. Trgovski pomočnik ▼oiaSfiine prost, s la referencami, izvežban v vseh panogah trgovine, ▼•sten, spreten in pošten, prosi za mesto za takoj sli s t. januarjem. Cenjene ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Tre-sen« št. 15158. (a) Služkinja začetnica, išče službo s 1. januarjem v Ljubljani. Ponudbe upravi »SI.« pod »Pridna« št 14975. (a) Mizarski pomočnik Bče sluibo. tudi za hrano in stanovanje. - NasloT v npr. »SI.« pod H. 15087. a Kuharica •redniih let, išče shiibo r iupnišču. Naslov v upravi »Slov.« r Mariboru pod št. 2451. (a) Dekle-šivilja ▼ajena vsakega dela, želi mesto v boljši hiši z 2—3 osebami. Gre en mesec brezplačno. Ponudbe pod »V krščansko hiio« 15197 upravi »Slovenca«. (a) Dekle preprosta, poštena, srednjih let. želi službo v pomoč gospodinji. Ponudbe upravi Slovenca« pod Jt. 15193. (a) Nemška obitelj, H sprejme dobro gospodinjsko moč, naj javi naslov upravi »Slovenca« pod »Proti konverzaciji« «. 15204. (a) Bivši carin, kontrolor flče službo pri kaki firmi. Ponudbe upravi »SI.« pod »Carinik« št. 15236. (a) Kolarski pomočnik »aleji vsakega dela, išče mesto. Naslov v tspr. »SI.« pod št. 15231. (a) Dekle stara 24 let, zmožna vseh del, išče službo t iupnišču. Naslov t upravi »SI.« v Mariboru pod St. 2468, Akademik ki vsled {motnih sredstev ne more nadaljevati študij iSče zaposlitev t kaki pisarni sli trgovini. Nastopi tako|. Pismene ponudbe v nprsvo »Slov,« pod »Marljiv« St 15248. (a) llužbodobe Kuharico tflio, skrbno, sprejme fup-ntSčs i novim letom. Na slov ▼ upravi »Slovenca« pod It. 14954. (b) Zastopnike sa prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd , iSče-mo. »Persons«, Ljubljana, ...J.i va iu Samostojno pletiljo izurjeno, prvovrstno moč, takoi sprejmem za stalno. Druge ne pridejo v poštev. Trgovina pri Soncu, Ljubljana. (b) Organist dobi službo na Vrhniki. Prosto stanovanje, plača 500 din mesečno, dokler ne uredi plače konkurenčna obravnava. Nastop čimprej. — Prošnje na župni urad na Vrhniki do 10. decembra. Elektro-vcletvrdka išče za takoj potnika (po možnosti s srednjo tehnično šolo). Reflcktira se e na prvovrstno izvezeno moč. Išče tudi pro-vizijskega zastopnika za Ljubljano. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Elektro-potnik« 14995. b Prodajalka za traiiko s kavcijo — se sprejme. Reflektira se le tla resno in povsem zanesljivo moč. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« 15106 Sprejmem prodajalko mlajšo moč, dobro manu-(akturistko, pošteno in zdravo — na deželo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šl. 15147. (b) Kletarja strokovnjaka iSče trgovina z vinom v Beogradu. Ponudbe pod 456« na Propagando — Beograd — poštni predal 409. (b) Brivskega pomočnika dobrega ondulerja, sprejme Osenar Stanko. Cerklje pri Kranju. (b) Kuharico spretno, pošteno, z dobrim spričevalom, za večje gospodinjstvo na deželi, z znanjem gosposke in kmečke kuhe. do 30 let staro, išče v stalno službo I. Lenarčič, Verd, p. Vrhnika. (b) Dekle poštenih staršev, močno, zdravo in pridno, za pomoč v gospodinjstvu ter trgovini, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Slovenca« pod št. 15200. Boljša hiša na Dolenjskem išče služkinjo k trem osebam. — Znati mora kuhati in vsa hišna dela opravljati. Ponudbe upravi »Slov.« pod Okrog 30 let« 15241. (b) Potnika za pisalne stroje, ki pozna stroko, sprejmem. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Fiksum - provizija* St. 15235. (b) Ženska delavna, poštena, stara od 30 let naprej, se sprejme za gospodinjstvo v stalno in dobro službo. Arbeiler, Maribor, Dravska 15. (b) Čevljar, pomočnika za meSana dela sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. - Ban Ivan, čevljar, mojster, Dečno selo pri Brežicah. fb) imnai 16 letna deklica sirota, z dvema razredoma meščanske šole, vajena tudi gospodinjstva, želi mesto učenke v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo. Naslov v upravi »»Slovenca« v Celju. (v) Kako postaneš šofer? Ako sc vpišeš v J. Če-hovo šofer šolo Ljubljana Vil. Frankopanska 21. garaža Kopač, ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. ) Hranilno knjižico Prve Hrvatske štedionice, podružnice v Ljubljani, z vlogo 10.000 din, takoj prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stedionica«. 25.000 din posojila iščem na posestvo v Ljubljani. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe upr. »SI.« pod »Sigurno- 14879 Idi Posojila na vložne knjižic? daie Slovenska banka Liubliana. Krekov trg 10 Hranilne knjji • v« z*ce Vajenec star 15 let, z 1 razr. meščanske šole, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15086. (v) 15 letni mladenič zdrsv in močan, is dobre hii«, s primerno Jolsko izobrazbo, iSče nastavitve kot učenec t večji trgovini z mešanim blagom. Dopim prosimo upravi »Slovenca« pod šifro »Veselic do stroke« St. 15194. Širile »Slovenca«! kupite ali prodaste in DOLGOVE pri denarnih zavodih najugodneje poravnate edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor Za odgovor 3 dinarje v znamkah. Hranilne knjižice orodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite »namko' Rudolf Zore. Liubliana. Gledališka ul 12 Telefon 38-10 Ureditev dolgov potom sodnih tn izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah 'n vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske reviziie sestava in apro baciia bilanc Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih j vlog in plasiranje istih, j Vsi posli | kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna- Lojze Zaje Liubliana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18 Kvalitetne radijske aparate svetovnih znamk kot „Radlone", Jngelen", „TeleSunKen", „Orton", »Minerva", ..Standard", „lli$ fflaslcrs Voice" prodaja proti gotovini, na mesečne obroke kakor tudi za hranilne kniižice člani Zadružne zveze ,RADIO" r. z. z o. z. v MnbUani Posojilo v knjižicah Ljudske posojilnice v Celju, iščem. — Vračal bi redno mesečno. Nudim popolno varnost. Ponudbe pod »Sigurna vrnitev« št. 15064 podr. »»Slov.« v Celiu. (d) Hranilno knjižico Spodnještajerske Ljudske posojilnice do 35.000 din, kupim proti gotovini. Ponudbe na J. Dockl, Ma ribor, Aleksandrova 14. d Hranilno vlogo srednjeveliko, Zadružne gospodarske banke, kupim in plačam takoj v gotovini. Natančne ponudbe v upr. Slov.-* v Mariboru pod šifro "Direktno od vlagatelja«- št. 15140. (d) Sijajna bodočnost se nudi odvetniku ali zdravniku, kateri posodi 40.000 din proti popolni varnosti. Ponudbe upravi Slov.« pod »Takoj« št. 15116. Jd) Posojilo 150.000 din iščem za dobo 1 leta proti vknjižbi na prvo mesto posestva, vrednega 700.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod * Varno« št. 15120. (d) Po 250,000 din v knjižicah Kmr-tske posojilnice ljubljanske, odn. Kreditne banke fev. tudi vkupno do 500.000 din) -prevzamem za 85 % na hipoteko na prvo mesto dveh velikih posestev z zelo frekventiranim gostilniškim obratom. - Odplačilo v visokih mesečnih obrokih. Ponudbe upravi •S^ov.« pod »Dobra naložba« št. 15238. (d) Vložne knjižice Zadr. gosp. banke v iznosu do 400.000 din prodam event. dam hipoteč. posojila na sigurno mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 15060. (d) Vagon vina pristnega, namiznega, naprodaj pri župniku Gregorju Cerarju pri Veliki Nedelji. (1) Hranilne f •• v« hmtztce posojilnic, ki so članice »Zadružne zveze., kupimo vsako vsoto tako). •— Ponudbe ns Bančno kom. zavod Maribor. Prodam knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, glasečo se na 250.000 Din, najvišjemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 15148. Kot posojilo iščem hranilno knjižico 8000 din proti 10%obre-sthn in vknjižbo na prvo mesto posestva. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Varno« St. 15151. (d) Hranilno vlogo Kreditne banke od 30.000 Din ugodno prodam. Po-, nudbe upravi -Slovenca - I »od ttiro »Talini. t5t96. Davčne pritožbe zoper pridobnino, prometni davek, informacije: Davčna poslovalnica. Miklošičeva 7-II., Ljubljana. 1000 din nagrade dobi. kdor mi sporoči, kje se nahaja Jožef Majnik, doma iz Idrije. rojen leta 1888. Katarina Mihevc, Dol. Logatec, trafika pri postaji, dravska banovina. (o) Dražba lova ' samolastnega lovišča Ple-šič pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ca. 1000 ha - se odda na iavni dražbi dne 18. decembra 1935. Pogoji na vpogled pri Začasni državni upravi razlaščenih gozdov, Ljubljana, Aleksandrova 4-II. (o) Izjava! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik delavcev gospoda Kislinga Karola v Grižah, ker pogajanja za vstop v družabništvo še niso zaključena. - Po-valei Franc, Celje. lo) Nekaj nižješolcev sprejme v popolno oskrbo dijaški internat v Ljubljani. Cene zmerne. Nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Ponudbe upravi »Slovenca.' pod -Dijaški internat« št. 15178. (D) IŠČEJO: Tričlanska družina mirna, išče stanovanje dveh do treh sob s kopalnico s prvim januarjem v sredini mesta. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Točen plačnik« 14909 c ODDAJO: Dvosobno stanovanje parket, oddam takoj ali za januar Mala čolnarska 7 Hranilno knjižico Posojilnice v Ribnici na Dol., za vsoto 20.000 din, prodam proti 15"??, popusta. Ponudbe na Aloma Companv d. r. o. z., Liubliana. (d) mssm Dekle iz boljše družine, značaj-na, poroči kršč., dobrosrčnega, »talno nameščenega gospoda v letih 30 do 40. Re?me ponudbe v upr. »SI.« pod *Izborna gospodinja« št. 15155. (ž) Gospodična bogata, zdrava, poštena, izobražena, bi poročila 30 do 40 letnega stalnega ali drž. banovinskega, uradnika ali trgovca v večjem mestu. Oferte upravi SI.« pod Udobnost" št. 15113. 103333' Opozorilo! Oseba z Orlove ulice, ki raznaša neresnične klevete o naSi družini, je na sumu in se potom tega svarila opozarja, da sledi, če to ne preneha, temu sodna tožba, ker dokazi so tu in se šc poizveduje za niimi. Antiela Toni. Trisobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinam. v Pleteršnikovi ulici 13 v bližini Sv Krištofa, oddam s 1. januarjem. (č) Stanovanje obstoječe iz 4 sob. kom fortno, takoj oddam. Natančnejše poizvedbe pri hišniku, Tvrševa 43. (č) Sobo in kuhinjo oddam s t. januarjem 1936. Ljubljana VII Meševčcva ulica 14. (č) Enosobno stanovanje takoj oddam mirna stran ki; tik drž. ceste v Sp. Hudinji pri Celju. Ponudbe upravi -Slovenca« v Celju pod 150 Din' 15192 Dvosobno stanovanfe parketirano, takoj oddam Čeh, Celovška cesla 61. č Trisobno stanovanje lepo, z etažno kurjavo, plinom ter ostalim kom-fortom, oddam samo mirni dobri stranki. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mirna ulica sredi mesta« št. 15244. (č) Sobe IŠČEJO: Sobo išče strokovno druStvo. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 15108 (s) ODDAJO: Prazno sobo dam zastonj ženski, ki bi bila v pomoč gospodinji. Ribniška 13, Vodmat. (s) Posestvo pol ure od Celja, v dobrem stanju, poceni prodam. Širol, Sp. Hudinja 44, Celje. (p) Enonadstropno hišo dvostanovanjsko, hlev in vrt, njiva, elektrika, ob drž. cesti in postaji, proda: Hafner, Škofljica 37. Hiša z gostilno, ua prometnem kraju, z več sobami, vrt za goste, vrt za zelenjavo, tik kolodvora in toplic — takoi naprodaj. Naslov v upr. »SI.« v Celju pod št. 15132, (p) Parcelo 700 m-, poplave varno, v Celiu. do 20 minul od kolodvora. kupim. Ponodbe s ceno podružnici »Slov,*: v Celju pod »^Gotovina« št. 15134. (p) Sprejme se gospod kot sostanovalec k uradniku s čisto sobo. Aleksandrova cesta 7/II, levo Soliden sostanovalec se sprejme v veliko podstrešno 6oho s 15. decembrom, — Slomškova ulica 23/1, levo._(s) Prazno sobo s posebnim vhodom ■ oddam. Zabiak 7. Od 1. do 3. ure. (s) Opremljeno sobo za dve osebi oddam. Kolodvorska 23. (s) Prazno sobo oddam s 1. januarjem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15239 (s) IŠČEJO: Gostilno in tri—arijo iščem v najem Siguren plačnik. Naslov v upravi »Slov.» pod št. 15152. (m) ODDAJO: Hiša s trgovino na prometnem kraju, ob državni cesti na Notranjskem. se odda poceni v najem za več let zaradi družinskih razmer. - Naslov v upravi -Slovenca« pod šl 15082. fn) Motorno kolo s prikolico, zelo dobro ohranjeno. 13 000 km — prodam, Simčič Rafael, Stična. (f) Parno pekarno rentabilno, z dnevnim prometom 2000 din, oddani iz zdravstvenih razlogov. Prevzeti je treba ves inventar ter parno peč. Del odkupnine možen v nepremičninah ali po dogovoru. Ponudbe upr. »SI.« pod »Sigurno življenje« št. 15232. (p) PII Ugodna prilika! Prodam hišo z vsem modernim komfortom in prostranim vrtom v lepi soln-čni legi. Potreben kapital 120.000 Din. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 15173. (p) Hiša z velikim vrtom, na periferiji Ljubljane, ob glavni cesti, poleg tramvajske proge, primerna za gostilno ali kako obrt. naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14781. V Mariboru prodam manjšo vilo s šestimi sobami, v bližini kolodvora, proli gotovini in vknjižbi. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 2470. Enosobno stanovanje oddam s 1. januarjem- Vič 152. Cesta na Brdo. (č) Enosobno stanovanje oddam za 180 din. »Juli-jana«. Rožna dolina cesta VIII., št. 23._(č) Stanovanje tri parkelirane sobe, ku-kinja, pritikline. sredi mesta, oddamo. Kolodvorska ulica 11._(č) Dvosobno stanovanje solnčno, parketirano, radi preselitve ugodno oddam iz januaariem. Bolgarska 17 Hišica z zemljiščem 9000 m', pripravna za obrtnika ali upokojenca, naprodaj. — Ogledali: Sv. Magdalena št. 20. Zibika. Pojasnila: Germ. Aškerčeva 6, Celje^_Jp) Za veletrgovce! Enonadstropna vogalna hiša na najbolj pronjelni točki v Ljutomeru — se pod ugodnimi pogoji proda. Hiša je urejena za veletrgovino ter obsega temu primerne lokale, skladišča in stanovanja. - K hiši spadata še dve veliki zidani skladišči v bližini Informacije daje Mestna hranilnica v Ljutomeru, o Realitetna pisarna Adamič Albsn Ljubljana, Gosposvetska 8 Telelon int. 32-87 Kiie, vile, posestvu in panslr v največji izberi. Uspešno in kulantno posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin. Uprava hii in posestev zanesljivo po dogovoru. Stanovanja In lakoti v veliki izberi. - Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. Hranilne knjižile Posredujemo nakup in prodajo. Posojila vseh vrst preskrbujemo. Vse iuformacije brezplačno Pismen odgovor priložite znamko Din 3' IEES33I »Erla« radio aparat 4 + 1, najnovejši, ameri-kanski, za kratke in normalne valove — izredno ugoden nakup zaradi raz-prodaje: Ljubljana, telelon 20 62. (1) 31 Klavir dobro ohranjen, naprodaj za nizko ceno. Na ogled dopoldne. Stožice 131, pri Ljubljani. (g) Velikanska zaloga v*eb glasbil, muzikalij in strmi pianine in harmonije iKpofloja najceneje tor pro-ilaja tudi na obroke od »ln 300 tc prve svetovno fabrlknte: BHsendorfer, Stctnway, Fiir-ster. 1'etrof, Htilzl. sttnet original, ki so nesporno najboljši! (l.ntikR precizna mehanika.) izključno le pri tvrdki I Alfonz Breznih ] učit. Glasb. Matice in zaprisežen sodni izvedenec, Ljubljana, Aleksandrova 7. Tudi preigrani klavirji vedno na zalogi. 15.000 din lahko zasluži letno z malim kapitalom oseba v trgovini, ki se proda. Ponudbe upravi »Slov,. pn sin Ljubljana, TyrSc»a i !6 f Pohištvi Pohištvo spalnice, bnstove, ia or-iove, masivne, po ?800 din; kuhinje po 770 din -naprodaj. Lesna irtdi'1' ;ia Martinec, Škofljica. <šl Pohištvo! Največja izbera pohištva! Dobite na obroke in hranilne knjižice najcencje in najugodneje pri Mizarstvu »Sava«, Miklošičeva 6. fš) Dvokolesa spreiemamo preko zime prav poceni v shrambo, jih tudi prenavljamo, emaj-tiramo. ponikljamo in po-kromamo (poseben oddelek). »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, KarlovSka cesta 4. (rl Starejšo osebo vzame v dosmrtno oskrbo boljša, majhna podeželska družina (mati in sin) proti hranilni knjižici. Dosmrtna oskrba se lahko tudi vknjiži na posestvo. Dopise upravi »Slov.« pod št. 15083. (r) Kmetje pozor! Pomoč pri plačilnih ne-prilikah, uvedba kmečko zaščite: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Mikloši-čeva 7-II._(r) Šivilja srednjih let, z nekaj prihrankov, poroči solidnega držav, ali mestn. uslužbenca kršč. podlage, tudi vdovca do 50 let - Samo resne ponudbe upr. »SI.« pod »Dobra gospodinja« St 15240. (i) . . v V.l . Vsi aparatt so opremljeni s Tungsram-Bari um elektronkami Popolna selektivnost Glas povsem naraven Nihanja glasu so izravnana Vsi aparati se dobe na ugodna mesečna odplačila Presenečenje sa vsakega so nove tipe O R 1 O N radio aparatov Vsi aparati sprejemHjo poley normalnih tn clo'gili valov tudi kratke vaiove Vsi aparat' imajo veliko, razsvetljeno skalo z napisanimi imeni posta RADIO €€ rep. zadr as o as. v Ljubljani Transmisija 1 kT * I Ml i i LlJl 28 ml, 70 mm, tO ležajev, MHUIMM*I i prima, naprodai za 10.80" , „ din. — Lesna indiutri|a Kupimo stablL motor Martinec. LjuMiana. (1) 60—120 KS • pogonom . q_i;(. na bencin ali na oglje, z j V centru Split« gonilom na obrat (Wen- naprodaj iz zdravstvenih degetriebe), • propeler- razlogov — najmoderneje jem za motorni čoln • 30 urejen is dobro idoč hudo 50 KS. Ponudbe upra- let. Cena nizka, prevzame vi »Slovenca« pod 14670. se lahko tako|. Kupec mora imeti svojo konce Lepe jaslice trpežne, kompletne ali posamezne kipe, pastirčke, ovčice, hlevčke, vodnjake, palme - nudi naf-ceneje K o n |e d i č , Sv. Petra ceata 17, Liubliana Staro zlaio, zlato zoboiie ln srebrne Krone kupujem oo naivišiib dnevnih cenah a. KAJFEŽ urar Liubliana. Miklošičeva 14 Božična drevesca večjo ali manjšo količino, kupim. — Ponudbe upravi • Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« M. 15184. (k) Kupim avbe, čelnik«, sklepanke in trakove. Ponudba pod lifro »Narodna noša« it. 15079 z navedbo cene in popita v upravo »Slov.«. Telefonsko centralo rablfeno. mduktorsko al' moderno, avtomatsko, s 3 do 15 Številk, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« r Mariboru pod »Teielon« H. 15139. «_00 Vsakovrstno zlato kupuie po oaivišjih cenah 6ERNE, luvehi, Liub! ana Woilov* alioa U. 3. sijo. Pismene ponudbe na: Fani KrajSek. konfekcija, SpliL (1) OSTANKI Paket A. vsebuje pristno barvno fino zimsko blago (flanele), ostanke po 2.50 do 4.50 m, v različnih vzorcih, skupai 17—18 m. Cena celega paketa samo Din 115 — — Paket C. Ostanki zimakega blaga za žensko perilo (flanell, zimski cvimati harhent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno celo žensko obleko. • Skupno samo 135.— Din. • Pišite takoi, katero seriio rabite Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju Tekata Slavil«, Maribor, Kral)« Petra trg 4. Otroški voziček, lel. štedilnik, peč, omaro kupim. Ponudbe opravi »Slovenca« pod -Čimprej• št. 15202._(k) Parni stroj rabljen, 30—40 KS, br« kondeosacij«, 6—10 atmosfer, kupimo. Ponudbe e tehničnimi podatki na Jugotamin, Sevnica. (k) Kupim krompir vagonske množine. - Ponudbe podružnici »Slov.« v Mariboru pod »Sušak« št. 15225. (k) Kravo dobro tolekarico, r osmem mesecu brejosti, prodam. Naslov t uvravi »Slovenca« pod tt. 15110. (I) Špecerijsko opremo stelaže in pult — dobro ohranjeno — takoj prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15186. Posebno velika izbira Hubertus-plaščev in zim skih sukenj poceni pri Preskerjn, Sv. Petra c. 14. Ljudska kuhinja vsemi pravicami, v zelo prometnem kraju na Go renjskem, zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod ^Rentabilnost« št. 15159. II) Premog, drva SLOVŠA Kolen iska uIich I" Telefon 39-14 Svete aaliineiše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija f Ljubljani to priporoča bledim in slabotnim osebam. CiiCck pravi dolenjski, dobile v Centralni vinarni v Ljubljani. Krušno moto) za črn domač kruh in koruzno moko za žgance. vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman. Liubljana. Stan trg Tel 26-37 Gnoj naprodaj. Streliška 26 (D * Gospodinje! Še dobro ohranjeni šivalni stroji poceni naprodaj (tudi ohročnol pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. Ženski šivalni stroj dolg, dobro ohranjen — prodam. Cena 500 Din, Tržaška cesta št. 23 — Glince. (1) Ajdov med zajamčen, pogiljam 5 do 50 kg po 13 Din po povzetju, Kovačec Simon, Kukava. Juršinci, Ptuj. (1) Krava s teletom prodam ali zamenjam za dobrega konja. Selca 63 nad Skofjo Loko. (1) Naprodaj: več kočii, 2 sani. brek, več tovornih voz in konjske oprem«. Erjavčeva c. št. 9. (1) Galoše popravlja najboljše r m, klinika, Tyrševa e. ' (I) Poceni prodam t nove pletene »teklenlci 4—5 litrov, vinske »ode po 20001, napravo za kavo in ječmen pražiti, žične vrvi in želerno peč. -F. Cvek, Kamnik. (1( Železno peč za večjo sobo ali salon - proda ABC, Medvedova 8 telefon 24-44 (poleg gor. kolodvora). (1) Sveža jajca zajamčena, zaboj 720 komadov 700 din franko postaja razpošilia C. Drech-»ler. Tuzla. (1) Kozmetični salon Slava Gril, Beethovnova 15, se priporoča • »pec. kremami, vodo za lice, pudrom in negovanjem po najmodernejši metodi, (t) Kuhinjsko kredenco novo, moderno, prodam za 350 Din Kodelievo. Malijeva 3. (1) II DrcniSt Liubljana Kongresni trg 7 Volna vseh vrst. od najcenejše do nailinejSe. Francoske in angleške specialitete itd Pingomn Moko naifineišo, banatsko, orehova jedrca, rozine, pristni med, kavo, čaj, rum, bombonijere, krasno jedilno orodje in druga božična darila - kupite pri JOS. JAGODI t Celie Glavni trg. Gubčeva ulica. Sani. Smučke. Prodam 700 m" zdravih, suhih, cepljenih drv. - Cena po dogovoru. Vršnik. Sela, Kamnik. (i) Enoletni rolojak dober čuvaj, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15127. (IJ VAŽNO ZA OBČINE! Marttiče za pse izdeluie izredno poceni Sofra, Maribor Zahtevajte brezplačna vzorce in cene! Cepiče poShovhe kupim tudi večjo množino Plačam prav dobro. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št 15230. Gospodinje, obrtniki! k skladišča odprodaja kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike. kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače ia Miklavža in Božič po najnižjih cenah Stanko FI o r | a n i I i , teleznina, Reslieva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. - Vzamem tudi knjižice itublianskih zavodov (1) Damske plašče dobite še vedno najceneje in iz najboljšega blaga pri 1 Tomšič Sv. Petra cesta 38 (H Perzijsko preprogo novo, veliko, prodam. Naslov v upravi »Slovenca' pod St. 15104. (1) Pletilni stroj skoraj rov, Specijalen za nogavice, poceni prodam tudi na hranilne knjižice. Pišite upravi »Slovenca« ood šifro »Regentin« St. 15089. (1) Prodam 5 kg čistega, najfinejšega belega puha Klunova ul. 8. Kodelievo. — Mlekarna Kreutzer. (1) Premog, drva, koks prodala Vinko Podobnik, Tržaška cesta stev 16 Telefon 33-13 Prodam prodajalno živil in razne drohnarile. Kupca sprejmem kot prodajale« tobaka. Ponudbe upravi »Slovenca« nod »Centrum« ŠL 15105. (U Toplodare, peči, štedilnike, dimne cevi in ■vsakovrstni kuhinjski pribor priporoča že-leznina Koutnv, L|ubliana-Siška, Medvedova 28. (I) Perutnino piščance, pitane z mlekom, pularde, purane itd. po nizkih cenah. Prednaročila za praznike: prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani. Igriška ul. 3 (za Dramo). Telel. 37-55. Kožuhovina po solidnih cenah ie prispela. Nove izdelke in popravila iivršuie poceni Šoper Juliiana krznarstvo i Maribo*. Glava! trg ii- 9 Milim dar Za boliše spoznavanje naših prvovrstnih mesnih izdelkov razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi. Paketi so težki 4!-» kg in stanejo po povzetju 80 Din, ako se pa denar pošlje vna prej. 75 Din HERZ 8 SIN tvornica salame in konzerv, Banatski Karlovac.! Cunje krojaške odrezke, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino Arbeiter, Maribor. Dravska 15. Predno kupite zimsko blago, «*wt. našo zalogo v flanelih, barhentih, razno volneno blago za moške in ženske obleke. Nadal e imamo odeia lastne izdelave po na nižjih cenah pri Martin Geišek manufakturna trvovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor. Glavni trg - most GOSTILNA PRI „fAIN0$Tnr Sv. Petra nasip 5 priporoča sledeča taborna vina Namizno belo.....10-— čez ulico . . 9- - črnina sv. Nedelja . . . 12-— ......10- Cviček.........12-- . , io- Rtzlln?.........12-- ......10-- Tramtnc........14-- ......12 .. Ctra&evlna.......16-- „ „ . . 14 V Poema zbirki dobite nallepše vrtnice. Seznam zastonj. K a u 1 e r Dobro, Farkašič. Sisak. Kanarčki harzer roler|i in plemen ske samice, naprodaj. — Ogleda se ob delavnikih j od 12—14 in ob nedeljah ves dan. Pošilj« »c tudi, po pošti Vranjo Omahna. Sv Petra c. 53«. Liubljana. <» perfekftnega v a >si?ški francoski In nemški irgovsk tcorfsooncieno >Sfe vetie 'ndustrijsko ood e' e Eventuelno se bo voošiev?! tudi refiektant brez perfekt^ega znania angleščine — Preiemkt dobri, do dogovoru — Ponudbi- na uora '0 od šifro ..Trgovina-. 15M9 Cenjenemu občinstvu naznaniam, da sem prevzela slaroznauo gostilno pod »Peglez-iidlll., bivšo gostilno Guštinj. — Točila bom razna prvovrstna vina in vino iz lastnega vinograda iz Semiča. — Sprejemam abonente na dobro domačo hrano po nizki ceni. - Oddam tudi več garaž, lep prostor za mehanično delavnico in 2 prazni sob' Priporoča se Minka Vidmar Kapiteljska ulic« štev. 3 — Liubliana. Božične asi ce za cerkev io dom v različnih izdelavah, kakor ostale cerkvene potrebščine, sprejemanje popravil, vse po n a|n i £ j i b cenahl • „Naša Sloga" Liubliana. Tvrševa cesta il. 17 Zahtevajte Ruffove karamele! OPOZORILO! Podpisani Serbec Maks, mesarski mojster ▼ Studencih, Kralj« Petra cesta št 70, sem dobil v sodni pravdi proti mesarskim mojstrom gg Smods Francu in Holzknecht Karlu popolno zadoščenje ter «ta moral« ob« pr«d sodnijo preklicati vse obdolžitve, ki so se širile proti meni po Studeacik. Izjavila sta, da ni nobenega povoda odrekati mi mojstrskega naslova in •• tudi govorice o zaprtju mesnice brez podlage, — Zato opozarjani veakogac. ki bi še nadalje širil take vesti, da ga bom moral sodnijsko zasledovatil — Svojim mnogoštevilnim odjemalcem in prijateljem bom pa tudi v bodoč* najceneje postregel « najboljšim blagom in se priporočam z odličnim spoštovanjem Serbec Mak«, mesarski mojster. Studenci pri Maribor« Kralja Petra cesta M. 70. Studenci pri Mariboru, dne 6. decembra 1935. Najlepše božično darilo dober rad io aparat Telefunken radio aparati. Blanpnnkt aparati za vse valovne dolžine — krasen zvok' RADIO STARKE L Maribor, T r r Svobode št. 6. Ugodna plačila na mos. obroke. Nizke cenel Tinčkove in Tončkove prigodo 200 Boj z zmajem. mr 1T~r >\W - ^ - ffibr f"J". - : Prtbežali so v jamo, ki je bila polna mogočnih stebrov, vzpenja jočib se navzgor in visečih a sivih sten. To so bili kapniki. Kraljici so pošle moči. Vsa upehana se je zgrudila na tla. Zmaj, ki jih je zasledoval, pa ni imel sočutja ne z njo nt- z ubogimi dečki. 2e je prilomastil tik do njih in odprl gobec, kakor da hoče pohrustati vse skupaj hkratu. Kraljico moramo braniti do zadnje kaplje krvi!* ie /akliral Tinček. To je bilo pač lažje rečeno kot storjeno. Kako naj se borijo proti zmaju brez orožja? Pa ni bilo časa za razmišljanje. Primožek ie pobral kos odlomljenega kapnika in ga z vso silo vrgel zmaju v žrelo. Zmaj je debelo požrl, a ta prečudna jedača mu bržkone ni preveč ugajala, kajti takoj je spet odprl žrelo. Pa je v tem hipu vrgel Primožcic že drug kapnik in zmaj je moral *pet debelo pogoltniti. Primožku sta se pridružila š« Tinček in Tonček. Z združenimi inočmi «o začeli -obstreljevati« zmaja s kapniki. Zmaj j« komaj utegnil sproti požirati ledeno jedačo. Pri tem se je grdo kremžil in zavijal oči kakor otrok, ki mora vsak dan na teSče izpiti dve žlici ribjega ol,a Udobnost u Bjutfljani (Kersnikova uli'a 7 zimskih večerov občutite naibolie v solidnih lepih stolih tovarne (Remec- Co Damske zimske plašče v veliki izbiri in sicer r cenah n. pr. bolj priprosti za vaak lian od Din 190 — naprej boljši plašči v modnih de- senili od Din 280'— ,. enobarvni temni s koiu- hovino od Din 450"— „ dekliški plašči v vseh velikostih od Din 160 — „, otroški plašči vseh velikosti od 2 let od Din 90— ,. kakor ludi velika izbira boljših plaščev za močnejše dame po najnižjih cenah. P. n. državnim uslužbencem in učiteljicam se plačilo olajša. - Se priporoča F. I. Goricar, Ljubljana. Iv. Petra (.29 ČEVLJARJI POZOR I Naijbolj praktičen in najhitrejši aparat za risanje vseh vzorcev, kolekcij in mer, s pomočjo katerega vsak lahko riše brez tečaja. Naro čila izvršuje izumitelj in lastnik STJEPAN DUJMOVIČ Tisovac, p. Staro Petrovo Selo, Slavonija. Anglešha parobrodna linija B0Y4l P1AIL LINE za JUŽNO AMERIKO | »razšilMo Vruguau - Argentlnljo In CMLE - PERU Informacije se dobe brezplafino pri zastopniku. (JVltLJANA, ttolodvorsha ul. 26 I i III '111'llllllMlllllllimMlllllllB—lf ADRIA m tur Kupujte jo, pijte jol Jascfce iz navadnega papirja in kartona za izre-zanje, iz papirnate mase in žgane gline (terakote) za postavljanje v vseh velikostih, za dom in za cerkev, od priprosle do najfinejše izpeljave, ler zraven pripadajoče hlevčke velike in male ler različne božične priičke Vam najceneje nudi prodajalna n. NlCman - Ljubliana Kopitarjeva ulica 2 Telefon 2992 Trgovci dobe oopust! Zahvala Ob jjrebridki izgubi uaše drage hčerne Zofke se čutimo dolžni, da se zahvalimo njenim prijateljicam Bertki, Minki, Marici in Klici, ki ste jo tolažile v njeni bolezni in ji lajšale bol, zdravniku g. dr. Šarcu za njegovo požrtvovalnost, vsem darovalcem vencev in cvetja, čč. duhovščini, gasilski četi v Hlebcah in vsem drugim ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Novavas, dne 3. decembra 1935. Josip in Fani Debelak. Nogavice, rokavice m pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Stari trg. II) Dobra jabolka po 1.25 din za kg prodaja zabojih od ca. 30 kg A. Lottspeich, Rimske Toplice. (1) ^odroce posteljne mreže železne zložljive postelie. otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni tre 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Usnjate suknjlCe od Din 420'— do 580 — dobite pri Fr. Zalokar Mengeš 41 Modroce otomane, kauče. spalne divane zložljive postelje, posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetnik EGON ZAKRAJŠEK Miklošičeva cesta 34. Izvršujem zavese, rolete in vsa v to stroko spadajoča popravila hitro solidno in najceneje. PodoifSat si Zlvifcnfe! življenje moremo podal|°atl, oolečtue preprečiti bolezni o«lravlt!, slabosti ojailtt, nestalne moremo uCvrstltl ln nesrečne napraviti srečne 1 ftaf fe vzroh vsafte bolezni? OBlablJenJe živcev, potrtost, Izguba dobrih prijateljev ali svollli bli4n|ih, razoCaranle strah pred boleznijo, elab način življenja ln mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo „.... „.. .. .. .. le nalbolISt zdravnik 1 So poti, ki Te moreio dovesti do dobrega razpo.oženja, oživiti Tvo) značaj napolniti Te z novim upanjem; ta pot Je pa opisana v razpravi, lil ]o te more vsakdo, ki zahteva, dobiti takoj ln povSCm breZPlaCHO! V tej man priro6nl Knjižici Je raztolmaCeno, Itako morete v kratkem fasu ln brez ovire mod delom otačttl živce ln mlSice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztreaenost, oalabilenle apomlna nerazpo oženje z;, delo tn nebrol drugih bolestnih polavov Zahtevane to razpravo, ki Vam bo nudUa mnogo prijetnih ur. PoSlno zbirališče: ERNEST PASTERNACH, Berlin SO, nichoeikirthpioiz u, mi. im. Zahvala Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nadvse ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, brata iu tasta, gospoda Mateja Joras se prisrčno zahvaljujemo tem potoni vsem, ki so nam ob težki uri naše neizmerne žalosti s tolažbo stali ob strani Zahvaljujemo se prečustiti duhovščini, gg. zdravnikom dr. Voluvšku in dr. Jumšku za vso njihovo naklonjenost, skrb in požrtvovalnost, pevskemu društvu Krakovo-frnovo zu v srce segajoče žalostinko, najlepša hvala vsem darovalcem vencev Obenem se zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu tihemu domu v tako velikem številu Za mnogoštevilne i/.ruze sočustvovanja se vsem in vsakomur najtopleje zali vul ju jemo. Ljubljana, dne 8. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI.