t en au glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE št. 5 • 1975 letnik XVII Proizvodnja v avgustu Dipl. oec. Jure Pejič Zaskrbljeni smo zaradi nenehne tendence upadanja proizvodnje, ki se je začela v aprilu in se v avgustu še ni končala. Navadno je proizvodnja upadla le v juniju in juliju, v avgustu pa se je zopet popravila. Letos pa tega ni bilo. Avgustovska proizvodnja 934 ton je najslabša v zadnjih štirih letih. Edino v TOZD sidrne verige je plan presežen in sicer za 4,3 °/o. Vrednost proizvodnje je naslednja: manj za 17,23 %, kot je bilo predvideno. Pri tej analizi smo primerjali proizvodnjo samo z osnovnim planom in lahko bi bili zadovoljni. Medtem pa ne moremo pozabiti nalog, ki smo jih sprejeli v stabilizacijskem programu, kjer je predvideno, da bomo letos proizvedli 538.134 kg preko plana. Z rebalansom plana za drugo polletje (če bo takšen ostal do konca leta) smo zmanjšali plan proizvodnje za 511 ton in TOZD Dinarjev % plana vijakarna 7,820.944.00 93,4 verigama 4,436.823.00 71,4 sid. verige 5,562.554.00 106,4 kovačnica 2,284.673.00 67,5 SKUPAJ OZD 20,104.994 86,7 Najboljši rezultati so v TOZD sidrne verige, kjer je presežen vrednostni plan proizvodnje za 6,4 %. Najslabša vrednostna proizvodnja je bila v kovačnici, samo 67,5 ®/o. Razlike med količinskimi in vrednostnimi procenti izvršitve nam povedo o spremembi planiranega asortimana proizvodnje. Kumulativno je doseganje plana proizvodnje v prvih osmih mesecih naslednje: tako smo stabilizacijski program iz naslova povečanja proizvodnje skoraj anulirali. Iz tega izhaja vprašanje: kako se izvršujejo ostale naloge iz stabilizacijskega programa, ki so pogoj za povečanje prizvod-nje? če primerjamo količinsko proizvodnjo s skupno predvideno v osnovnem planu in stabilizacijskem programu, so rezultati za prvih osem mesecev naslednji: TOZD Plan I-VIII Proizvodnja I-VIII Indeks vijakarna 2,477.040 kg 2,626.952 kg 106,05 verigama 2,554.000 kg 2,169.952 kg 84,96 sidrne verige 2,816.000 kg 3,442.160 kg 122,24 kovačnica 756.000 kg 625.745 kg 82,77 SKUPAJ OZD 8,603.040 kg 8,864.808 kg 103,04 Torej količinski plan proizvodnje je presežen za 3,04 «/«. Pri tem pa se moramo zavedati, da je za julij in avgust upoštevan plan iz prvega polletja v vseh TOZD, izjemoma v kovačnici. Najboljši uspeh je dosežen v TOZD sidrne verige, kjer je presežen plan za 22,24 %. Kovačnica je naj slabša, ker je bilo proizvedeno TOZD Doseženo % vijakarna 102,40 verigama 83,40 sidrne verige 114,13 kovačnica 79,38 SKUPAJ 98,81 Skupna proizvodnja je bila Na svečani seji DS 5. 9. 1975 je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih TOZD in skupnih služb. 98,81 % od predvidene. Če želimo, ustvariti letošnjo količinsko predvideno proizvodnjo, mora biti poprečna proizvodnja v preostalih štirih mesecih za 3,3 °/0 večja od poprečne proizvodnje v prvih osmih mesecih. Vrednostna proizvodnja za prvih osem mesecev je naslednja: Če upoštevamo vrednost TOZD Plan I-VIII din vijakarna 66,978.856 verigama 50,645.900 sidrne verige 41,813.600 kovačnica 26,571.700 predvidene povečane proizvodnje v stabilizacijskem programu, so rezultati skromnejši, in sicer: TOZD °/o doseganja vijakarna 91,97 verigama 79,92 sidrne verige 112,81 kovačnica 78,38 SKUPAJ 91,49 Proizvodnja I-VIII din Indeks 64,539.135 96,36 42,192.707 83,31 50,508.781 120,80 21,672.512 81,56 Vidimo, da za predvideno vrednostno proizvodnjo zaostajamo za 8,51 % in najbrž do konca tega leta ne bomo nadoknadili. Poprečno mesečna vrednost proizvodnje v preostalih štirih mesecih bi morala biti za 28 »/o večja od povprečne mesečne vrednosti v prvih osmih mesecih. Produktivnost, merjena v kg na zaposlenega, je močno upadla, kar je popolnoma razumljivo, če je proizvodnja v upadanju, število zaposlenih pa v porastu. Produktivnost v avgustu v primerjavi z avgustom leta 1974, je naslednja: TOZD SKUPAJ 186,009.856 178,913.135 96,18 (Nadaljevanje na 2. strani) Veseli smo uspehov, pričakujemo pa še več Na letošnjem tovariškem srečanju delavcev VERIGE v Krpinu je govoril glavni direktor dipl. ing. Golc Vinko. Zaradi aktualnosti objavljamo govor v celoti. Ko se po uspeli proslavi 50-letnice obstoja »Verige« (leta 1972) danes drugič srečujemo v tako prijetnem okolju, mi je dolžnost povedati nekaj (Nadaljevanje s 1. strani) Proizvodnja v Indeks 75/74 vijakarna 80,38 verigama 67,88 sidrne verige 73,06 kovačnica 84,63 SKUPAJ OZD 76,56 Za celo OZD je padla produktivnost za 23,44 %, ker je bila leta 1974 v avgustu izred- no velika. Kumulativno za obdobje I-VIII 75 je v primerjavi z istim obdobjem 1974 rezultat ugodnejši in sicer: TOZD Indeks 75/74 vijakarna 94,43 verigama 92,65 sidrne verige 118,94 kovačnica 95,74 SKUPAJ OZD 101,67 Produktivnost je porastla samo za 1,67 % in sicer zaradi močnega porasta v TOZD sidrne verige. V vseh ostalih TOZD je produktivnost upadla in zaradi tega ne moremo biti zadovoljni. Prodaja je bila v avgustu za 7,1 % manjša od planirane vrednosti in za 5,2 % manjša od planirane količine. Za prvih osem mesecev je bila vrednost prodaje za 5,10% večja od vrednosti proizvodnje, 8,66 % manjša od proizvedene količine. Na osnovi že zaključenih izvoznih poslov letos pričakujemo od izvoza zelo dobre rezultate. Plan izvoza bo presežen kljub temu, da je za osem mesecev izvršen za 87 %. Vrednost izvoza je bila za obdobje I—VIII 75 za 62 % večja v primerjavi z istim obdobjem leta 1974, količina pa za 14 %. o našem delu od slavja dalje. Proizvodnja bo v letošnjem letu za 1500 ton gotovih izdelkov večja kot leta 1972, pri praktično istem številu zaposlenih, kar nam daje okoli 5 % rast produktivnosti letno. Vrednost izdelkov je narasla od 13,3 milijard (starih) leta 1972 na 30 starih milijard, ki jih bomo po predvidevanjih dosegli v letošnjem letu. Letos bomo proizvedli na enega zaposlenega za 27 milijonov starih dinarjev izdelkov, na-pram 13 milijonov v letu 1972. To pomeni več kot 100 % povečanje. Res je v tej številki zajeta inflacija, ki smo ji tudi mi v Verigi sledili, saj smo v tem obdobju povišali cene za 41,2 % pri vijakih in 63 % pri verigah. To je bilo nujno, če smo hoteli obdržati podjetje na finančni pozitivi. Ti podatki nam povedo, da se struktura naših izdelkov iz dneva v dan kvalitetno spreminja, da postaja delo v tovarni vse bolj umsko zahtevno, obenem pa fizično mnogo lažje. Ogromna lastna sredstva ter sredstva avgustu Povprečni neto osebni dohodek za avgust je bil 3.653,57 din na 1 zaposlenega. Povprečje neto osebnih dohodkov za osem mesecev je 3.558,33 din na zaposlenega, kar je za 32,9 % več, kot v istem obdobju prejšnjega leta. V primerjavi s Slovenskimi železarnami smo na četrtem mestu. Za nami so Plamen, To-vil in žična. Interesantno je opomniti, da so se zmanjšale razlike glede osebnih dohodkov med nami in vodilnimi delovnimi organizacijami. Letos je neto osebni dohodek vodilne DO (Ravne) za osem mesecev za 4,74 % večji, v istem obdobju preteklega leta pa je bila ta razlika 9,48 %. Dejanski osebni dohodki so bili za osem mesecev 96,90% planiranih. Tik pred zaključkom redakcije časopisa smo sprejeli nekoliko podatkov za september. Plan količinske proizvodnje je dosežen 96,3 %. Najboljši uspeh je v TOZD vijakarna, ki je edina presegla plan in sicer z 11 %. Plan vrednostne proizvodnje v septembru je dosežen 98,4%. V vijakarni je ta plan dosežen 104,8 %. Vsi ostali TOZD so pod planom. Izvršitev količinskega plana proizvodnje se je kumulativno poslabšala. Prav tako se je poslabšala produktivnost dela izražena v kg na zaposlenega. Rezultati izvoza so v septembru zelo dobri. Količinski plan je presežen za 84 %, vrednostni pa za 97 %. To je rekordni mesečni izvoz Verige. Dosežen izvoz za devet mesecev letošnjega leta je večji od skupnega izvoza v letu 1974. domačih in tujih bank, ki smo jih vlagali v tovarno, so plod takega napredka v vrednosti proizvodnje na zaposlenega. Tega smo lahko veseli, pričakujemo pa še večje uspehe ko bodo pričela obratovati nova moderna kovačnica in nov obrat za pripravo materiala ali takozvani žicovlek, ki bo opremljen z najmodernejšimi čistilnimi napravami brez uporabe kislin in prepotrebnimi kvalitetnimi pečmi za žarjenje v vakuumu. Letos so dobili nove prostore vzdrževalci. V njih bo delo pri popravilu naših strojev in naprav učinkovitejše in kvalitetnejše. V verigami je stekla polavtomatska linija za montažo verig, kjer se sodelavke in sodelavci v lepih prostorih počutijo mnogo bolje kot prej. Tudi ostali obrati so v teh letih dobili mnogo novih strojev in naprav, ki jim olajšujejo delo. Z novimi stroji za proizvodnjo rudarskih verig, ki so pred kratkim prispeli, bomo v celoti krili potrebe za naše rudnike, državi pa prihranili lepe milijone deviznih sredstev. Tudi na področju izdelave orodja, ki smo ga v preteklosti veliko uvažali in drago plačali s konvertibilnimi sredstvi, smo napravili velik korak dalje. Dobili smo nove sodobne stroje in naprave, vendar še vedno uvažamo za 300 milijonov starih dinarjev orodja letno. Ta uvoz bomo v bodoče skušali zmanjšati za minimum. Nadalje imamo namen v naslednjih letih zgraditi nov obrat za površinsko zaščito izdelkov, ki bo avtomatiziran in bomo tako naše sodelavce v obstoječi galvaniki rešili izredno težkih delovnih pogojev in opustili zastarelo proizvodnjo in tehnologijo. S takim razvojem smo si uspeli priboriti vidno mesto med evropskimi proizvajalci verig in vijakov. Letos bomo povečali izvoz na 4,8 milijonov dolarjev, kar je 2,4 krat več kot v letu 1972. Tako smo se bližali vodilnemu izvozniku v občini. Izvažamo na vse kontinente sveta. Lani smo izvažali v 32 držav, letos pa bo ta številka še večja. Ladje, opremljene s sidrnimi verigami, izdelanimi v Lescah, plovejo po vseh oceanih zemeljske oble, in lahko se pohvalimo, da v sedmih letih razen ene male reklamacije na Švedskem, nismo na kvaliteto naših verig imeli prigovorov. Veriga je na podlagi množične odločitve delavcev v letu 1973 pristopila s 1. 1. 1974 v veliko družino slovenskih že-lezarjev skupno s podjetji »Plamen« Kropa, »Tovil« Ljubljana in »Žična« Celje. S tem se je začela nova pot razvoja v okviru velikega podjetja Slovenske železarne, kjer nas je zaposlenih 16.388 in ustvarjamo letno 728 milijard starih dinarjev realizacije. Samoupravni sporazum o združevanju organizacij združenega dela v Slovenske železarne ima postavko o neomejeni subsi- diarni odgovornosti med združenimi podjetji. S takim sporazumom se lahko ponašajo le redke SOZD v Sloveniji, saj članom te velike družine daje veliko socialno varnost, kar je posebej pomembno. Naše podjetje si je s to združitvijo zagotovilo boljšo oskrbo z jeklom, ki ga v Jugoslaviji zelo primanjkuje in se v bližnji bodočnosti stanje še ne bo popravilo. Tudi pogoji prodaje naših izdelkov v tujini so boljši. Razvoj pa je načrtovan in usklajen v okviru republike. Mnogi so bili v začetku črnogledi in so z bojaznijo gledali tako integracijo. Besede našega glavnega direktorja Gregorja Klančnika, ko je dejal »za višje cilje je treba žrtvovati tudi nekaj osebne svobode«, smo v Verigi vzeli resno in rezultati niso izostali. Nedavno posvetovanje Komunistov SŽ na Jesenicah je dalo nov elan delovnim ciljem, ki smo si jih v okviru SŽ zastavili. Besede, izrečene na tem posvetovanju, da je treba razvijati samoupravne odnose tako, da bo delavec v Verigi z zanimanjem spremljal rezultate dela jeseniških železarjev in obratno, so padle na plodna tla. Da je odločitev takega povezovanja pravilna, je v svojem govoru potrdil tudi tovariš Franc Popit, predsednik CK ZKS, ki ga je imel ob priliki proslave treh jubilejev na Jesenicah. Korak dalje smo na področju izvajanja ustavnih pravic, ki pripadajo delavcem v združenem delu, napravili v Verigi nedavno, ko so predstavniki šestih TOZD podpisali samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo SŽ — Veriga Lesce z neomejeno solidarnostno odgovornostjo in samoupravnim spora- zum o medsebojnih delovnih razmerjih skupnih služb in združenih temeljnih organizacij. V času, ko se v naši družbi bije bitka za realizacijo pravic delovnemu človeku, ki mu jih daje ustava, pa se posamezniki v državi še vedno obnašajo po starem. Tako nam prihajajo vesti, da nekateri želijo graditi tovarne za proizvodnjo verig takih kapacitet kot je naša, čeprav že mi zadovoljujemo celotni jugoslovanski trg in še okoli 40 % verig izvažamo. Prav tisti so pred leti z lažnimi članki v vidnih publikacijah prevarali javnost o potrebi graditve tovarne za proizvodnjo verig. Kljub našim opozorjenjem so zadevo realizirali in družbo oškodovali za več milijonov deviznih sredstev. Na tem mestu je treba poudariti, da je dolžnost nas vseh, predvsem pa vodstva SŽ, da takemu nadaljnjemu ustvarjanju družbene škode brezkompromisno stopimo na prste. Ljudi, ki se še vedno obnašajo skrajno tuje našemu samoupravnemu dogovarjanju, je treba javno ožigosati. Na koncu se v imenu vseh aktivnih članov v podjetju zahvaljujem vsem upokojencem za njihov trud in nesebični prispevek pri njihovem dolgoletnem delu v naši tovarni, katerega sadove sedaj uživamo mi, ki še delamo in obljubljam, da bomo s takim in boljšim delom nadaljevali ter tako ustvarili naši mladini boljše pogoje za delo in življenje. Vsem zbranim želim prijeten dan in veselo počutje z željo, da se drugo leto zberemo v še večjem številu. Vinko Golc, dipl. ing. PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 6. DECEMBRA 1975 Kaj kažejo rezultati analize izkoriščenosti časa Dipl. psih. Franc čop Po sklepu Upravnega odbora je bila v juliju in avgustu narejena analiza izkoriščenosti delovnega časa po metodi trenutnih opažanj (MTO). Bistvo te metode je v tem, da snemalec zabeleži ob vsakokratnem obhodu situacijo, ki je na delovnem mestu. Treba je opraviti toliko obhodov, da je zanesljivost rezultatov vsaj 90 %. Pri naši analizi smo dosegli 94 «/o zanesljivosti, kar pomeni, da je možna maksimalna napaka 6 %. sa, v orodjarni pa je bila analiza opravljena že lani in so rezultati znani. Če primerjamo rezultate po obratih, vidimo, da stroji največ obratujejo v vijakami (poprečno 75,26 °/o). To kaže, da je v tem obratu organizacija dela najboljša, zmogljivosti strojev so usklajene, tako da je proizvodnja zelo malo motena. Treba je omeniti tudi skupino valjčnih avtomatov, ki obratujejo 92,4 % časa v prvi izmeni, kar je največ v Z omenjeno analizo je bilo ugotovljeno, da v prvi izmeni stroji obratujejo 301 minuto, 107 minut pa stojijo, torej obratujejo 71,8 % in stojijo 25,7 % v 7 urah (snemanje je potekalo od 6.00 do 13.30). V omenjenih 7 urah delavci ne delajo 10,7 %, kontrolirajo izdelke in nadzorujejo stroje 15,0 % delovnega časa, z delovnega mesta so odsotni 12,2 °/o delovnega časa, efektivno pa delajo 62,10 °/o delovnega časa. Pri tem so zajeti vsi 4 proizvodni TOZD, medtem ko v vzdrževanju s to metodo ni mogoče zasledovati porabe ča- vsem podjetju. Prav tako je treba omeniti tudi skupino delavk vijakame na »ročnem podajanju«, ki efektivno delajo 90 «/o časa v dopoldanski izmeni, kar je glede na naravo in način dela dosežek izreden. Podrobnejše rezultate TOZD, na osnovi katerih lahko vsak sam naredi primerjavo, kažeta spodnja histograma: Obratovanje strojev ni bilo analizirano v kovačnici, kjer je spričo dokaj pestrega in maloserijskega načina dela praktično zelo težko zasledovati obratovanje strojev. Obratovanje strojev WÜSTRdOMAWK W^STROJ V POPRAVILU Aktivnost delavcev od 6h do /53oA V! JAK AHN A ' Vt/UOARNA KOVAČNICA .PO D J [TJ £ Zanimiva je tudi sprememba aktivnosti delavcev v vsej dnini. V poprečju se namreč efektivno delo giblje od 81,7 % v 4. uri do 70 % v 8. uri dela. V posameznih TOZD so variacije še večje: v kovačnici se giblje efektivna izraba delovnega časa od 70 °/o v 3. uri dela do 53,6 °/o v 8. uri dela. Najmanj nihanj v efektivni porabi delovnega časa je v vijakar-ni. Efektivno porabo delovnega časa v 8 urah po TOZD kaže diagram: Kaj lahko rečemo o dobljenih rezultatih? Na vsak način niso slabi, saj podrobnejša analiza po skupinah kaže izredne dosežke posameznih skupin. Zopet pa niso tako idealni, da jih ne bi bilo mogoče izboljšati. Vedeti moramo, da bi bili rezultati zanesljivo nižji, če bi snemali tudi v 2. in 3. izmeni. Obenem pa moramo tudi ugotoviti, da je Mladina na družbenega Franc Hanžič V primerjavi s predvojnimi in vojnimi generacijami raste in dozoreva sedanji rod mladine v popolnoma drugačnih družbenih razmerah, ki tudi drugače oblikujejo njegove nazore in stremljenja. Te generacije se na vseh področjih življenja vzgajajo pod vsakodnevnim močnim vplivom revolucionarnih sprememb, ki zagotavljajo mladini vedno širše možnosti za delo, za sistematično izobraževanje, za svobodno izbiro življenjskega poklica, za vsestransko afirmacijo na vseh področjih družbenih aktivnosti. Za mladi rod so današnji družbeni in materialni pogoji izhodišče nadaljnjega progresivnega gibanja. Življenjsko je zainteresiran pri nenehnem in čim uspešnejšem razvoju socializma, ki mu zagotavlja popolnejšo izpolnitev življenjskih interesov in teženj. Zato ima mladina pomembno vlogo kot progresivna sila v boju za na daljnjo socialistično preobrazbo naše družbe. Današnje mlade generacije živijo v okolju, ki še ni homogeno socialistično, v času, ki so zanj značilna protislovja prehodnega obdobja in ki se v njem vztrajno držijo razni izvori nesocialističnih idejnih in vzgojnih vplivov. Zaradi tega moramo zavračati zmotna mnenja, češ da postane mladina avtomatično socialistična že samo zato, ker živi v socialistični deželi in da jo po- prav v efektivni porabi delovnega časa še veliko notranjih rezerv, ki bi jih kazalo izkoristiti, saj je v tem bistvo akcije za stabilizacijo. Naslednje leto planiranmo podobno analizo v vzdrževanju in novi kovačnici, potreb- no pa b^ analizirati porabo časa tudi v skupnih službah. Če bodo tudi v teh enotah rezultati približno enaki, smo lahko zadovoljni, vendar ne tako, da bi nas to uspavalo in ne bi težili k še racionalnejši izrabi delovnega časa. vseh področjih življenja temtakem lahko prepustimo spontanemu vzgojnemu procesu. Dolžnost komunistov in vseh socialističnih družbenih faktorjev je, da delujejo premišljeno in organizirano tako, da se bo tudi mladi rod vzgajal socialistično. Osnova družbene vzgoje mladine je delo in mobilizacija mladine za cilje in naloge socialistične izgradnje, kakor tudi to, če mladi ljudje že v svojih najzgodnejših letih sodelujejo in prevzemajo odgovornost v družbenih organizacijah in organih družbenega upravljanja, to se pravi, če se mladina neposredno povezuje s problemi družbe in opravlja konkretno delo, ki izhaja iz praktičnih družbenih pogojev, v katerih danes živimo. Abstraktno dociranje, ki ni povezano z življenjem, ne more vplivati na oblikovanje zavesti mladine. Vzgoja, ki je odprta na odgovorno delo v družbi bo usposabljala mladino za to delo in hkrati oblikovala njeno zavest. Ker vzgajajo mladino predvsem odnosi v družbi, moramo opreti vzgojne metode prav na te odnose in na položaj mladine v njih. Zveza komunistov Jugoslavije se zavzema za takšne oblike vzgojnega dela, ki ustrezajo življenjskim interesom in željam mladine same, prav tako pa tudi smotrom socialističnega razvoja. V nadaljnjem razvoju moramo izpopol- njevati že ustvarjene pogoje, v katerih bo mladina sodelovala in se borila za krepitev socialističnih družbenih odnosov kot eden izmed pomembnih faktorjev socialističnega razvoja. Ljudska mladina Jugoslavije, ki nadaljuje revolucionarne tradicije Zveze komunistične mladine Jugoslavije, ima kot enotno politično in vzgojno mladinsko organizacijo pomembno vlogo pri socialistični vzgoji in pripravljanju mladine za najširše sodelovanje v družbenopolitičnem življenju dežele. Ljudska mladina Jugoslavije mora razvijati ustvarjalni aktivizem, družbeno odgovornost in delovno disciplino mladih državljanov, ki se v tej svoji organizaciji tudi sami savzemajo za to, da bi se politično in ideološko izgrajevali ter se tako usposabljali za upravljanje družbenih zadev. Ljudska mladina Jugoslavije se mora zavzemati tudi za splošno kulturno izobrazbo in za kulturno razvedrilo mladine, seznanjati mora mladino s pridobitvami znanosti in civilizacije in jo vsestransko pripravlja za sodelovanje v proizvodnji in javnem življenju. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO DELO SINDIKATA Delo sindikata Delo sindikalne organizacije je bilo kljub nekoliko pričakovanemu poletnemu mrtvilu dokaj razgibano. Angažirali smo se, čeprav verjetno premalo, pri sprejemanju samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delovne skupnosti skupnih služb in združenih temeljnih organizacij ter Samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo SŽ TVL. Sodelovali smo seveda tudi pri formiranju samoupravnih organov TOZD. Ob zaključku redakcije pa je v javni razpravi Statut skupnih služb, pred nami pa so še volitve v samoupravne organe delovne skupnosti skupnih služb in volitve v delavski svet OZD. Seveda pa bomo morali sodelovati tudi pri sprejemanju statutov TOZD in OZD. Takoj ob zaključku postopka formiranja TOZD pa bomo pričeli z organizacijo sindikalnih obč- Osnovne organizacije so bile, kot ponavadi, najbolj aktivne pri organiziranju izletov. Tako so delavci Vijakarne obiskali Kumrovec, OOS Verigar-ne pa je organizirala ogled tovarne EMO v Celju. V OTV so se odločili za ogled železarne v Štorah. Izlet je hotel organizirati tudi IO OOS Kovačnice. Ogledali bi si radi Zagrebški velesejem, vendar zaradi premalo prijavljenih, izleta ni bilo mogoče izvesti. OOS Kovačnica je organizirala tudi piknik v Završnici. OOS Strokovne službe je organizirala izlet v Stari trg pri Ložu, kjer so si ogledali tovarno Kovinoplastike. Tudi tukaj so kljub temu, da je to po številu najmočnejša OOS, komaj zbrali zadosti prijav. Več izletov je bilo tudi v OOS Tehnični sektor. Tako so bili delavci Vzdrževanja dvakrat v Čatež-kih toplicah (2 skupini); orodjarji pa so bili med prvimi go- nih zborov v vseh OOS, kjer bomo po delegatskem sistemu izvolili nove izvršne odbore in prilagodili pravila OOS sklepom 8. kongresa ZSS. sti v našem počitniškem domu v Crikvenici. Že pomladi je sekretariat konference dal predlog Izvršnim odborom o novem načinu plačevanja malice. Po tem predlogu naj bi vsak sodelavec dobil ob izplačilu OD tudi posebne bone v vrednosti mesečnega regresiranja toplega obroka. S temi boni in nekaj gotovine, bi lahko nabavili blok za topli obrok, ki bi mu morali seveda postaviti ekonomsko ceno, ali pa bi za bone v našem bifeju kupili hladno malico. Za tak predlog niso bile vse OOS, zato smo od predloga odstopili in ga nismo posredovali samoupravnim organom. Omenim naj še delo pri organiziranju tovariškega srečanja v Krpinu pri Begunjah. Mislim, da je tudi letošnje srečanje uspelo in da je bila večina udeležencev srečanja zadovoljna. Tudi letos je pri organiziranju sodelovalo precej sodelavcev, ki so dobro opravili in zaslužijo vso pohvalo, posebno tisti, ki za delo niso bili plačani. Pa poglejmo, kako je srečanje uspelo s finačne plati. Za samo srečanje smo že ob začetku leta iz Din Stroški najemnine prireditvenega prostora, plesnega ansambla, storitve pri izdaji hrane in pijače in razni drobni izdatkhi, torej stroški tehnične izvedbe Stroški za hrano in pijačo Skupaj stroški Dohodki od prodane pijače in hrane, nepredvideni dohodki blagajne ter dotacije podjetja Izdatki Ostanek dohodka 14.553.85 89.277.85 103.831,70 110.950,15 103.831,70 7.118,45 dotacije podjetja družbeno političnim organizacijam namenili 75.00 din. Pred srečanjem smo sklenili, da bodo zanj prispevale tudi vse OOS po din 10 na ose- bo. Ker pa smo srečanje zaključili s pozitivnim saldom, ta denar ostane OOS. Omenim naj še, da je bila vrednost paketa garantirane prehrane din 48. VF 21. oktobra bomo volili nove samoupravne organe Jože Ješe S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, ki je bil podpisan 5. septembra 1975, je podana tudi podlaga za izvolitev novega delavskega sveta delovne organizacije in drugih samoupravnih neposredno voljenih organov, predvidenih v tem sporazumu. Na tej osnovi je delavski svet delovne organizacije na isti seji sprejel sklep, da se razpišejo volitve v: Letna konferenca OOZK Veriga Vladimir Silič V četrtek, dne 2. oktobra 1975, je bila v dvorani podjetja letna konferenca OOZK Veriga. S tem je bila izvršena tudi reorganizacija same Osnovne organizacije ZK. Tako imamo sedaj v naši delovni organizaciji šest Osnovnih organizacij ZK, ki delujejo v posameznih TOZD in skupnih službah. Na nivoju delovne organizacije pa usklajuje njihovo delo Svet OOZK. S to reorganizacijo so dane možnosti zia uspešnejše delo celotne organizacije ZK, kar je še zlasti pomembno za obdobje, ki je pred nami in v katerem smo dolžni čimveč prispevati k uresničevanju ustavnih določil, stabilizacije gospodarstva in reševanju drugih perečih problemov v sami delovni organizaciji. Na konferenci je bilo podano izčrpno poročilo sekretarja in organizacijskega sekretarja Organizacije ZK o delu, uspehih in tudi slabostih pri delu organizacije. Iz obeh poročil je razvidno, da so bili kljub težavam doseženi pomembni uspehi, kakor tudi rast in vpliv same Osnovne organizacije. Organizacija ZK se je s svojim delom v preteklem obdobju anagažirala predvsem na področju stabilizacijske politike, uresničevanju ustavnih določil, kadrovski politiki, na področju socialnega razlikovanja, izobraževanja in usposabljanja ko- munistov ter enotnosti in učinkovitosti same organizacije. Na omenjeni poročili se je razvila kritična in konstruktivna razprava, ki je z vseh zornih kotov osvetlila delovanje organizacije, njene uspehe, neuspehe, obnašanje članov ZK in tako dala obilo napotkov za nadaljnje še uspešnejše delovanje. V razpravi je bilo poleg notranjih problemov in nalog nakazanih tudi precej problemov, ki vplivajo na naše delovanje od zunaj. Iz razprave je izvenela tudi misel, da naj bo delo organizacije ZK čimbolj javno, zato bo podrobnejše seznanjanje s sklepi konference objavljeno v prihodnji številki našega glasila. — DS delovne organizacije in — odbor samoupravne delavske kontrole ter imenoval organe za izvedbo volitev: — volilno komisijo in — komisijo za pripravo volilnih imenikov. Po določbi 48. člena Samoupravnega sporazuma sestavljajo delavski svet delovne organizacije delegacije temeljnih organizacij in delegacija skupnih služb. Vsaka delegacija šteje 5 članov, ki jih neposredno izvolijo delavci v vsaki temeljni organizaciji in v delovni skupnosti skupnih služb prvenstveno izmed članov delavskega sveta temeljnih organizacij oz. DS delovne skupnosti skupnih služb. V odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije se izvoli 7 članov, tako da ima vsaka TOZD in delovna skupnost skupnih služb po enega kandidata v tem organu. Istočasno z izvolitvijo delegacij v DS delovne organizacije bomo volili prvič tudi DS delovne skupnosti skupnih služb, ki bo štel 15 članov, odbor za delovna razmerja s 5 člani in komisijo za ugotavljanje kršitev obveznosti delavcev, ki ima 3 člane in prav toliko namestnikov. V osnutku statuta skupnih služb, ki bo sprejet še pred volitvami, je predvideno, da mora biti sestav DS te skupnosti tak, da so v njem zastopani delavci vseh delov delovnega procesa v skupnih službah, da njegova sestava ustreza sestavi delovne skupnosti skupnih služb in da se v delu DS zagotovijo delegatska razmerja. Zato bo od skupno 15 delovnih skupin, vsaka skupina izvolila po enega člana v DS, ki ho tako štel 15 članov. Da se evidentiranje, predlaganje in potrditev kandidatov izvede v duhu ustave in drugih predpisov za oblikovanje delegacij, je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, da evidentira potrebno število delegatov za DS delovne organizacije in DS skupnih služb in članov drugih samoupravnih organov, ki jih volijo delavci neposredno. Evidentirani kandidati se predlagajo delavcem po posameznih zborih, ki obravnavajo in dokončno potrdijo kandidate, ki se vnesejo na kandidatne liste po posameznih volilnih enotah in o katerih bodo delavci izrazili svojo voljo na volitvah dne 21. oktobra. Naloga kandidatov v DS in v drugih samoupravnih organih, katerim delavci v skladu z ustavo, zakonom in samoupravnim sporazumom pover-jajo določene naloge, je odgovorna, zato naj se že v kandidacijskem postopku upošteva take delavce, ki so družbeno politično razgledani, moralno neoporečni in pripravljeni delati v samoupravnih organih. Dolžnost vsakega delavca je, da se volitev udeleži, pa četudi na dan volitev ni na delu razen v primeru težje bolezni, ki mu preprečuje prihod na volišče. Z visoko udeležbo na volitvah bomo izrazilF svojo pripadnost delavskemu razredu in naši socialistični ureditvi. Racionalizatorstvo — pomemben dejavnik stabilizacije Malči Brence 1975 — leto inovacij Znano je, da je naša država na področju izumiteljstva in novatorstva v evropskem merilu na predzadnjem mestu. Po podatkih Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, je bilo leta 1972 pri nas prijavljenih 1016 patentov, kar predstavlja 50 patentov na milijon prebivalcev. Svetovno poprečje pa je 110 patentov na milijon ljudi. 80 % vseh patentov prijavijo v inozemstvu ustanove, ki se bavijo z raziskovalno dejavnostjo in le 20 % patentov posamezniki. Pri nas pa je to razmerje ravno obratno. Da bi poživila racionalizacij-sko dejavnost, je Zvezna skupščina proglasila letošnje leto za leto tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine. V ta namen so bile imenovane enoletne zvezne in republiške komisije za pospeševanje inovacij. V teh dneh so pod pokroviteljstvom dr. Antona Vratuše, odprli v Beogradu prvi mednarodni sejem tehnoloških inovacij in transfere tehnologije. Na sejmu sodeluje 29 držav in to najbolj razvitih do držav v razvoju. Iz Jugoslavije razstavlja 80 delovnih organizacij, iz naše republike pa 11. Za poživitev inovacij, bi bilo potrebno pospešiti postopek patentiranja Eden od vzrokov za prepočasen razvoj inovacijske dejavnosti v naši državi je prav gotovo tudi prepočasen postopek patentiranja pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu. V ilustracijo navajam naš primer: Oktobra 1972 smo zahtevali zaščito modela snežne verige »Benzo«. Na našo urgenco smo v septembru letos sprejeli od Zveznega zavoda za pa tente iz Beograda le obvestilo, da je naš predlog v fazi proučevanja. Iz primera je razvidno, da bo patentiranje modela snežne verige za nas za tri sezone zamujeno. če bo ob letu inovacij postavljenim začasnim komisijam uspelo pospešiti samo postopek patentiranja, bo že precej storjenega. Racionalizatorstvo v naši OZD Že vrsto let se pri nas ukvarjamo s tovrstno dejavnostjo. V ta namen je bil predviden tudi referat za racionalizacije. Leta 1968 je tov. Lampe Albin poleg standardizacije in strokovne knjižnice prevzel tudi delo referenta za racionalizacije. Že ob samem začetku je uvedel precej novosti: nov način evidentiranja predlogov, ki je v veliki večini neposred-ključka predloga na posebnih obrazcih, kar omogoča enotno obravnavo in olajša sam po- stopek prijave (predlagatelj, ki je v velik ivečini neposredni proizvajalec, obrazec samo izpolni. Mimogrede: ti obrazci so na voljo pri referentu za racionalizacije in pri vseh vodjih TOZD); uvedel je postopek zbiranja strokovnih mnenj o predlogih; pripravil in uredil dopolnitve starega pravilnika o racionalizatorstvu ... In še bi lahko naštevali. Toda na kratko: njegovo delo je bilo prizadevno, vzorno in je v veliki meri pripomoglo k učinkovitosti Komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Po posameznih letih je bila racionalizacijska dejavnost pri nas dokaj različna. V zadnjih 10 letih je bilo prijavljenih od 3 do 17 predlogov letno. Prijavljeni so bili tudi 3 patenti in 1 zaščita modela: — leta 1967 zaščitna veriga, oblika B. Avtor: dipl. ing. Kavčič Janez — leta 1968 nastavitveni člen za snežno verigo. Avtor: Uršič Rafael — leta 1972 zaščita modela snežne verige »Benzo«. Avtorja: Raspet Jernej, ing. in Ravnik Jože — leta 1975 snežna veriga »Rival«. Avtorja: Raspet Jernej, ing. in Žagar Marjan. Za poživitev racionalizacij-ske dejavnosti je komisija poslala na obratovodstva več razpisov za prijavo problematike, ki se pojavlja v naši proizvodnji in bi se lahko reševala tudi v okviru te dejavnosti. Odziv je bil dokaj skromen. Z istim namenom je bil postavljen ob vhodu v obrat družbene prehrane tudi nabiralnik. Do sedaj smo dobili v njem le 4 predloge. Nismo vrgli puške v koruzo! Razpisi še veljajo, pa tudi nabiralnik še čaka vaših predlogov! O posameznih racionalizacij-skih predlogih se bo razpravljalo in sklepalo v bodoče tam, kjer se le-ti pojavljajo, t. j. v TOZD Dosedanja Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki je bila izvršilni organ CDS je štela 7 članov, njen predsednik pa je bil dipl. ing. žemva Lado. V svoji mandatni dobi, t. j. od 1. 1. 1974 do 29. 8. 1975 je imela 17 rednih sej, kjer je bilo obravnavanih 30 predlogov, 23 pa je bilo izplačanih odškodnin, kar znese 75.853,60 din. Z reorganizacijo OZD na 6 TOZD in skupne službe so bile prenešene na samoupravne organe TOZD tudi pristojnosti dosedanje komisije. Racionalizacije bodo v vsakem TOZD v bodoče obravnavale Komisije za uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Po novih Statutih TOZD imajo te komisije tudi naslednje naloge: — usmerjanje novatorstva in racionalizatorstva v TOZD, — vodenje posameznih akcij za razvoj novatorstva in racionalizatorstva v TOZD, — odločanje o realizaciji predlogov posameznikov s področja novatorstva in racionalizatorstva, — odločanje o nagradah avtorjem za uspešne izume, tehnične izboljšave in koristne predloge v skladu s pravilnikom. kljub prenosu pristojnosti prejšnje komisije na samoupravne organe TOZD bo referent za racionalizacije še vnaprej strokovno pripravljal predloge, ki jih bo sprejemal od posameznikov, opremljal jih bo s strokovnimi mnenji določenih služb, pripravljal razvrstitve predlogov po veljavnem pravilniku, pripravljal predloge za ovrednotenje racionalizacij, pripravljal racionalizacij ske predloge za obravnavanje na komisijah tiste TOZD, kjer se bo predlog koristil in spremljal predloge do dokončnega izplačila odškodnine. Enoten pravilnik, za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge za vse OZD SŽ Komisija za racionalizacije je opravljala svoje delo v skladu s Pravilnikom o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Kot dopolnilo pa ji je služil Zakon o patentih. Ker ta zakon določa, da se racionalizatorju prizna »pravična odškodnina«, se leta od organizacije do organizacije precej razlikuje. Naša komisija je z namenom, da bi pospešila racionalizacij sko dejavnost, prejšnji pravilnik dopolnila s tem, da je spremenila osnovo za izračun odškodnine. Odškodnina, ki jo prejme avtor predloga, je po našem sedanjem pravilniku vzpodbudna in je v primerjavi z drugimi OZD precej višja. Do oktobra letos bo DS SŽ sprejel nov pravilnik o izumih, racionalizacijah in koristnih predlogih, ki bo veljal za vse OZD, združene v SŽ. Ta pravilnik bo uvedel med drugim tudi nagrajevanje za racionalizacij ska prizadevanja iz področja delovnih obveznosti, kar bo vsekakor vzpodbuda tudi za strokovni kader. V stabilizacijske programe bi bilo potrebno vključiti tudi inovacijska prizadevanja Delavci v združenem delu prihajajo do spoznanja, da pomeni samoupravljanje tudi boljše gospodarjenje in izkoriščanje notranjih rezerv. V ta namen so bili sprejeti ukrepi za stabilizacijo gospodarstva in odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih. Pot do večjega dohodka in s tem tudi do višje življenjske ravni je predvsem v zviševanju pro- duktivnosti in zniževanju stroškov. Ravno to pa je tudi področje, ki zajema našo racio-nalizacijsko dejavnost. Zato pričakujemo od članov našega kolektiva, da bi intenzivneje razmišljali o izboljšanju tehnoloških postopkov, o izpopolnjevanju delovnih naprav, orodja, o znižanju izmeta in porabe materiala, o boljšem izkoriščanju delovnega časa itd. Vse to lahko občutno zniža stroške in vpliva na notranjo stabilizacijo naše OZD. Naš najuspešnejši racionalizator V zadnjih dveh letih in polovici letošnjega, točneje 1. 1973, 1974 in 6 mesecev 1975, je več avtorjev prijavilo po dva racionalizacij ska predloga. Naj jih naštejem: Silič Vladimir, Hanžič Franc, Mohorič Mirko, Larisi Janko in Palhar-tinger Boris ter Jelenc Dušan. Tov. Ušaj Franc je v tem času prijavil tri, štiri racionalizacij-ske predloge pa tov. Bogataj Janez iz vijakarne. Prvič sem ga srečala, Bogataja Janeza, na seji Komisije za racionalizacije, ko je bil obravnavan njegov predlog. Razočaranje, nezaupanje, sem mu brala v očeh. Sedel je v kotu pisarne in molče poslušal obravnavo svojega predloga. Zdelo se mi je, da je njegov obraz postajal zaupljivejši, vedrejši. Na koncu je z nekaj stavki obrazložil svoje nezaupanje do dela komisije. Prepočasi da se je obravnaval njegov predlog, se mu je zde- lo. Toda, ko je na komisiji spoznal vzroke, je uvidel, da drugače nimoglo biti. Mirno je zapustil sejo; njegov obraz, preudarne oči in prsti, ki so se nenehno gibali, pa so dali slutiti, da bodo predlogi mla- deniča kostanjevih las še predmet obravnav Komisije za racionalizacije. Janez Bogataj In nisem se zmotila. V dobrih dveh letih je prijavil 4 predloge: — naprava za podajanje hanger surovcev pri valjanju navojev, — strojno prebiranje vijakov po dolžini, — izboljšava vstopa polizdelkov v valjčni stroj 13-12 in povečana kapaciteta stroja z namestitvijo druge jermenice (soavtor Džinič), — izboljšano delovanje in olajšano rokovanje s stroji za valjanje navoja 13-17, 13-18 in 13-19 (soavtor Krničar). Še razmišljanja. Verjetno ne bo kar tako odnehal. Veselje, če stroj dobro dela, če se naredi več, če je pri delu potrebnega manj truda. Ve, da bo le tako lahko petnajstega tudi več v »kuverti«, da bo le tako lahko zagotovil svojima deklicama boljši jutri. In prav je, da razmišlja, saj vsi vemo, da je domača pamet najcenejša. Tujo premnogokrat predrago plačamo ... Nesreče pri delu (avgust— september) število poškodovanih delavcev v avgustu in septembru je za 47,4% manjše kot v istem obdobju lanskega leta. POŠKODOVALI SO SE: SUJEVIĆ Mata, delavca v TOZD sidrne verige, je pri dvigu okrivljenega člena zabolelo v hrbtenici. PERNUŠ Tine, delavec v TOZD sidrne verige, je pri vstavljanju člena v varilni stroj zadel s sredincem desne roke v rob elektrode in si ga poškodoval. URH Mato, delavec v TOZD vzdrževanje, je stopil na rob izkopa jame in se ugreznil, pri tem pa si je poškodoval rebra. KOSI Slavko, delavec v TOZD verigama, je pri zalaganju drgalne ponve udaril z levo roko v rob ponve in si poškodoval zapestje. ČEH Vinko, delavec v TOZD kovačnica, je pri snemanju stroja skočil z delovne mize, pri tem pa ga je zabolelo v gležnju desne noge. LESKOVŠEK Marijo, delavko v TOZD verigama, je pri odhodu iz službe zbila mope-distka in jo pri tem poškodovala. JERMAN Stane, delavec v TOZD verigama, si je pri obračanju košare, katero je varil, zvil nogo. TAVČAR Andreju, delavcu v TOZD kovačnica, je pri kovanju očesnega vijaka 0,6 t suro-vec priletel v glavo in ga poškodoval. MURŠEC Albin, delavec v TOZD verigama, se je pri privijanju zavore na stroju udaril po kazalcu in sredincu desne roke. MULEJ Dragu, delavcu v TOZD kovačnica, je pri rezkanju kenter škopca 0 62 priletel ostružek v desno oko in ga mu poškodoval. VUČIČEVIĆ Milenko, delavec v TOZD verigama, je pri prehodu iz obrata v drgalni-co skočil za viličarjem. Ta pa mu je pri zavijanju z zadnjim delom pritisnil stopalo desne noge. Iz evidence SVD Uspelo predavanje Dipl. ing. Vinko Rozman Na naše vabilo, ki so se mu predstavniki firme WAFIOS hvaležno odzvali, je bilo v dneh 26. in 27. septembra 1975 v dvorani podjetja predavanje s filmi in diapozitivi o strojih za proizvodnjo verig, kakršne izdeluje firma Wafios. V naši delovni organizaciji imamo namreč 32 strojev firme WAFIOS za izdelavo verig. Zato smo smatrali, posebno še v zvezi z zadnjo dobavo strojev, ki so konstruirani po povsem novih merilih, da bi bilo takšno predavanje umestno. Uvodoma sta tehnični direktor dipl. ing. g. Lange in glavni konstrukter ing. Meier podala nekaj osnovnih zahtev in misli za uspešno varjenje verig na strojih KEH izvedbe. Kaj sta nam povedala? Na kratko tole: Varjenje verižnega člena predstavlja približno enak problem kot varjenje dveh palic s popolnoma ravnima, vzporednima stičnima ploskvama. Pri varilnem času nekaj period sicer kaže, da sta palici zavarjeni, vendar ju brez težav z roko prelomimo na zvarnem mestu. To je posledica tega, ker je tok tekel samo po površini, jedro preseka pa je ostalo mrzlo. Kasnejši razvoj t. i. toplega varjenja verig je slonel na klasičnem upogibanju verižnih členov. Členi so bili upogibani tako, da je bila med krakoma zračna rega, ki se je pod določenim kotom širila navzgor. Varjenje se je pričelo na spodnji strani verižnega kraka, to je tam, kjer sta se konca člena skoraj stikala in se širila navzgor. S stalnim dovajanjem toplotne energije je obstojala nevarnost, da se material člena na mestu, kjer je bil pričetek varilnega procesa, stali in celo steče v obliki kapljice, »zgornji« del člena pa še ni dokončno, ah pa le nepopolno zavarjen. Na osnovi tega so pri firmi Wafios prišli do spoznanja, da je eksaktno varjenje dosegljivo le, če proces varjenja poteka iz sredine preseka obojestransko navzven tako, da ne pride v obrobni coni do pojava kapljajočega ali celo zažganega materiala. Predpogoj za to pa so simetrično profilirani (zarezani) konci krakov upo-gibanih verižnih členov. To se doseže s posebno napravo za profiliranje (Kerbeinrich-tung), ki je prigrajena na samem upogibalnem stroju. Tako pripravljeni členi omogočajo tako imenovana »kratkoročno« varjenje. Ta način varjenja ima za posledico zelo ozko izoblikovano toplotno vpliva-no cono, kar je velik doprinos h kvaliteti zvarnega mesta. Ing. Meier se je dotaknil nekaterih faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto izdelane verige. Te faktorje lahko strnemo v štiri grupe: — izbira materiala, — upogibanje verige in transport verige od upogibal-nega k varilnemu stroju, — problematika varjenja in — toplotna obdelava in preizkus verige. Pri izbiri materiala ni važna samo njegova kemična analiza, na osnovi katere se odločimo, ali je ta material primeren za izdelavo visokoodpor-nih verig, ker vemo, da je za dosego kvalitetne stopnje 60, 80 ali celo 100 potrebna tudi naknadna termična obdelava. Predpogoj za enakomerno varjenje pa je tudi enakomeren dovod energije v člen. To pa je mogoče le z enakomernim pretokom električnega toka v časovni enoti. Zato je treba posebno pozornost posvetiti površini žice. Ovalna, oksidirana ali neravna površina žice ne omogoča kontinuitete varilnega procesa. Zato bi bilo priporočljivo pred sam upogibal-ni stroj namestiti vlečni žičar-ski stroj, ki bi omogočil egali-ziranje (kalibriranje) žice. Na splošno rečeno: varjenje se prične pri upogibanju. Z drugimi besedami povedano, slabo upognjen člen po varjenju ne bo boljši. Proces upogibanja se prične pri ravnal-nih valjčkih, katerih tekalne površine so običajno prizmatične žice. Ti valjčki pa naj bi po možnosti imeli okrogle, posameznemu premeru žice od- govarjajoč profil. Novost pri upogibalnih strojih je tudi naprava za profiliranje koncev verižnega člena. Ta naprava je prigrajena tako na upogibalnih strojih KEB in KER izvedbe. Pri upogibalnih strojih KER izvedbe z upogibalnimi valjčki je oblika členov določena z neko krivuljo. S tem je podana možnost točnega reproduciranja vsake verige. Upogibalna veriga naj se med transportom od upogibalnega do varilnega stroja ne zamaže. Ponovno je bilo poudarjeno, da je za dosego eksaktnega zvara nujno, da se toplotna energija širi iz sredine preseka člena enakomerno navzven. Sledilo je predvajanje barvnih diapozitivov in filmov o upogibalnem stroju KER in varilnem stroju KEH. Iz njih je bil lepo razviden proces varjenja iz sredine navzven. Pri- kazan je bil tudi film o stroju KBH 8 za toplo upogibanje verižnih členov do 0 36 mm. Stroj ima prigrajeno napravo za gretje surovcev verižnih členov. Stroj ima zmogljivost 6 do 8 členov v minuti. Med samim predvajanjem diapozitivov so bila postavljena različna vprašanja, na katera sta zastopnika firme Wafios rade volje odgovarjala. Sledil je še ogled strojev v TOZD verigar-ni, kjer ji bilo postavljenih še več konkretnih vprašanj. Udeležba na vseh treh predavanjih je bila zelo številna in razveseljujoča in lahko pričakujejo, da se bo to tudi koristno odražalo v proizvodnji. Tudi zastopnika firme Wafios sta se zelo pohvalno izrazila o udeležbi na teh predavanjih in zanimanju udeležencev, ki so ga pokazali s postavljanjem vprašanj. Reorganizacija ZK v Verigi Matko Pogačnik Osnovna organizacija ZK je v juniju sprejela sklep, da se skladno s statuti ZKS, ZKJ in statumim sklepom občinske konference ZK Radovljica reorganizira v osnovne organizacije v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Komunisti TOZD orodjarna vzdrževanje se zaradi premajhnega števila organizirajo v skupni osnovni organizaciji ZK TOZD orodjarna in vzdrževanje. OOZK skupne službe pa naj bi imele kot izvršilni organ sekretariat, ostale OOZK pa samo sekretarja. Reorganizacija je bila izvršena med 15. in 20. septembrom 1975. V delovni organizaciji Tovarna verig so sedaj: OOZK TOZD vijakarna — sekretar tov. Ivo Zupan OOZK TOZD verigama — sekretar tov. Milan Zornik OOZK TOZD sidrne verige —■ sekretar tov. Miha Gluščič OOZK TOZD kovačnica — sekretar tov. Jože Hozjan OOZK TOZD orodjarna in vzdrževanje — sekretar tov. Janez Vovk OOZK skupne službe — sekretar tov. Anton Kecelj Osnovne organizacije so imenovale dva člana v svet ZK na nivoju delovne organizacije. Svet bo imel nalogo povezovanja med OOZK. Sklepi, sprejeti na svetu ZK po načelu demokratičnega centralizma — vsi sklepi morajo iti v predhodno obravnavo v osnovne organizacije in jih te tudi sprejmejo — so obvezni za komuniste v osnovnih organizacijah. Sekretar sveta ZK osnovnih organizacij je tov. Vlado Silič. Za enotno delo komunistov in osnovnih organizacij ZK v okviru sestavljene organizacije združenega dela (SOZD) Slovenske železarne se osnovne organizacije KZ povezujejo preko svojih delegatov v Svetu ZK Slovenske železarne. Poslovnik sveta ZK SŽ določa, da svet izmed sebe izvoli sekretariat po načelu, da je v njem iz vsake delovne organizacije po en član. Imenovano je bilo novo vodstvo sveta, za sekretarja delegat iz železarne Ravne, tov. Vušnik Ivan in za namestnika sekretarja delegat iz Tovarne verig tov. Matko Pogačnik. Namen reorganizacije ZK tako v delovni organizaciji kakor tudi v Svetu ZK SŽ je v tem, da bo vsak član ZK bolj informiran o dogajanjih znotraj TOZD, o delovni organizaciji, o delu sveta ZK SŽ in o stališčih forumov zunaj delovne in sestavljene organizacije. Zato bodo člani ZK laže reševali neposredno zadane naloge. Sredi travnikov Francka Bohinc Sredi travnikov Naša je veriga naša tovarna stoji, znana vsepovsod, na Gorenjskih tleh na vseh morjih ladje sidra, smo mi — verigarji. čuvaj jo, mladi rod! Ko zjutraj se zdani, Sredi travnikov v tovarno pohitimo, smo mi med rožami, nasmejanih lic med hribi in gozdovi, dela se lotimo! pesem naj naša doni. Kovač naš člene kuje, Tujce smo pregnali, mu čelo se znoji. gospodarji zdaj smo vsi, Kladivo močno dviguje, tovarno pozidali da veriga več zdrži. za boljše, lepše dni. Pripravljen nov osnutek zakona o združenem delu (Nadaljevanje) Jože Ješe ORGANIZIRANJE TOZD Glede pravic in dolžnosti organiziranja temeljne organizacije in pogoji za njeno organiziranje osnutek zakona predvideva, da imajo delavci v delu delovne organizacije, ki tvori delovno celoto, v kateri se rezultat njihovega skupnega dela lahko samostojno izrazi kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbeno ekonomske in samoupravne pravice, pravico in dolžnost, da tak del delovne organizacije organizirajo kot temeljno organizacijo; prav tako imajo tudi pravico in dolžnost, da organizirajo temeljno organizacijo pod navedenimi pogoji tudi iz dela osnovne organizacije z delitvijo temeljne organizacije, spojitvijo več delov različnih temeljnih organizacij v novozgrajenem delu delovne organizacije in v drugih slučajih, ki jih določa zakon. Delavci na zboru delavcev pristopijo k organiziranju temeljne organizacije in sprejmejo sklep o organiziranju temeljne organizacije z večino glasov skupnega števila delavcev tega dela, ki se organizira kot temeljna organizacija. Po osnutku zakona mora tak sklep obvezno vsebovati: ime in sedež temeljne organizacije, dejavnost, ki jo v okviru poslovanja delovne organizacije opravlja temeljna organizacija in ime pooblaščenca za podjetje oz. za vložitev predloga za vpis pred-znambe sklepa osnovne organizacije. Delavci tudi formirajo komisijo, ki izdela predlog za določitev sredstev, pravic in obveznosti, ki pripadajo novo organizirani temeljni organizaciji, ki služi kot osnova za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti z drugimi temeljnimi organizacijami. Sklep o organiziranju temeljne organizacije je dokončen po izteku 30 dni od dneva vročitve tega sklepa drugim delom delovne organizacije. Če pa je sprožen spor glede izpolnjevanja pogojev za njeno organiziranost, pa z dnem sklepa pristojnega sodišča združenega dela o obstoju teh pogojev. Šele, ko je postal sklep o organiziranju temeljne organizacije dokončen, nadaljuje opravljanje dejavnosti v okviru predmeta poslovanja kot temeljna organizacija in pridobi sposobnost, da sklene samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo in pridobi druge samoupravne pravice, ki ji pripadajo na osnovi ustave in zakotna. KAJ VSEBUJE STATUT? Osnutek zakona predvideva, da statut temeljne organizacije vsebuje zlasti določbe imen, sedež in dejavnost temeljne organizacije, o sestavi, volitvah in delokrogu delavskega sveta in njegovih izvršilnih organov, o poslovodnem organu in o odgovornosti teh organov, o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo in o načinu osebnega izjavljanja in odločanja, o pravicah in obveznostih ter odgovornosti delegatov temeljne organizacije v delavskem svetu delovne organizacije, oz. sestavljene organizacije združenega dela in o organih drugih oblik združenega dela in sredstev, o zastopanju in predstavljanju temeljne organizacije, o uporabi, koriščenju in razpolaganju s sredstvi za proizvodnjo in drugimi sredstvi, o izdelavi in sprejemanju samoupravnih načrtov in programov razvoja, o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in organu samoupravne delavske kontrole, o vsebini načina in rokih informiranja delavcev, o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in poslovni tajnosti, o vsebini in čuvanju zapiskov o sklepih delavcev in kolegijskih organov, o načinu sprejemanja, spremembah in dopolnitvah statuta in sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije. Osnutek zakona tudi določa, da delavci temeljne organizacije, družbeni pravobranilec samoupravljanja, organizacija sindikata kakor tudi skupščina družbeno politične skupnosti lahko zahtevajo, če ugotovijo, da obstojajo pogoji za ustanovitev temeljne organizacije, da po določbah tega zakona pristopijo k organiziranju temeljne organizacije. Delavski svet temeljne organizacije je dolžan, da o tej zahtevi razpravlja in če ugotovi, da obstojajo pogoji za ustanovitev temeljne organizacije, skliče zbore delavcev v vseh delih delovne organizacije zaradi sprejema sklepa o organiziranju osnovnih organizacij, če delavci v delovni skupnosti ne postopajo tako, predlagatelji zahteve lahko sprožijo spor pred sodiščem združenega dela zaradi določanja dolžnosti delavcev za organiziranje temeljne organizacije. Temeljna organizacija je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na osnovi ustave, zakona in samoupravnega sporazuma o združevanju. Lastnost pravne osebe pridobi z dnem dokončnosti sklepa o njenem organiziranju, pravice in obveznosti pa lahko uresničuje z dnem vpisa v sodni register. Ko je sklep o organiziranju dokončen, se pristopi k izdelavi predloga razdelitve sredstev, pravic in obveznosti na temeljne organizacije. V osnutku zakona je predvidena razdelitev sredstev, pravic in obveznosti med temeljne organizacije na sledeč način: osnovna sredstva pripadajo delavcem tiste temeljne organizacije, katere delavci s temi sredstvi delajo, če pa z istimi osnovnimi sredstvi delajo delavci dveh ali več temeljnih organizacij, tedaj se določi realen oz. idealen del tega sredstva, ki pripada posamezni temeljni organizaciji. Obratna sredstva se delijo med temeljne organizacije pro-porcialno glede na koriščenje teh sredstev v preteklem letu oz. planu koriščenja teh sredstev v tekočem letu. Pravice in obveznosti, ki se nanašajo na osnovna in obratna sredstva, prevzema temeljna organizacija, kateri so z delitvijo sredstev osnovna in obratna sredstva pripadala in to obveznosti napram tretjim osebam kakor tudi obveznosti, ki izhajajo iz minulega dela. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja (dolžniki in upniki iz prometa blaga in storitev), prevzema vsaka temeljna organizacija odvisno od tega, kateri izdelki oz. storitve so prodani, oz. za katero temeljno organizacijo so surovine oz. reprodukcijski materiali nabavljeni. V slučaju prodaje izdelkov, ki so jih skupno proizvedli oz. sta storitev izvršili dve ali več temeljnih organizacij, se delitev izvrši po kriterijih, določenih v skladu z določbami tega zakona, s katerim se ureja delitev skupno ustvarjenega dohodka. Sredstva skupne porabe se dele na temeljne organizacije proporcionalno glede na število delavcev v posamezni temeljni organizaciji. Sporazum o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti oz. sklep sodišča združenega dela, če je prišlo do spora z delitvijo sredstev, izvrši poslovodni organ delovne organizacije z nalogom knjigovodstvu za preknjiženje sredstev, pravic in obveznosti na posamezne temeljne organizacije oz. s predložitvijo zahteve Službi družbenega knjigovodstva, da izvrši prenos sredstev na žiro račun posamezne temeljne organizacije. IZLOČITEV IZ SESTAVA DELOVNE ORGANIZACIJE Osnutek zakona predvideva, da imajo delavci pravico, da temeljno organizacijo, v kateri delajo, izločijo iz sestava delovne organizacije, ne morejo pa sprejeti takega sklepa, če bi to bilo v nasprotju s splošnim interesom in če bi to privedlo do bistvenih težav in onemogočanja dela v drugih temeljnih organizacijah v sestavu delovne organizacije, oz. v delovni organizaciji kot celoti. Pod bistvenimi težavami, ki onemogočajo delo v drugih temeljne organizacije oz. delovne lovni organizaciji kot celoti, ki nasprotujejo splošnemu interesu, se smatrajo zlasti: onemogočanje ali otežkočanje dejavnosti temeljne organizacije .oz delovne organizacije, rušenje enotnosti tehnološkega procesa dela v delovni organizaciji, onemogočanje izvrševanja obveznosti po samoupravnem planu, ki so bistvenega pomena za razvoj in poslovanje ostalih temeljnih organizacij. Sklep o izločitvi temeljne organizacije se sprejme z večino glasov skupnega števila delavcev te temeljne organizacije in vsebuje: ime temeljne organizacije, ki se izloča iz delovne organizacije in naziv delovne organizacije, iz katere se izloča, oznako ali temeljno organizacijo, ki se izloča, postane delovna organizacija ali se pripoji drugi delovni organizaciji. Zakon določa tudi postopek v primeru spora v zvezi z izločitvijo. Tako je temeljna organizacija, ki se izloča iz sestava delovne organizacije, dolžna, da v roku 8 dni od dneva sprejema sklepa o izločitvi, tega vroči vsem temeljnim organizacijam v sestavu delovne organizacije. Temeljne organizacije, ki smatrajo, da se z izločitvijo temeljne organizacije kršijo pravice, interesi in obveznosti, lahko pokrenejo spor pred pristojnim sodiščem združenega dela v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa o izločitvi. Sklep o izločitvi temeljne organizacije postane dokončen v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa o izločitvi drugim temeljnim organizacijam, če pa je začet spor glede pogojev izločitve, pa s sprejetjem sklepa sodišča. Temeljna organizacija, ki se izloči iz sestava delovne organizacije, lahko postane delovna organizacija ali se združi s temeljnimi organizacijami v sestavu druge delovne organizacije, če pa se temeljna organizacija pripoji drugi delovni organizaciji, se njena pripojitev lahko izvrši, ko je v delovni organizaciji, v kateri se vrši pripojitev, v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju, sprejet sklep o pripojitvi. Temeljna organizacija, ki se izloča, je dolžna do dokončnosti sklepa o svoji izločitvi, sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami in delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izvršitev medsebojnih pravic in obveznosti, ki so nastale do dneva izločitve in nadomestila škode, nastale z izločitvijo. Zakon predvideva pogoje, ki morajo biti izpolnjeni v slučaju prenehanja, likvidacije in sanacije temeljne organizacije. Temeljna organizacija preneha, če ne obstajajo več stvarni ekonomski in tehnični pogoji za delo te- meljne organizacije pa tudi ne pogoji za spremembo dejavnosti, če ne obstajajo naravni pogoji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet poslovanja, če se spoji z drugo temeljno organizacijo, če se pripoji drugi temeljni organizaciji ali če se razdeli na več temeljnih organizacij, če je zoper njo izrečen upravni ukrep prepovedi nadaljnjega dela zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet poslovanja, če se s sodnim sklepom ugotovi ničnost vpisa organiziranja temeljne organizacije in na osnovi stečaja. Redno likvidacijo temeljne organizacije izvede pristojno sodišče, na čigar področju je sedež temeljne organizacije v skladu z zakonom, a o začetku postopka redne likvidacije, sklepa skupščina občine, na katere področju je sedež temeljne organizacije. Predvideno je, da se sredstva, ki ostanejo po zaključku redne likvidacije temeljne organizacije, koristijo za razvoj materialne osnove združenega dela v občini, kjer je sedež temeljne organizacije. Glede sanacije temeljne organizacije osnutek zakona predvideva, da je temeljna organizacija, ki je poslovno leto zaključila z izgubo, ki je ostala nepokrita, ali ki ima na koncu trome-sečnega obračunskega obdobja oz. na kraju poslovnega leta, neporavnane dospele obveznosti, dolžna podvzeti ukrepe za svojo sanacijo, s tem da sredstva za sanacijo zagotovijo druge organizacije združenega dela v sestavu delovne organizacije, s samoupravnim sporazumom pa se uredijo pravice in obveznosti med prevzemniki sanacije in temeljno organizacijo združenega dela, ki se sanira. POPREČNI MESEČNI OSEBNI DOHODKI V I. POLLETJU 1975 Iz podatkov Zavoda za statistiko SR Slovenije smo povzeli nekaj številk o izplačanih osebnih dohodkih v I. polletju 1975 v SR Sloveniji ter jih objavljamo v tej številki. din Poprečni OD (mesečno) v SR Sloveniji 3.273 Gospodarstvo 3.184 Negospodarstvo 3.786 Projektanti v gradbeništvu (najvišji OD) 5.688 Pomorstvo 5.484 Družbene organizacije 4.457 Premogovniki 4.291 Gospodarska zbornica 4.287 Elektroenergija 4.048 Organi uprave 3.943 Šolstvo 3.918 Gumarska industrija 3.540 Črna metalurgija 3.531 Trgovina na debelo 3.336 Gozdarstvo 3.269 Barvna metalurgija 3.242 Železniški promet 3.200 Industrija gradbenega materiala 3.186 Komunalna dejavnost 3.094 Trgovina na drobno 3.082 Kovinska industrija 3.041 Gostinstvo in turizem 2.820 Tekstilna industrija 2.724 Tovarna verig Lesce 3.514 POPREČNI OSEBNI DOHODKI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE JANUAR - AVGUST Delovna organi- zacija Povpr. 1974 Načrt 1975 letno povpr. Dejansko dosež. mes. kumul. 4:2 Indeksi 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 8 fiz. zap. 2.916 3.640 3.680 3.555 126 101 98 182 ur 2.900 3.485 3.610 3.445 124 104 99 fiz. zap. 3.005 3.750 3.818 3.646 127 102 97 182 ur 2.979 3.709 3.800 3.689 128 102 99 fiz. zap. 2.834 3.500 3.740 3.506 132 107 100 182 ur 2.766 3.630 3.617 3.465 131 UK) 95 Plamen fiz. zap. 2.823 3.495 3.159 3.393 112 90 97 182 ur 2.832 3.470 .3.083 3.374 109 89 97 Tovil fiz. zap. 3.023 3.533 4.190 3.357 139 119 95 182 ur 2.989 3.556 4.050 3.313 135 114 93 fiz. zap. 2.941 3.672 3.725 3.481 127 101 95 182 ur 2.797 3.650 3.401 3.346 122 93 92 Žična fiz. zap. 2.398 3.106 3.323 3.222 139 107 104 182 ur 2.420 3.031 3.230 3.174 133 107 105 Ml fiz. zap. 3.660 4.670 4.279 4.093 117 92 88 182 ur 3.525 4.510 4.279 4.093 121 95 91 oss SZ fiz. zap. 4.456 5.882 6.118 5.560 137 104 95 182 ur 4.840 5.882 6.118 5.560 126 104 95 ŠTEVILO ZAPOSLENIH V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE Delov. organi- zacija Povpr. število zaposl. 1974 Načrt 1975 Dejan. štev. zap. 1975 stanje zad. vmes. povpr. kum. Indeksi 5:2 5:3 1 2 3 4 5 6 / ■Jesenice 6.222 6.297 6.456 6.384 103 101 Ravne 4.332 4.440 4.544 4.468 103 101 Štore 2.709 2.909 2.956 2.953 109 102 Plamen 506 520 530 523 103 101 Tovil 283 305 302 302 107 99 Veriga 1.090 1.191 1.114 1.104 101 93 Žična 529 597 581 564 107 94 MI 89 96 93 94 106 98 OSS SZ ' 20 34 24 24 120 71 Skupaj 15.780 16.389 16.600 16.416 104 1(K) Pravočasni požarnovarnostni ukrepi Jože Tonejc če želimo prižgati plinski gorilnik, ravnajmo takole: — odprimo ventil na jeklenki, :— pred ustjem gorilnika prižgimo vžigalico in — odprimo ventil gorilnika, če pa hočemo ugasniti plinski gorilnik, zapremo ventil na jeklenki in šele potem ventil na gorilniku. Nevarnosti, ki tiòé v električni napeljavi Če pregori varovalka, je to znak, da je tokovni krog preobremenjen, ali pa je poškodovana ali dotrajana naprava ali električna instalacija. Varovalko je treba nadomestiti z enakoamper-sko oznako, kot je bila prej. Va- Sončen dan v Krpinu Malči Brence Ves teden je pomalem deževalo. »Petek ne drži s tednom,« sem slišala pripovedovati stare ljudi. Toda, tudi ta pregovor je zgubil veljavo. V petek popoldne je deževalo. Z nezaupanjem smo se zato v soboto zjutraj zazrli v nebo. Jasno! Seveda, danes je sončen dan! Kako pa bi sicer praznovali? Tovariškega srečanja pa ne more biti brez lepega vre mena! Ob desetih smo se zbrali v Krpinu v Begunjah. Sprejela nas je poskočna koračnica le-ške godbe na pihala. Pozdravila sta nas s kratkim nagovorom glavni direktor dipl. ing. Golc in predsednik Konference OOS tov. ing. Rems. Nato smo navijali za svoje predstavnike v tekmovalnih ekipah. Vlekli so vrvi, pili sok na hoduljah, tekli v Žakljih, tekmovali z žogo. V bližini, kjer sem sedela, je nekdo iz radovednosti odprl zavoj. Zagledala senu torto, z napisom: »Tovariško srečanje v Krpinu 1975«. Dobila jo je zmagovalka iz prodaje. Z odra so se razlegali zvoki harmonikarjev Glasbene šole iz Radovljice in pevcev Tovarne verig. Sami so pravili, da niso dobro zapeli, toda nam, ki smo jih poslušali razpoloženi in nasmejani, je bila njihova pesem ubrana. Za lakoto in žejo je bilo dobro preskrbljeno. Pa tudi za ples. Vrtelo se je mlado in staro. Vsakomur so zaigrali primerno vižo. Pevec ja začel z nekoliko treme, se mi je zdelo, toda bolj ko se je dan nagibal h koncu, jasnejši in močnejši je bil njegov glas! In že je bilo treba prižgati edino luč, ki je posvetila v Krpinu ta večer. Na tribuni pa se je pojavil tudi ing. Rems in napovedal zadnji ples. »Se mu kar vidi, da nerad, pleše!« je dejala prijetna plavolaska za mano. Zmračilo se je. Zadovoljni smo se vračali na svoje domove. Zbirati so se začeli oblaki, ponoči je deževalo. Čeprav! Tovariško srečanje smo preživeli sredi čudovite narave, veseli in zgovorni. In sonce je sijalo v soboto, 6. septembra! Za drugo leto pa bomo spet držali fige! rovalke v nobenem primeru ne smemo premostiti (prevezati) z žico, ker bi s tem lahko povzročili požar. Poškodovani kontakti, stikala ali vklapljanje več aparatov v eno vtičnico — vse to lahko povzroči požar. Tudi električni motorji, likalniki, kuhalniki, električne peči, električne blazine in žarnice, če so premalo odmaknjene od senčnihov, če nismo nanje pozorni in jih pozabimo izključiti pri odhodu od doma, lahko povzročijo požar. Nikoli ne gasimo ognja z vodo, če je v električni napeljavi. Pogosto nastajajo požari in eksplozije pri uporabljanju bencina za pranje perila, čiščenje obleke, dolivanje bencina v parketno pasto in podobno v bližini odprtega ognja, žarečih peči, prižgane cigarete ali električnih stikal. Bencin močno hlapi, zato je eksplozija zaradi bencinskih hlapov v zaprtih prostorih zelo močna in rušilna. Poleg bencina so nevarne še druge iahkovnet-ljive tekočine: špirit, aceton, ni-trolaki, razna topila in razredčila itd. Da preprečimo eksplozijo ali požar zaradi hlapen j a vnetljivih tekočin, je treba prostore dobro prezračiti s prepihom. Nikoli ne nalivajmo olja v peč, kadar le-ta gori, raje počakajmo, da se ohladi. Ne izzivajmo požara. So še druge kurilne naprave, ki lahko povzroče požar: peči na trdo gorivo, električne peči, oljne, plinske in druge peči za ogrevanje prostorov, ki hitro razžarijo in močno segrejejo v bli- PRIŠLI: TOZD orodjarna: Kovačevič Danilo, Dobnikar Marjan TOZD vzdrževanje: Eržen Gabrijel, Pirc Andrej, Udovč Ignac, Tajnikar Franc TOZD vijakarna: Bizjak Milan, Stiper ski Marjan, Debeljak Vladimir TOZD kovačnica: Nučič Janez, Drekonja Bogdan, Bagi Tomaž, Mandeljc Tomaž, Grivec Peter, Velie Hamiz, Berce Dane ODŠLI: Splošni sektor: Benič Ermeljanda, Štular Cveto Komercialni sektor: Valjavec Alojz, Kovač Vladimir Obvestilo Skupnost slovenskih občin bo izdala zbornik PRAZNIKI SLOVENSKIH OBČIN, posvečen 30-letnici zmage nad fašizmom. Ta publikacija je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti, saj pose ga z opisi praznikov v čase protifašističnega boja v Marezigah leta 1921, spopada z or-junaši leta 1924, revirske stavke leta 1934, prek ustanovitve in organizacije Osvobodilne fronte, formiranja prvih partizanskih enot, organizacije žini postavljene predmete, ki se lahko vnamejo. Da bi lahko preprečili požar, moramo predvidevati, da se bo pohištvo ali drugi gorljivi predmeti počasi vnelo (perilo, ki ga v zimskem času sušimo v bližini peči). Če to predvidevamo in primerno ukrepamo, preprečimo požar. Tudi cigaretni ogorki so pogosto povzročitelji požara. Koliko gozdnega bogastva je uničeno zaradi cigaretnega ogorka. Tudi stanovanja so bila žrtev cigaretnih ogorkov. Tudi mnogi obratni prostori, kjer je dosti gorljivih predmetov, so pogoreli zaradi odvrženega cigaretnega ogorka, če vas v postelji s cigareto v roki prime zaspanec, sta požar in hude posledice tu. Ne puščajmo vžigalic na mestih, kjer jih lahko dosežejo otroci, ker se otroci radi igrajo z ognjem. Navedel sem samo nekaj opozoril za preprečevanje požara, seveda so še mnoge možnosti za nastanek požara, toda če smo nanje pozorni, bomo marsikateri požar preprečili. Požarna preventivna zaščita na delovnem mestu Vsi preventivni požarno-var-nostni ukrepi v tovarni imajo skupni cilj zaščititi življenje in zdravje delavcev in premoženje, s katerim upravljamo. Zato naj veljajo ta-le pravila: 1. Dobro organizirana požar-no-varstvena služba je porok za varnost delavcev na delovnem mestu in varnost premoženja. TOZD orodjarna: Vovk Peter TOZD vzdrževanje: Jelenc Dušan, Beznik Anton TOZD vijakarna: Kovač Darko, Osenčič Sašo, Svetina Viktorija, Marič Ivica, Stroj Jožica TOZD verigama: Boškovski Dragan TOZD kovačnica: Zdravkovič Danilo, Novak Dragutin POROČILI SO SE: Subotič Nevenka iz TOZD verigama Pešič Dragica iz TOZD vij a-kama Veber Franc iz TOZD vzdrževanje in Dolinar Olga iz splošnega sektorja Vogelnik Aleš iz TOZD orodjarna ljudske oblasti pa vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. V zborniku bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike. S tem se podrobneje osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine in daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja. Izvajanje preventivnih požarno-varstvenih ukrepov je dolžnost samoupravnih organov in vsakega posameznika v podjetju. 2. Izvajanje požarno-varnost-nih ukrepov na posameznih delovnih mestih zahteva poučenost ljudi o vzrokih požarov in načinu gašenja začetnih požarov. 3. Posebna pozornost mora veljati nekaterim povzročiteljem požarov: vnetljive tekočine, gorljivi laki, topila, razredčila in drugi lahko-vnetij ivi in hlapljivi materiali, ki jih moramo hraniti, v zato predpisanih posodah in z njimi ravnati, kot to določajo predpisi. 4. Delovne stroje in naprave je treba redno čistiti in vzdrževati tako, da ne pride do morebitnega samovžiga. Po končanem delu je treba vedno izklopiti tok. Red in čistoča sta važna pogoja za preprečevanje požarov. Na ustreznih mestih v delovnih prostorih morajo biti nameščene negorljive posode za odlaganje odpadkov. Variti smemo le na mestih, ki so popolnoma očiščena gorljivih odpadkov in ne v bližini skladov gorljivega materiala ali drugih gorljivih snovi. Na mestih, kjer varimo, mora biti v bližini nameščena gasilna naprava in druga sredstva za gašenje požara, če ti pogoji niso izpolnjeni, variti ni dovoljeno. Varilec mora znati gasiti z ročnimi gasilnimi aparati. Gasilne naprave in drugi pripomočki za gašenje požarov morajo biti postavljeni na vidnem mestu in v vsakem času lahko dostopnem mestu. RODILI SO SE: Širovnik Mariji iz TOZD verigama se je rodila hči Ema Pisek Silvi iz tehničnega sektorja hči Staša Justin Janezu iz TOZD verigama hči Zalka Stopar Štefki iz TOZD vijakarna hči Damjana Božiček Ivanu iz TOZD vzdrževanja hči Vesna Prezelj Zvonetu iz TOZD vzdrževanja hči Maja Lavrič Niku iz TOZD sidrne verige sin Damjan Vovčar Francu iz TOZD sidrne verige sin Uroš Mežek Miru iz TOZD verigama sin Matovina Peru iz TOZD ve rigarna hči Petra Iz evidence kadrovskega oddelka Šolam in mladini bo zbornik koristen učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe na Slovenskem. Primeren bo tudi kot spominsko darilo zaslužnim delavcem, delegatom in drugim. Prednaročniška cena je 100 din. Prednaročila sprejema (do 10. 11. 1975) Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjeva c. 5, žiro račun št. 50101-678-48155. SSO Ljub. Kadrovske vesti (avgust—september) Les Droites severna stena Zvone Andrejčič Z navidezno mirnostjo s Ce-netom pripravljava opremo za jutrišnji vzpon, medtem ko globoko v sebi čutiva mešanico nemira in strahu, da nama besede zastajajo v grlu. * Pogledi nama uhajajo na nasprotno stran ledenika Argentiere, nad katerim se neisprosno pne v višino 1100 m visoka ledena stena Droites, ki sta jo pred dvajsetimi leti zmogla dva pogumna francoska alpinista v petih dneh in je vse do danes ohranila sloves ene najtežjih ledenih tur v Alpah. Vsakdo, ki zmore preplezati to impozantno steno, si zapiše svoje ime v sam vrh svetovnega alpinizma, zato je tudi najin strah pred to turo popolnoma upravičen. Pripraviva si še izdatno večerjo, napolniva svoja nahrbtnika, ki imata kar spoštljivo težo, kajti s seboj morava vzeti celotno opremo za bivakiranje in plezanje, nekaj hrane, kuhalnik ter kup preprostih drobnarij in ko je vse na svojem mestu, leževa h kratkemu počitku. Ob enajstih zvečer naju budilka neusmiljeno predrami. Nebo 29. september — dan pionirjev »Na koncu pa vas vabim, da si ogledate kratek telovadni nastop naših pionirjev. Prosim vas, ne bodite preveč kritični, kajti naši otroci 6 let niso imeli kje telovaditi«, je zaključila svoj pozdravni nagovor ob otvoritvi telovadnice pri osnovni šoli F. S. Finžgar v Lescah, ravnateljica tov. Bo-štjančičeva. Da, vsa ta leta so bili naši otroci brez prave telesne vzgoje. Zato so se nove telovadnice tembolj razveselili. Otvoritev, ki je bila ravno na njihov praznik, so proslavili s krat- je popolnoma jasno, le hladen veter piha nizdol po ledeniku, torej morava na pot, nobenega izgovora nimava, da bi lahko še naprej poležavala v toplih spalnih vrečah. Točno opolnoči kreneva izpod previsnega bolvana, ki nama je nudil udobno in varno prenočišče. Po ledeniku nama sveti mesec, medtem ko je severna stena zavita v skrivnostno temo. Ob enih se že navezujeva pod steno v soju čelnih svetilk, s katerimi bova plezala vse do sončnega vzhoda. Krajna poč je na srečo zasuta s plazovi, tako da ne predstavlja ovire, ko prestopiva v steno. Lučka na prijateljevi čeladi se že izgublja v temi, slišim le škrtanje derez in rezki zvok cepina, ki se zasaja v led in ko mi prileti na glavo toča ledenih okruškov, vem, da si ureja stojišče in da mu bom moral kmalu slediti. Prvi metri so še nekoliko negotovi, dokler se ne navadim stati le na konicah derez in loviti ravnotežje na ročaju cepina in kladiva. Kmalu se pojavijo tudi bolečine v stopalih, kim programom. Zapeli so, zaplesali in telovadili. Trak je prerezal predstavnik Tovarne verig Lesce, tov. Piškur Peter. Ob otvoritvi pa so bili prisotni predstavniki Skupščine občine Radovljica, družbeno političnih organizacij in delovnih organizacij ter številni starši. Tov. Boštjančičeva se je v imenu učiteljskega zbora in otrok zahvalila vsem delovnim ljudem za denar, kateremu so se nesebično odrekli ob referendumu za izgradnjo šol ter obljubila, da se bodo kar najbolje potrudili za krepitev telesa in duha naših otrok. vendar se morava tudi na te navaditi, saj so redne spremljevalke vsake težke ledene plezarije in se z dolžino le-te samo še stopnjujejo. Tako izmenično napredujeva v noč nekaj raztežajev visoko, ko naletiva na prvo težjo oviro. Stopetdeset metrov dolga ledena »rampa« vodi v levo navzgor, prekinjajo jo skoki, strmi do petinsedemdeset stopinj. Neučakano se spoprimem s prvim. Le nekaj centimetrov debela plast trhlega ledu leži na gladki skalnati podlagi. Dereze mi spo-drsujejo, kladivo in cepin odskakujeta ko zadevata ob skalo. Srh me spreletava ob misli, da bi zdrsnil, slišim, kako mi razbija srce. V tanko ledeno skorjo ni mogoče zavrtati dobrega klina. Napredujem skrajno previdno in počasi, centimeter za centimetrom. Ne vem, koliko časa sem potreboval do stojišča, toda zame so bili ti trenutki daljši kot plezanje preko cele stene. Naprej se »rampa« nekoliko položi. »Nadaljevanje je bolj užitno«, sporočim Cenetu, ki je hitro pri meni in z odločnimi koraki že pleza naprej. Po nekaj še zelo strmih raztežajih doseževa osrednje ledišče, ki je najbolj »položno« v celi steni. V širini skoraj vse stene se dviga nekaj sto metrov visoko do prve skalne pregrade. Medtem se je že popolnoma zdanilo. Monotono napredujeva po brezkončnem ledenem »prtu«. Povsem sva se že navadila na ritem, ki je sila preprost, a toliko bolj naporen: s stojišča dvajset metrov po konicah derez, od-vijem klin, dvajset metrov do prijatelja, ki varuje, počitek, dvajset metrov po konicah, zavrtam klin, še dvajset metrov do stojišča, zavrtam dva klina in spet je na vrsti Cene, ki vse še enkrat ponovi. Pod skalno pregrado le s težavo odkrijeva nekaj kvadratnih decimetrov ravnega oziroma le malo bolj položnega prostora, da si lahko privoščiva kratek počitek. Pred nama je pet raztežajev mešane plazarije — led in skale. Sledi zamudno snemanje in natikanje derez. Enkrat moram celih petnajst metrov nazaj, ko iz skale pridem na poledenele plošče in sem v tako nerodnem položaju, da si ne morem natakniti derez. To delo naju zamudi nekaj debelih ur im dan se že nagiba k zatonu. Stojiva pod rugo prepada. Pogled nanjo ni nič kaj prijeten. Do petinsedemdeset stopinj strmi ledeni skoki se drug za drugim poganjajo v višino. Vendar se ne dava kar tako ugnati. Zagrizeno se brez besed drug za drugim poganjava v te strme ledene zapreke, ki se nama dozdevajo že skoraj brezkončne, stena še vedno »raste« nad nama. Tako sva zaverovana v ta boj, da niti ne opaziva kako se je medtem zmračilo. Urni kazalci kažejo enaindvajset. Za nama je devetnajst ur plezanja. Morava se sprijazniti z bivakom ravno v naj hujši strmini. V led si izkleševa vsak svojo poličko, na kateri bova presedela noč. Priveževa se na ledene kline, oblečeva si vestone ter zle-zeva v »slonove noge«. Opremo razobesiva na pomožne vrvice. Pred spanjem si privoščiva še skromno večerjo, skuhava si ovo-maltine ter pojeva nekaj grižljajev sira in slanine in že se zazibljeva v globok spanec kljub neudobnemu položaju, utrujenost je naredila svoje. Prebudi naju mraz. Ko pomolim glavo iz bivak vreče, me ravno obsijejo prvi sončni žarki, medtem ko je globoko pod nama Argetierski ledenik še v spokojni temi. Led je ponoči zmrznil v kamnu podobno trdo površino, na kateri sončni žarki že začenjajo svojo nikoli dokončano igro. Pred nama je še približno tristo metrov stene. Ura je pol sedmih, ko dereze spet zagrizejo v led. Cene mora napeti vse svoje moči in znanje, da premaga izredno strm skok, ki naju še loči od nekoliko bolj položnega gornjega dela stene. Ko ob pol desetih stojiva na vrhu, sva srečna kakor otroka. Krepak stisk rok in zavest, da naju je stena združila v večja prijatelja, je edina nagrada za uspešno opravljeni vzpon. Skuhava si limonado in že sestopava navzdol proti ledeniku 130-LETNICA TOVARNE 25-LETNICA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA 30-LETNICA OSVOBODITVE 40-LETNICA ŠTRAJKA V SAMOT ARNI V soboto, dne 13. septembra, bodo praznovali štorski železarji. Prav na ta dan je bila pred 25-leti prva seja DS železarne in v praksi je bilo uresničeno načelo delavskega samoupravljanja: Tovarne delavcem, štorski železarji bodo obudili spomine na prehojeno pot, na številne delovne zmage in žrtve in istočasno določili novo »traso« svojega bodočega razvoja tovarne in poglobitve samoupravnih odnosov. Leto 1845 je rojstno leto železarne, ki se je še posebej v 30 letih Mer de giace, mimo številnih ledeniških razpok, ki zlovešče in potuhnjeno prežijo na svoje žrtve, v zeleno dolino Chamonixa. Opomba: Les Droites — severna stena — smer Cornuau—Davailie. Višina stene 1100 m, naklonina od 550 do 75» povprečna naklonina 590. 25. vzpon preko stene opravila Cene Kramar (AO Kamnik) in Zvone Andrejčič (AO Ljubljana Matica), 28.—29. 7.1975 v 22 urah. svobode razvila v izredno pomembno in moderno metalurško industrijo z dovolj strokovnega, delovnega in samoupravnega navdiha za nadaljnjo rast. Kolektivu štorskih železarjev tudi naše iskrene čestitke z željo po novih delovnih zmagah z njihovim pozdravom: SREČNO! Proslava se bo začela s svečano sejo delavskega sveta železarne, nato bo zbor celotnega kolektiva pri domu železarjev na Teharjah. Kulturni program bo obsegal recital domačih gledališčnikov, sodelovala pa bosta še Komorni moški pevski zbor iz Celja in domači pihalni orkester. Prav tako bo v Kulturnem domu v Štorah odprta priložnostna razstava, izdane bodo spominske značke in monografija o razvoju Železarne Štore. MB Zdrav duh v zdravem telesu Ob 20-letnici delovanja godbe na pihala DPD »Svoboda« Lesce je tov. Rems, varn. ing., v imenu Konference OOS TVL, prizadevnemu dirigentu in organizatorju tega ansambla, tov. Branku Lacku, v znak priznanja podelil dirigentsko palico in lento Železarna Štore Šport Branko Humar NOGOMET Zaključek pretekle nogometne sezone ni bil za leske nogometaše nič kaj razveseljiv, saj so se borili za obstanek v ligi. Kaže, da je bila to dobra šola za naprej, ko so sklenili, da se kaj takega ne sme več ponoviti. Resno so se lotili dela, dobili so tudi nekatere okrepitve, že na turnirju Staneta Perca so pokazali, da tokrat ne bo ostalo samo pri obljubah. Začetek letošnje tekmovalne sezone in prve odigrane tekme pa so to še bolj potrdile, saj je bil njihov start dokaj uspešen. Dokazali so, da bodo morali računati z njimi tudi potencialni kandidati za sam vrh lestvice in bivši člani conske lige. Doslej so Leščani odigrali pet prvenstvenih tekem in pri vseh iztržili vsaj polovični izkupiček točk, če že ne celega. V prvem kolu so se pomerili doma z Naklem. Gosti, ki so tudi dobili nekatere nove igralce v letošnji sezoni, so se krčevito upirali zmagi željnim domačinom, saj so le-ti že v prvem srečanju hoteli pokazati, kaj zmorejo. Tekma je bila razburljiva in polna nevarnih situacij pred golom. Domačini so bili spretnejši in zmagali z golom prednosti. Tekma se je zaključila z rezultatom 2:1. V naslednjem kolu so se pomerili v gosteh s še nepoznanim Pohod na Triglav Janko Kralj Konferenca sindikatov Železarne Jesenice organizira vsako leto pohod na naj višji vrh v državi. Ker pa smo združeni v eno podjetje, je bila v to akcijo vključena tudi naša organizacija sindikata. Komisija za šport in rekreacijo si je prizadevala zbrati čimveč prijavljencev za ta pohod, vendar brez uspeha. Vzrok je verjetno »nezainteresiranost« članov našega kolektiva za to zvrst rekreacije. No, kljub temu je bil uspeh v tem letu boljši od lanskega (1974), ko se je prijavil samo en član kolektiva. Letošnjih udeležencev je bilo v ekipi 5, s svojci vred pa nas je bilo 7. Ta številka nam pove, da se bo počasi ogrelo za vzpon na vrh vse več članov. Dan, ki je bil določen za vzpon, ni bil kdovekaj primeren vsled dežja in snega v višini iznad 1800 m. Na izhodiščnih mestih so vodiči zmajevali z glavami, ali naj popeljejo ljudi ali ne. Dokončni sklep organizatorja pa je bil pripeljati vse, ki so za pot sposobni, na vrh očaka. V dolini Vrat stisnjeni v kotu dnevne sobe Aljaževega doma, smo čakali na odločitev. Ker ni hotelo biti odgovora na vprašanje o vzponu, smo tebi nič meni nič odločili sami — Domov gremo! A glej ga šmenta, položaj se je spremenil, v Mojstrani je že zasijalo sonce. Tedaj smo sklenili, če že ne moremo na vrh, bomo pa vsaj soboto in nedeljo preživeli v kočah na Vršiču ter se od tam povzpeli na Mojstrovko. V Kranjski gori smo ugotovili, da avtobus že nekaj dni ne vozi redno čez prelaz. Torej pot pod noge! Spotoma smo prijazne voz-, nike poprosili, da vzamejo otroke vsaj do Koče na gozdu pod Vršičem. Prehitevali so nas osebni avtomobili, toda vljudnosti nam niso pokazali. Šele voznik avtobusa iz Nove Gradiške nas je prijazno sprejel in nam ponudil gostoljubje do Loga pod Mangartom. Od tam pa smo pot nadaljevali proti Doliču. Tja smo prišli šele ob devetih zvečer. Utrujeni in premraženi smo bili, prijazna gospodinja pa nas je kaj hitro postregla z vročim čajem. Koča na Doliču je po obnovitvi pravo razkošje za planince, ki so nemalokrat potrebni dobre oskrbe. Naslednji dan smo pot nadaljevali proti koči »Planika«, od tu pa smo se namenili na vrh. Vreme je bilo slabo. Vrh Triglava je bil v megli, toda z malo trme in korajže smo se kljub tekemu vremenu odločili za vzpon. Gorski vodniki v koči so nam to odsvetovali, vendar ne prestrogo. To nam je dalo le novo voljo. V koči so ostale žene in ostali, ki so potovali z nami. Skoraj nam je bilo žal, da smo se v takem vremenu podali proti vrhu. Pot je bila težavna, veter nas je skušal neusmiljeno ustaviti. Na Malem Triglavu smo se posvetovali, kaj sedaj? Le nekaj nas je še vztrajalo. Ostali pa so se vrnili v kočo. Sneg je bil že zmehčan, temperatura se je dvignila, tako da se je led na skalah stopil in korak je bil varen. Hitro smo prešli sedlo ter se vzpeli na vrh, čeprav je veter še vedno neusmiljeno bril iz zahodne smeri. Na samem vrhu je za hip posijalo sonce, da smo stolp prej zagledali. Stisnjeni v stolpu smo opravljali še zadnjo obvezo, kartice prijateljem morajo imeti še žig za dokaz o uspehu. Povratek je bil hitrejši, v koči pa smo popili še močan rum s čajem ter nadaljevali pot proti dolini Krmi. Res, pot je lepa, zanimiva, samo utrujenost počasi opravlja svoje in prevara te občutek, da se ti cilj oddaljuje. Srečanje vseh udeležencev pred »Domom železarjev« je bilo prisrčno, ob vedrih zvokih zabavne glasbe so prenekateri pozabili na utrujenost ter so zaplesali kar po travi in dvorišču okrog doma. Kar nas je bilo v skupini, smo se obvezali, da drugo leto pomagamo pri zbiranju prijav, da bo udeležba čim večja, kajti tudi to pot smo bili zadnji po številu. nasprotnikom — moštvom Alpine iz Žirov, ki letos prvič tekmuje v tej konkurenci. Domačini so se predstavili kot solidno moštvo, ki ga bo težko premagati, zlasti še na domačem igrišču. Tudi Leščani niso mogli izbojevati kaj več kot neodločen rezultat 1:1. Tretja tekma je bila za ljubitelje nogometa v Lescah sila zanimiva m pravi športni dogodek. V goste so sprejeli bivšega člana conske lige m sicer moštvo Tržiča. Kot je verjetno že poznano, so le ti na turnirju v iinalu premagali Leščane, zato so se jim hoteli domačini za ta poraz oddolžiti, žačetek tekme je bil zelo nervozen, pri čemer so prednjačili zlasti domačim, ki so si zadali težko naiogo. 'Tako je začetek pripadal gostom, ki so ob polčasu vodili z 1:0. Po odmoru pa so se domačini uredili in prevzeli pobudo. Postan so nevarnejši v napadu, pa tudi obramba je opravljala svoje naloge bolj zanesljivo, že po približno iU minutah igre v drugem polčasu so domačini začeli s serijo golov. Kar petkrat so potresli mrežo, gosti pa so bin uspešni samo emirat in tako so Leščani siavili pomembno in visoko zmago 5:z. S tem se je domačinom izpolnila žeija po od-doižitvi za prejšnji poraz. Tudi pred tekmo na Jesenicah s tamkajšnjim moštvom, s katerim so se pomerili v četrtem kolu, so Leščani računali na popom uspeh. Jeseničani so namreč v prvin tekmah prikazan sia D nogomet, pa so Lešcam računan, da bo tudi tokrat tako. Domačini pa so se tokrat pošteno potrudili, gosti pa so imeli tudi malo smole in tako sta se morali moštvi zadovoljiti z delitvijo točk. Tekma se je končala z rezultatom 1:1. Zanimanje za nogomet je po tako uspešnem začetku sila naraslo. Tudi srečanje petega kola, ko so Leščani igrali doma z Bohinjem, je zvabilo na žago mnogo gledalcev. Bohinj je bil pred to tekmo na lestvici na drugem mestu pred Lescami. Začetek je bil nekoliko nervozen, potem pa so se prvi uredili domačini, ki so vse bolj nevarno začeli ogrožati vrata gostov. Po lepi kombinaciji v kazenskem prostoru gostov pa so bili Leščani prvič uspešni m povedli z 1:0. Samo nekaj minut kasneje so domačini spet nevarno prodrli skozi razredčeno obrambo gostov in njihova mreža se je že drugič potresla. Do odmora potem ni bilo več posebnih priložnosti za dosego gola niti na eni niti na drugi strani. V drugem polčasu so domačini dosegli naj lepši zadetek, ki pa ga je sodnik razveljavil. Tudi gosti so začeli vse bolj nevarno ogrožati gol domačinov. Najbolj nevarna situacija pred golom domačinov je bila, ko je nekdo od gostov streljal s kakšnih osem metrov na prazen gol, An-tolin pa je odbil žogo s same gol črte nazaj v polje. To so bili težki trenutki, ki pa so jih domačini uspešno prestali. Zadetkov pa v drugem polčasu ni bilo in taiko se je tekma zaključila z rezultatom 2:0. Tako so se Leščani pomaknili na lestvici navzgor in so zaenkrat še brez poraza. Upajmo, da tudi v nadaljevanju prvenstva ne bodo popustili, pač pa da bodo s tako igro še navduševali svoje privržence. Tudi v pokalnem tekmovanju so Leščani letos odlični. Prebili so se namreč do gorenjskega finala in to s samimi visokimi zmagami. V prvem kolu so se pomerili s Primskovim in jih premagali z rezultatom 6:2. Pri tem pa še niso izkoristili nekaj lepih priložnosti, da bi bil rezultat še višji. Pravo katastrofo so doživeli na Žagi igralci Krope. Domači napadalci so kar polnili mrežo gostov in kar osemkrat je moral njihov vratar pobrati žogo iz mreže, medtem ko so jo gosti potresli samo enkrat. Tekma se je končala z rezultatom 8:1 za Lesce. Tudi na zadnji tekmi z moštvom Naklega so Leščani zaigrali odlično. Napadalci so bili tudi tokrat razpoloženi in so spet šestkrat ukanili nasprotnikovega vratarja, toda tu- di domači vratar Vidmar je moral tokrat dvakrat iti po žogo v svoj gol. Rezultat tekme je bil 6:2 za Lesce. KOŠARKA Prvenstvo v Gorenjski košarkarski ligi, kjer kot že vemo, letos prvič tekmujejo tudi košarkarji Verige, se počasi bliža koncu. Na sporedu sta v času, ko to poročamo, samo še dva kola in prvenstvo bo zaključeno. Jesenski del prvenstva je bil za naše uspešnejši od spomladanskega, kar je razumljivo. Spomladi je bilo moštvo šele zbrano in tako rekoč neuigrano. Zanj so nastopali nekateri igralci iz Radovljice, kajti takrat ni bilo možno začeti drugače. No, v premoru med spomladinskim in jesenskim delom prvenstva so v moštvu izvršili nekatere zamenjave. Moštvo je sedaj sestavljeno iz samih mladih igralcev in to izključno domačinov. Kvalitetna raven igralcev je sedaj dosti boljša kot v začetku, le da moštvu manjka uigranost, kar pa si bo pridobilo z nastopi in rednimi treningi. Pri tem je še treba pripomniti, da bo tudi glede treningov v bodoče verjetno mnogo bolje kot doslej, zlasti še v zimskem času, saj so prav sedaj odprli pri osemletki v Lescah novo telovadnico. Upajmo, da bo uprava šole prisluhnila športnemu utripu v Lescah in da bo ta nov objekt lahko nudil zatočišče tako košarkarjem kot tudi nogometašem in drugim v Lescah. Pa poglejmo še rezultate posameznih tekem, ki so jih košarkarji Verige odigrali doslej v jesenskem delu prvenstva. Veriga : : Kranj 75 56:68, Gotik : Veriga 47:62, Veriga : Radovljica 34:63, Gumar : Veriga 54:46, Veriga : : Triglav 35:42, Gorenja vas : Veriga 56:60 in Veriga : Naklo 56:47. V jesenskem delu so naši dobili doslej tri srečanja, pri nekaterih porazih pa bi z le malo več sreče Da bi spodbudili prizadevanja za boljše obveščanje, sta republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja organizirala v Piranu 4 seminarje: — za organizatorje obveščanje delavcev v združenem delu, — za urejevalce poceni tiskanega glasila ali biltena, — za dopisnike in poročevalce v glasila delovne skupnosti, — za tehnične urednike glasil delovnih skupnosti. Sindikalna organizacija Tovarne verig je iz sredstev za izobraževanje poslala na enega od teh seminarjev, tj. na seminar za dopisnike, tudi člana našega kolektiva. Predavanja so vodili in posredovali svoje izkušnje strokovni delavci s področja informiranja in raziskav samou- ki izkušnjami lahko zmagali kot npr. proti vodilnim na lestvici — moštvu Triglava. BALINANJE 25. septembra je bilo na baliniščih v Radovljici in v Lescah občinsko sindikalno prvenstvo (ekipno) v balinanju za leto 1975. Sodelovalo je devet ekip, in sicer: Veriga I in Veriga II, Elan I, in Elan II, Almira, Sukno Za-puže, Bolnica Begunje in ekipa Občinske skupščine Radovljica. Z žrebanjem so bile ekipe razdeljene v tri skupine, v katerih se je potem pomerila vsaka ekipa z vsako. V Radovljici sta tako tekmovali dve skupini. V prvi so bile Veriga I, Upokojenci in Almira, v drugi pa Občinska skupščina Radovljica, Bolnica in Elan II. V Lescah pa so bili Veriga II, Elan I in Sukno. Od naših se je zelo dobro odrezala druga ekipa, ki so jo sestavljali: Harinski, Humerca, Ravnik in Raspet. V predtekmovanju so premagali oba nasprotnika in sicer ekipo Elana s 13:11, Sukno pa s 13:12. Tako so osvojili prvo mesto v skupini in se uvrstili v finalni del tekmovanja, kamor sta se uvrstili še ekipi Občinske skupščine Radovljica in Almire. V finalnem delu, ki se je odigral v Radovljici, so naši premagali Almiro s 13:10, dvoboj z ekipo Občinske skupščine pa je bil poln prevratov. Po vodstvu ekipe Občinske skupščine že z 10:1 so naši izenačili in prešli celo v vodstvo z 11:10. Dasprotniki naših so potem spet izenačili in končno dosegli še dve potrebni točki in premagali naše s 13:11. Naslov občinskega prvaka za letošnje leto je tako osvojila ekipa Občinske skupščine, druga je bila Veriga II, tretja Almira itd. Naša prva ekipa ni bila najbolj uspešna, saj je v predtekmovanju eno srečanje dobila, enega pa izgubila in zasedla šesto mesto. pravljanja, kot so: tov. Saša Micki, dipl. psihol. — v. d. direktor centra RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja, tov. Lenart Šetinc, dipl. pravnik — član IO republiške konference SZDL Slovenije, tov. Dušan Rebolj, novinar —• sekretar RK ZSS za obveščanje in politično propagando ter novinarji: tov. Miran Sattler, Matjaž Brojan, Franc Obolnar. Teoretični del seminarja je obsegal tudi naslednje teme: kakšna mora biti samoupravna informacija, vloga glasila in biltena v OZD, glavne značilnosti poročevalskih zvrsti itd. V praktičnem delu so seminaristi izdali štiri številke »Dopisnika«, poskusnega biltena udeležencev seminarja, v katerem so bili objavljeni boljši prispevki. Predavatelji so korigirali in komentirali izdelke. Prirejena je bila tiskovna konferenca, podani so bili napotki in mnenja, kako obveščati, da bo razumljivo najširšemu krogu bralcev, kako pritegniti k pisanju čimveč dopisnikov itd. »Znanec iz sosednje ulice« — tokrat Miran Sattler (zg. sl.) Gotovo tudi vi radi posegate po Nedeljskem. Ena naj-privlačnejših stalnih rubrik v tem časopisu je prav gotovo »Znanec iz sosednje ulice«. Predstavljamo vam avtorja, novinarja Mirana Sattlerja. Za njim sedi pobudnik in dolgoletni organizator seminarjev o obveščanju tov. Dušan Rebolj. MB Seminar o obveščanju TOVARIŠKO Na oglasni deski sem prebrala vabilo osnovne organizacije sindikata strokovnih služb na izlet v Lož, Stari trg, grad Snežnik. še nikoli nisem bila na sindikalnem izletu, zato sem se kar na hitro odločila: »Na tega pa pojdem!« In ni mi žal. Sobota, 4. oktober, ob 6. uri zjutraj, zbirališče pred tovarno, avtobus z oznako JNA. Počakali smo še nekaj minut na zamudnike, nato pa odpeljali. Že na prvem klancu pa je bila tudi prva postaja. Janko je doma pozabil denar, brez cvenka v žepu se pa ne spodobi na izlet. »Pa malo več vzemi,« mu je svetoval Stane. V Radovljici smo pobrali nekaj izletnikov in organizatorja Tomaža. »Sedaj pa gas,« je ukazal Jože, nakar nam je Janko na kratko opisal pot: »Do Kranja ste se že mnogokrat peljali, zato pot poznate. Od Kranja do Ljubljane ni nič posebnega; od Ljubljane do Logatca tudi ne. Pri novem motelu ob avtocesti pa vas čaka kavica.« Med vožnjo smo žrebali. Med listki so bili 3 polni. Prva nagrada — whisky. Zadel jo je moj mož, ker je zadel mene, jaz pa whisky. Po kavici smo zavili iz avtoceste na levo. Janko nam je razlagal, do kot sega Cerkniško jezero, kje se spuščajo z zmaji, kako so pred tednom on, Tomaž in Jože v Cerkniškem jezeru lovili ribe. Predstavil se nam je tudi šofer avtobusa Dornik Jože iz Gorij ter pripovedoval, kako je med vojno v teh krajih vozil ranjence, ki so jih potem z letali odvažali zavezniki. Ob devetih smo bili v Ložu. Pred muzejem NOB so nas pričakali predstavniki Kovinoplastike iz Loža. Po prijateljskem pozdravu predsednika sindikata tov. Kočevarja in kratki razlagi upravnika muzeja, smo si razstavljene eksponate ogledali. Iz muzeja smo se napotili v Kovinoplastiko. Pred vhodom nas je prijazno sprejel glavni direktor, dipl. ing. Tišler. Povabil nas je, naj si ogledamo njihovo tovarno. Kovinoplastika Lož zaposluje okoli 1100 delavcev. Pred dvajsetimi leti so začeli z obratovanjem po raznih gospodarskih poslopjih in s starimi stroji. Sedaj proizvajajo v novih prostorih, z modernimi stroji, njihovo poslovanje pa je zelo uspešno. Na vsakem koraku se čuti smisel za red ter dobri odnosi, ki vladajo med zaposlenimi. Po ogledu tovarne so nas povabili na malico, nato pa h gradu Snežnik, ki stoji sredi nekaj deset hektarjev gozda. Je zelo dobro ohranjen gradič, katerega zadnji lastniki Schönbergi so ga preuredili in uporabljali kot lovski gradič; zato so poleg čudovitega pohištva, posode, okrasnih predmetov, izredno zanimivi edinstveni primerki lovskih trofej in nagačene divjadi. Sledila je napeta balinarska tekma naših z Ložani. Po dokaj enakovredni igri so se naši vendarle morali vdati. Verjetno je bilo temu krivo igrišče, ki ga domačini predobro poznajo, če bi bilo to na našem igrišču... Povratek v Kovinoplastiko je minil v odličnem razpoloženju. Prepeval nam je in nas zabaval Ložan Bobi. Tako so nam predstavili Viktorja Strleta, ki je bil odličen družabnik nam vsem, čeprav je v začetku povedal, da je najlepše biti sam v dvoje. Njegovemu petju, pa tudi izredno lepemu in močnemu glasu loškega predsednika delavskega sveta tov. Vesela, so pritegnili vsi udeleženci izleta. Pesem iz petinštirideset grl je izzvenela v en glas in kar prehitro smo prevozili starotrško cesto »strado del sole«, kot jo je poimenoval Bobi. Na kosilu, ki so nam ga priredili v Kovinoplastiki, nam je izrekel zdravico direktor ing. Tišler. V znak hvaležnosti za izredno pozornost, katere smobili ves čas bivanja v ložki dolini deležni, smo jim poklonili skromno darilo — sliko in jih povabili, naj nas tudi oni obiščejo, čeprav smo Gorenjci in se o nas širi ne preveč laskav glas o naši širokogrudnosti, se bomo potrudili, da bi vsaj malo povrnili, kar so nam prijatelji iz Loža poklonili: lep dan, široko srce, veliko prijaznosti in tovarištvo. Poslovili smo se od Loža. Direktor Kovinoplastike je vsakemu segel v roke, zaželeli so nam prijetno vožnjo in naročili pozdrave za vse znance iz Lesc. Nekaj njihovih tovarišev pa nas je spremljalo na Velike Bloke, kjer smo ob malici, petju in ob zvokih harmonike, ki jo je spretno raztegoval gozdar-domačin, preplesali preostali del dneva. »Še bom šla na sindikalni izlet,« sem sklenila, ko sem se s polno prijetnih vtisov in doživetij vrnila domov. M. B renče Alkoholizem in delo Človek preživi ob delu najmanj tretjino svojega življenja, zato je jasno, da morebitni neugodni življenjski in delovni pogoji pustijo sledi na njegovem telesnem in duševnem zdravju. Alkoholizem kot bolezen zmanjšuje delovno sposobnost človeka najbolj v tistih letih, ko bi le-ta lahko najbolj koristil sebi in družbi. Od tod tudi vsa teža problemov, ki jih alkoholizem prinaša. Kakšne težave pri delu se pojavljajo zaradi alkohola? Osnovna težava je nezanesljivost pri delu zaradi vpliva alkohola na človeka. Trikrat pogosteje so na primer nesreče pri delu pri tistih delavcih, ki redno uživajo alkoholne pijače, kot pri onih, ki sploh ne pijejo ali pijejo zmerno in občasno. Kronični primeri alkoholizma predstavljajo torej najpogostejši vzrok za nesreče pri delu. Dognano je, da je dve tretjini nesreč pri delu posledica čezmernega uživanja alkohola. Druga težava se nanaša na produktivnost. Delavec, ki pije, predstavlja svoj kolektiv v veliko breme. Njegovi izostanki z dela so pogostejši, ker ga načeto zdravje in pogoste nesreče onesposabljajo za delo. Tretji problem je odnos alkoholika do delovne skupnosti med samim procesom proizvodnje, človek, ki pije, obremenjuje delovno skupino, v kateri dela, saj se niti z delom niti z duhom ne more vključiti vanjo in tako mnogokrat del njegovega dela pade na druge. To vsekakor deluje negativno na ostale člane delovne skupnosti, razbija njihovo enotnost pri delu, škodljivo vpliva na delovni elan, znižuje kvaliteto proizvodnje in podobno. Kako pa alkohol deluje na človekovo delovno sposobnost? Zakoreninjeno je mišljenje, daje alkohol hrana, da daje moč, da ogreje in celo, da deluje kot zdravilo, je posledica tega, ker ljudje še vedno ne poznajo dejanskega vpliva alkohola na človekov organizem, še posebno na človekov živčni sistem. Vsa dosedanja raziskovanja so pokazala, da že najmanjše količine alkohola škodljivo delujejo na človekovo delovno sposobnost in na produktivnost dela in vse trditve v koristnem delovanju alkohola na delovno sposobnost človeka so velik nesmisel. Delovanje alkohola na delovno sposobnost je v nekaj točkah prikazal znani francoski zdravnik Andre Bertrand, ki se posebej ukvarja s tem vprašanjem: — negativno delovanje alkohola na človeka samega, na njegovo družino in delovno skupino; — negativno delovanje na delovno sposobnost alkoholika, na skupino v kateri dela in na produktivnost podjetja; — negativno delovanje alkoholika na medsebojne odnose v delovni organizaciji, — negativno delovanje alkoholika na okolico v kateri živi (stanuje), socialni problemi in drugo. Koelsch, eden izmed najbolj znanih strokovnjakov higiene dela, primerja uživanje alkohola pred delom in med delom z vsi-pavanjem peska v naj finejše dele mehanizma kakega stroja. Alkohol že v majhnih, »nedolžnih« količinah pred delom ali med njim izpostavlja delavca stalni nevarnosti in zmanjšuje uspeh dela. Za kakršnokoli delo so pogosto celo nevarnejše manjše količine alkohola, saj izrazito pijanega človeka sodelavci prej opazijo in ga lahko tudi pravočasno odstranijo z delovnega mesta. NB tovariško sreiianje KRPIN 75 za uspešno pri reditev vse pohvale organizacijskemu odboru in njegovemu predsedniku ing. r e m s u . Avtobus zadovoljstva, pesmi, nasmejanih obrazov Denar Denar je os, okrog katere se vrtijo ljudje. Občudujemo talent, pogum, dobroto, velike naloge in velike preizkušnje, spoštujemo pa samo denar. Ko je človek mlad verjame, da je denar v življenju najvažnejši. Ko se postara pa to že ve. Denar je vendarle denar! Največji, najmočnejši in najpopolnejši gospod na svetu! Denar je šesti čut, brez katerega ne moremo uporabljati preostalih petih. Z denarjem si zmaj, brez denarja črv. Bolje je, da ti zavidajo, kot da te pomilujejo. Nikogar še niso obesili s srebrniki v žepu. Denar je moč nemoči. Če ti denar ni služabnik, ti bo gospodar. Moč rublja leži v kopejki, pravi ruski pregovor. Edina resnična privlačnost denarja je v tem, da ti omogoči izogniti se čakanju, živčnosti drugim ljudem. Denar predstavlja kup stvari brez vrednosti ali kup stvari brez koristi, vendar predstavlja obenem tudi nekaj dragocenega, to je neodvisnost. Denar nam pomaga prenašati uboštvo. Da bi bil človek nepristranski, mora imeti mnogo denarja v žepu. Brez denarja je čast samo bolezen. Če denar resnično ne prinaša sreče, potem ga vrnite. Pohlep po denarju je izvor vsega zla. Denar v žepu — hudič v srcu. Ne posojaj denarja prijatelju, ker boš ostal brez denarja ali pa izgubil prijatelja. Denar ne more ustvariti nič, kar bi bilo vredno življenja; le pesek je, ki nas obda s puščavo. Prekleti denar; kako plemenit bi bil lahko človek, če bi ne bilo denarja. To ni samo za razvedrilo, ampak tudi za premislek. Iz knjige »Zlata pravila življenja« PREGOVORI, IZREKI — Če si slep za svoje slabosti, si slep tudi za vrline drugega. — Vsak neumnež upa, da bo našel še večjega neumneža od sebe, pa se mu to navadno posreči. —- Učimo se iz napak drugih, saj nihče nima toliko časa, da bi vse napake napravil sam. — življenje nam ne grenijo ljudje, ki vse izčvekajo, kar vedo, ampak ljudje, ki čvekajo več, kot vedo. — Nikar ne solimo pameti drugim. Pameten je le tisti, ki pravočasno spozna, da malo ve in da je dosti ljudje, ki vedo več kot on. — Še tako dobro shranjena diploma počasi pobledi. Z znanjem je enako. —■ čim večji je avto, tem manjši izgleda tisti, ki v njem sedi. — Mini krila gredo gor, dekolteji pa dol, le kaj bo takrat, ko se bosta srečala? — Moški oprošča in pozablja, ženska samo oprošča. — Drži se novega pota in starega prijatelja. Slabo je, če šele takrat spoznaš, da nimaš prijateljev, ko jih resnično potrebuješ. — Kdor je samo pravičen, je tudi okruten. Kdo bi živel na zemlji, če bi vsem sodili po pravici? — Še nikogar na svetu niso obesili z milijoni v žepu. — Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo. Zdi se, da človek izgubi mnogo življenjske sile, če nima nobenega cilja. Laž Laž je kot snežna kepa; čim dalj jo porivamo, tem večja je. Kjer je mnogo besedi, je mnogo laži. Največji lažnivec na svetu je: »Govori se«. Polovica ljudi ne ve, kako druga polovica laže. Dober del lepega govorjenja vsebuje znanje, kako se laže. Lažnivec se vedno izda z zaklinjanjem. Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico. Nikoli ne verjemi osebi, ki o vsakomer govori dobro. ZAHVALA Ob smrti moje mame se sodelavcem iz vzdrževanja iskreno zahvaljujem za podarjen venec, izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Boris Palhartinger Program kina Radovljica (20. 10,—14. 12. 1975) UMAZANI BILI, ameriški barvni film, 20. 10. in 26. 10. ob 20. uri, 25. 10. ob 18. uri DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI, ameriški barvni zabavni film, 21. 10. in 24. 10. ob 2Q. uri, 26. 10. ob 18. uri NAJBOLJ NORA DIRKA, ameriški barvni zabavni film, 23. 10. in 25. 10. ob 20. uri, 26. 10. ob 16. uri MORILEC STOLETJA, italijanski barvni zabavni film, 27. 10. in 31. 10. ob 20. uri, 2. 11. ob 16. uri KEHIL ŠERIF ZDA, ameriški barvni vestern film, 28. 10. in 2. 11. ob 20. uri, 1. 11. ob 18. uri MORILEC Z RILINGSTONS TRGA, angleški barvni kriminalni film, 29. 10. in 1. 11. ob 20. uri, 2. 11. ob 18. uri SKRIVNOST, italijanski barvni film, 30. 10. ob 20. uri, 31. 10. ob 18. uri V ZMAJEVEM GNEZDU, ameriški barvni pustolovski film, 3. 11. in 6. 11. ob 20. uri, 9. 11. ob 18. uri SMRT KOMISARJA POLICIJE, italijanski barvni kriminalni film, 4. 11. in 8. 11. ob 20. uri, 9. 11. ob 16. uri GUSTAV MAHLER, ameriški barvni film, 5. 11. in 9. 11. ob 20. uri, 8. 11. ob 18. uri ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO, ameriški barvni zabavni film, 7. 11. ob 20. uri ZADNJE ZATOČIŠČE, ameriški barvni kriminalni film, 10. 11., 13. 11. in 16. 11. ob 20. uri SKRIVNOST PARIŠKEGA PODZEMLJA, francoski barvni zabavni film, 11. 11. in 15. 11. ob 20. uri, 16. 11. ob 18. uri BILI DVA KLOBUKA, ameriški barvni film, 12. 11. ob 20. uri, 15. 11. ob 18. uri, 16. 11. ob 16. uri OBRAČUN MAFIJE, italijanski barvni kriminalni film, 17. 11. in 20. 11. ob 20. uri, 23. 11. ob 18. uri ROPARJI VLAKA, amer. barvni vestern film, 18. 11. in 22. 11. ob 20. uri, 23. 11. ob 16. uri SMRT V RIMU, italijanski barvni film, 19. 11. in 23. 11. ob 20. uri, 22. 11. ob 18. uri ŠAKAL, francoski barvni film, 21. 11. ob 20. uri TRADER HORN, ameriški barvni pustolovski film, 24. 11. in 30. 11. ob 20. uri, 29. 11. ob 16. uri TOPOVI NAVARONA, ameriški vojni film, 25. 11. ob 20. uri, 29. 11. ob 18. uri, 30. 11. ob 16. uri DŽEMS BOND 007 ŽIVI ALI PUSTI UMRETI, ameriški barvni film, 26. 11. in 29. 11. ob 20. uri, 30. 11. ob 18. uri STANIO IN OLIO BISERA SMEHA, ameriški zabavni film, 27. 11. ob 20. uri, 30. 11. ob 10. uri ČUDOVITI PRAH, slov. barvni film, 28. 11. ob 18. in 20. uri KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO, švedski barvni zabavni film, 1. 12. in 4. 12. ob 20. uri, 7. 12 .ob 18. uri PAZI, DA NE BO GNEČE, italijanski barvni film, 2. 12. ob 20. uri, 6. 12. ob 18. uri, 7. 12. ob 16. uri LJUBEZEN JE LE BESEDA, nemški barvni film, 3. 12., 6. 12. in 7. 12. ob 20. uri BOKAČO, italijanski barvni film, 5. 12. ob 20. uri ZLOMLJENA PUŠČICA, ameriški barvni film, 8. 12. in 10. 12. ob 20. uri, 14. 12. ob 16. uri GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI, ameriški barvni film, 9. 12., 11. 12. in 13. 12. ob 20. uri, 14. 12. ob 18. uri BEG, francoski barvni film, 12. 12. ob 20. uri ZAHVALE Ob tragični izgubi dragega moža DEBELAK SILVESTRA se iskreno zahvaljujem vaši godbi za odigrane žalostinke na pogrebnem obredu. še enkrat hvala! Angela Debelak Ob prerani smrti dragega očeta ROGAČ JOŽA se zahvaljujem sodelavcem vijakarne za izrečeno sožalje, venec in cvetje. Hvala vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Francka Kragič z družino Ob smrti drage mame NEŽE TALER se osnovni sindikalni organizaciji vijakarne zahvaljujem za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Tončka Taler s hčerko Vsem sodelavkam in sodelavcem vijakarne se naj lepše zahvaljujem za darilo ob jubileju. Francka Vilfan Zahvaljujemo se Osnovni sindikalni organizaciji strokovne službe za denarno pomoč, ki je najini hčerki Brigiti omogočila prijetno in koristno letovanje na morju. Čimžar Tončka in Janko Ob smrti moje žene HE-BERLE LOJZKE se naj lepše zahvaljujem članom TOZD verigama za darovani venec in denarno pomoč. Rudi Heberle Nekaj času primernih (ne) misli Pravijo, da več glav več ve. Res je; vendar ne v primeru, ko so vse te glave na istem vratu. Veliko (ne)umetnikov misli, da so mali bogovi, zato najprej sebi naredijo brade; pri večini je to tudi vse, kar zmorejo. Pravijo, da eden ni nobeden; vendar bi bilo precej čudno, če pred stotico ne bi bilo eni-ce. Nekateri ljudje tudi v spanju govorijo, zato ne občudujte tistih, ki vas na sestankih osrečujejo z dolgimi govori. Na vodilnih mestih je v navadi reelekcija, včasih bi pa bila potrebna tudi selekcija. Pravijo, da je neki samski občinski funkcionar (pa ne v naši občini) odstopil trosobno stanovanje nekemu delavcu z veliko družino, sam pa se je preselil v garsonjero— najemnine se bodo podražile. NAGRADNA KRIŽANKA TJOTOK ÜBB X I TSTT REDU nrmtrs TEHNIČNA PRIPRAVA DELA ► tajnik sindikatu ^3— HELH VAS PRI MOVES\ MESTU ► '▼ KS. £RKA ABECEDE ► PLATINA PEVKA ELDA p PLANINŠEK PETER ► bii in ji ~~ STA HD VALIČ OČE ► ENAK ► v VOJAŠKI OKOP ► GORICA ► DUŠIK ► MESTO V ROMUNIJI k 0.,-iZ. m i. ČRKA ABECEDE ► STRo j V OTV ► ? TVRDIČ Šumnik ► erbij ► CASO VKO obdobje /Mn oi-/ > TOMOSOV AVTO OKREPC. PI1ACA ► HAMlkÌELD ► amper ZNAMKA ital. KAMIONOV ► TANTAL KLAVSKA UNIVERZA ► VOLILNA DOLA OSMI 7 /KtM.m.l TEKAČ VAZI Č ► KISIK ► K0VINA1SKI poklic SOGLASNIK ► Avstrija ■SREDIŠČE VRTENJA ► TOD A/oGOM. MANIC ŠrEVNlK POZtLUNJl ŽARILNA ?£c v OTV ► RAE. £RKl DEL.v Vil. p VRSTA G0BF LEPA ZUNANJOSi ► ŽENŠKO ime luka v IZRAELU VRSTA VOZ A ANTI TUR. T>li?ANllK AVTO M OB. OZNAKA NORVEŠKE f ORMOŽA ARA&SKI žkZZEC lUtOSL. ARMADA Kolek ► z At. u POK. HE LAV C A /Z VIJAČNE ŽICA /udomač. izraz/ SESTAVIt- N.&ULUT Reševalcem križanke so na men j ene tri denarne nagrade: 50, 30 in 20 din. REŠITVE ODDAJTE UREDNIŠTVU DO 30. OKTOBRA 1975 Za križanko objavljeno v prejšnji številki našega glasi- VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Tovarne verig Lesce. Ureja uredniški odbor: Niko Bulut — urednik, Jože Ješe — odgovorni urednik in Franc Cop, dipl. psiholog — član. Fotografska oprema: Miha Polda. la smo dobili 40 rešitev. Z žrebom so bile določene nagrade, in sicer: prvo nagrado 50 dinarjev dobi Čemažar Marjan — verigama, drugo 30 din Meglič Ivanka — finančni sektor in tretjo 20 din Kragič Francka — vijakarna. Nagrade bodo izplačane na blagajni podjetja. Naklada: 1.400 izvodov. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka.