40 Svet ptic MI ZA PTICE IN NARAVO 1 Velika Polana – Evropska vas belih štorkelj v Sloveniji Imenovanje varovanih območij pogosto spremlja strah lokalnega prebivalstva pred spremembami, ki jih s seboj prinašajo naravovarstvene smernice. Vendar varstvo na- rave za življenje ljudi in razvoj gospodarstva ne pomeni omejitev. Prav nasprotno. Zdravo naravno okolje je na- mreč neizpodbitna vrednota, in če spretno uporabimo posebnosti določene regije, je tako imenovani sonaravni razvoj velika razvojna priložnost. Dokaz za to je vrsta tu- jih pa tudi slovenskih primerov dobre prakse. Eden izmed njih je gotovo prekmurska Občina Velika Polana, kjer se pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine dobro zavedajo, z njim živijo in ga razvijajo. O razvojnih prilo- žnostih za sonaravni razvoj regije in turizem smo se pogo- varjali z županom, gospodom Damijanom Jaklinom. Evropska vas štorkelj Naziv Evropska vas belih štorkelj sta Velika in Mala Po- lana prejeli leta 1999. To odlikovanje izbranemu kraju v vsaki državi podeli evropska fundacija Euronatur. Osno- va za izbor sta gnezdenje belih štorkelj (Ciconia ciconia) v posebno velikem številu in pripravljenost domačinov za sodelovanje pri tej mednarodni pobudi. »S tem imenova- njem je skrb za štorklje, njihov habitat in ustrezen odnos ljudi postala naša moralna obveza. Tudi v smislu načrto- vanja bodočega razvoja in mednarodnega sodelovanja z drugimi evropskimi vasmi štorkelj,« meni župan. Na občini trenutno največji izziv vidijo v ohranjanju ustreznega življenjskega prostora belih štorkelj. V za- dnjih desetletjih namreč nekdaj obsežne površine vlažnih travišč izginjajo zaradi opuščanja in sprememb kmetijske dejavnosti. Prav obsežne ekstenzivno obdelovane površi- ne so v preteklosti botrovale veliki koncentraciji štorkelj na tem območju. Takšni travniki z visoko stopnjo biotske pestrosti so bogat vir hrane in osrednje prehranjevalno območje za štorklje, gnezdeče v Polani. Degradacija teh območij je žal vodila tudi k upadu števila gnezdečih pa- rov v zadnjih letih. V prihodnje zato načrtujejo očiščenje sedaj zaraščenih površin in pripravo ukrepov za spodbu- janje rabe s pašno živinorejo. Občina podpira aktivnosti kmetovalcev tudi s pomočjo izobraževanja na temo sona- ravnega kmetovanja. Naravi prijazen turizem Ena izmed pomembnih priložnosti za lokalno prebival- stvo in varstvo narave je tudi turizem. Ob tem Jaklin po- udarja: »Ker se zavedamo kritične obremenitve okolja s številom obiskovalcev, smo se odločili, da naše naravne dediščine ne želimo obremenjevati s preveč turisti. Ljudi želimo izobraževati in ozavestiti na naravi prijazen na- čin.« Rešitev so našli v postavitvi središča za interpreta- cijo naravne in kulturne dediščine Natura 2000, skupaj s pripadajočo infrastrukturo. Novembra odprti park Deže- la štorkelj, kjer je z večjezičnimi informativnimi tablami prikazano življenje bele štorklje, so uredili v središču Ve- like Polane. Park je tudi vstopna točka za obisk okoliških kulturnih znamenitosti. Mednje sodita na primer nedavno obno- vljena domačija pisatelja Miška Kranjca in stari Copekov mlin. Slednji je edini ohranjeni mlin na potoku Črncu, ki deluje še danes. V okviru posebne ponudbe je možno v njem tudi prespati, si zmleti svojo moko in speči domači kruh – arhaično in nepozabno doživetje. Podobnih prese- Ko ohranjena narava postane prednost // Tanja Šumrada 1 1: Velika in Mala Polana sta leta 1999 prejeli naziv Evropska vas belih štorkelj. S tem imenovanjem je skrb za štorklje (Ciconia ciconia), njihov habitat in ustrezen odnos ljudi postala »občinska moralna obveza«. foto: Tone Trebar 2: V središču Velike Polane so odprli park Dežela štorkelj, ki je tudi vstopna točka za obisk okoliških kulturnih znamenitosti. Ena izmed njih je Copekov mlin na sliki. foto: Tonci Hozjan 1 2 //letnik 18, številka 01, marec 2012 41 nečenj je v Občini še več, saj ponujajo celostno doživetje naravne in kulturne dediščine prekmurskih ravnic. Ob obisku Polane pa ne pozabite s seboj vzeti kolesa – na ce- lotnem območju so lepo urejene kolesarski poti, kar je še en prispevek k spodbujanju trajnostnih oblik preživljanja prostega časa in kakovostnega doživljanja okolja. Vabljeni na obisk občine Velika Polana! Več informacij naj- dete na njihovi spletni strani http://www.velika-polana. si/, na vaša vprašanja pa vam bodo z veseljem odgovorili v občinskem turističnem informacijskem centru. 2 1 in 2: V anketi o reviji Svet ptic nas je zanimalo, koliko člankov v reviji preberete, katere rubrike so vam bolj všeč in kaj bi želeli v reviji izboljšati, spremeniti. Anketo je bilo možno reševati tudi prek spletne strani, za kar se je odločilo 32 anketirancev. 2 1 Anketa o reviji Svet ptic // Petra Vrh Vrezec Decembrski številki revije Svet ptic smo priložili anketo, v kateri smo vas spraševali, kako zadovoljni ste bralci z revijo in kako bi jo za vas lahko še izboljšali. Do konca februarja smo prejeli 32 elektronskih in 73 pisnih izpol- njenih anket, skupaj torej 105 anket, kar kaže, da vam za revijo ni vseeno. Najlepša hvala za vašo pomoč! r ezultati obdelave anket Ob pregledu anket smo ugotovili, da polovica bralcev prebere revijo v celoti, druga polovica pa samo zanimive članke (tabela 1), kar je glede na hitri tempo življenja, ki ga živimo, zelo dober rezultat. Najbolj brane rubrike so Ptice naših krajev, Portret ptice in Novice (tabela 3). Med bolje branimi rubrikami pa so še Varstvo ptic, Narava Slo- venije, Mi za ptice in naravo (društvena dogajanja) in Po- ljudni članek. Pričakovano so najmanj brane rubrike, ki so namenjene manjšim ciljnim skupinam – otrokom (Pti- čje zgodbice za otroke), vzgojiteljem, staršem in otrokom (Skupaj rastemo) in mladim (Mladi ornitolog). Pri vpraša- nju »Kaj bi želeli spremeniti pri reviji?« vas 52 % meni, da je revija dobra in spremembe niso potrebne, 28 % pa vas želi še več poljudnih in izobraževalnih rubrik (ta- bela 2). Tabela 1: Kaj naredim z novo številko Sveta ptic, ko jo dobim na dom? Kaj naredim z revijo? % preberem samo zanimive članke 49 revijo preberem v celoti 49 prelistam revijo 1 pregledam fotografije in preberem podnapise 1 pogledam naslovnico in revijo spravim v arhiv 0 Tabela 2: Kaj bi želeli spremeniti pri reviji? Kaj spremeniti % Spremembe niso potrebne 52 Več poljudnih in izobraževalnih člankov 28 Več fotografij 12 Več o društvenem delu in aktivnostih 12 Krajši članki 4