1. štev.
V Ljubljani, v t 9. tbra 1880.
Letnik VII.
'tueratl «e «preismajo ia velja ris ootia vrsta:
j kr., če se tiska lkrat,
IO	o
II II II	f • II
l® II II II II ^ 'I
?ri večkratnem tiskanji «e ce « primerno zmanjša.
Rokopis
je ne vrnčajo, netrnukovKn* pisma se ne sprejemajo.
S .ročnino prejema oDravr.išrvo (vit nistrac.iiaj in eksi edicija na Uunajski cesti St. )6 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Po poŠti prejeman velja
Za" ceio ieto . . 10 gi. — cu poiieta , , o ., —
I a četrt ieta
50
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . 8 gi. 40 kr
za pol leta za četrt ieta V Ljubljani
20
10
Političen lisi n slovenski mM
n» dom pošiljali veli& 60 kr. več na ieto.
Vredništvo ie Poljanski nasip
st. 48.
izhaia po trikrat na teden in eicer v torek, četrtek in soboto.
0 posrednem (indirektnem) davku.
Vsak davek je težak i n govorjenje o njem že neprijetne. Skoro rajši že ljudje slišijo o kug*, lakoti in drugih nesrečah, kakor o davku, posebno če je govorjenje o kakem novem davku ali povišanji starega. To je lahko razumljivo, kajti lajše se je ogniti prvima dvema ko zadnjemu, kuga in lakota prizanesete še komu in ne tirjate zaostankov, davkar pa nima nobenega usmiljenja. Davek je toraj reč, s ktero se nihče ne prikupi n komur, toraj tudi ministerstvo ne. Namen teh vrstic tudi ni, koga vn< mati za to , da bi rajši davek plačeval ali celo se še za višega sam oglasil, marveč pojasniti hočemo le tisti davek, ki ima zdaj priti in zoper kterega judovsko-liberalna stranka v Avstriji toliko ropota napravlja, to je posredni ali indirektni davek.
Posredni davek namreč ne zadeva posestva ali kmetijstva, tudi tega ne, kar kmet ali tisti, ki ob zemlje pridelkih živi, pridela marveč vse druge sianove, ki so večidel sovraž niki in škodljivci kmetijstvu namreč bogatine, ki le ob svojem denarji žive, fabrikante , za ktere drugi delajo, in sploh ljudi, ki si svojega kruha ne služijo s svojim, ampak z drugih ljudi delom in ki so po sedanji davkovski postavi le pičlo malo zadavkani, ker največi de davka prida na posestnike zemljišč, to je kmete, toraj na zemljo.
Misel, prijeti za mošnjček tudi take ljudi, ki sami nič ne delajo, a vendar v primeri z delajočim in trpečim kmetom neprilično veliko zaslužijo, pri kterih je nukupičeno tudi vse bogatstvo, je toraj vsakako pravična in ce'o
srečna, kajti tu je še dobiti kaj, pri kmetu nič več, ker nič nima.
Naj to reč nekoliko nadrobneje razvijemo, ker Bega tudi v sedanje politične razmere avstrijske.
„Liberalna" ali „ustavoverska" stranka, ki je bila v Avstriji prej na krmilu, je sestavljena večidel iz ljudi , ki zemljišnega davka nič ne plačujejo. So namreč judje (in ta rod se tako nikjer ne peča s poljedelstvom in kmetijstvom, toraj s pridelovanjem iz zemlje), trgovci, bankirji, bogatin', ki živ e le ob obrestih — državnih in privatnih, in drugi ljudje, kterim dohodki kar skoz okno v h šo lele, a oni sami ne ganejo prsta za kako delo, fabrikanti. za ktere delajo le drugi ljudje itd. Taki ljudje za kmeta nimajo prav uič srca, zato so, dokler so imeli oni vso oblast v Avstriji, tudi brez vsega premislika in usmiljenja dovoljevali priklade na direktne ali neposredne davke; kaj je bilo mar njim, če plača kmet še več in več, da le na-nje vrsta ue pride I S tem so res spra\ili zemljo ob velik del vrednosti, ker kaj bo zemljišče vredno, če se mora od njega toliko in to^ko davka plačevati 1 In vse povišanje davka je zadelo le zmiraj kmeta, to je produktivni del prebivalstva, steber države, ki si svoje dohodke res iz zemlje vleče in tudi davek, ob kterem največi del državnih pijavk pohotno živi.
Državni proračun kaže — žalibogali mar več po krivdi prejšnjega „ustavoverskega" go spodarstva — potrebšč ne za kakih 50 milijonov vič, nego je dohodkov. Kako ta razloček poravnati ? Iz kmetovalca se ne dii več izpe-stit', ker postane on sam prazen meh , mrtev
za-se in za državo. Treba toraj prijeti tiste, ki od svoje obilnosti prav lahko kaj dajo, ki do zdaj še nič dajali niso ali vsaj premalo, in to so gori omenjeni ljudje. Se ve, da bodo po njem zadeti tudi obrtniki in fabrikanti, kidajo po vi č ljudem zaslužka, in marsikdo bo rekel („ustavoverci" delavce celo s tem strašijo), da bodo pod tem trpeli tudi delavci, ker če bo moral fabrikant več davka plačevati, pa bo delavcem manj plačeval. Ali to ni tako strašno, kakor se vid>. Vsaj pri nas po slovenskih de-želbh še nismo tako daleč, da bi se morali na to ozirati. Če tudi bo po prikladah na posredne davke kaka reč, n. pr. meso , pivo in žganje dražje, bodo delavci rekli, da ob sedanji plači ue morejo živeti, fabrikant jim jo bo moral povišati ali pa vstaviti delo; na izbir tako nobeden delavcev nima in predno bo fabrikant zaprl, se bo že podal.
Razen tega je pa premisliti ravno pri nas še to , da so fabrike ue le nravno , marveč tudi kmetijstvu škodljive. Saj skušnja uči, da vse mlado, ženske in možk>, dere v fabrike s kmetov; s tem se odtegujejo delavne roke kmetijstvu, kmet mora delavce veLko dražje plačevati in je večkrat še vesel, da jih dobi. Ko bi naše fabrike, ki deželi čisto nič ne koristijo, ampak le njihovim gospodarjem, propadle , b'. se večina delavcev vrnila k poljedelstvu m kmet, ki mora za svoje davke porok biti z vsem, kar ima , bi lajše plačeval davke in morda celo kaj opomogel si , da bi tudi še kako povišanje prenesel.
„Ustavoverci'1 se takemu davku vpirajo iz dvojnih vzrokov. Prvi je, da imajo najmočnejša gnjezda po mestih, kjer je največ takih
liankuvfnr.
Dogodba na sodnijske spise naslonjena.
Prva s o I a.
(Dalje.)
Direktor pomoli Janezu puško in vsa dru žba gleda, kaj bo. Janez jo prime, napne petelina, a ta je lahek kakor pero, gibati se da, kakor prelomljena palica.
„A, to ni nič hudega, gospod, bo koj dobro, le nekoliko potrpite. Bom kar tu naredil."
S tem se obrne okrog in poišče z očmi med gledajočimi vaščani nekoga iu ko zagleda pravega, nadaljuje: „Ti Blaže, teci, teci tje v kovačnico in prinesi mi tružico, ki jo boš našel v omari nad ognjiščem."
Blaže, mlad fant, se spusti v tek, gospodje se čude pogledujejo, a predno more kdo kaj daljega spregovoriti , priteče Blaže s tružico, Janez sede na tla, i?Ieče nekaj orodin iz tružice, odvije petelina, vzame neko peto iz puške, pili, ščiplje in tolče nekoliko časa, par miuut le, potem pritrdi vse zopet na 8vo;e prejšnje mesto, pri vije petelina, ga parkrat
napne in polagamo sproži , potem pomoli gospodu, ki je z vso družbo vred to molče iu strme gledal, puško rekoč :
„Tako, gospod! Dobro je. Le poskusite I" Vsi še bolj strme. Direktor vzame puško, jo nabaše in sproži v zrak. Potem ogleda vno vič petelina in reče :
„Pri moji veri , res je , puška je zopet dobra."
Na to seže v žep , izleče desetak, iu ga pomoli Janezu rekoč: „Tu, vzemi!'
Janez še toliko denarja nikdar ni imel. zato se umakne, kakor da bi se bal desetaka.
„No", pa sili gospod , „le vzemi I Kar sem rekel, sem rekel."
,,Le vzemi fante", silijo tudi drugi, „saj gospod direktor lahko da. Desetak je tvoj." „Preveč jt", ugovarja Jauez. „Nič ne de", pravi direktor in mu potisne desetak v roke, potem pa praša dalje: „Pri kterem puškarji si se ti izučil, da to tako dobro znaš?"
„Tega nikjer, gospod, sam od sebe", odgovori Janez sramožljivo.
„Tako? sam od sebe?" poteza direktor, potem stopi k Janezu , mu potrka na rame in nadaljuje: „Kaj pa si tu?'
„Kovačev pcmagač", odgovori Janez, „kujeva konje, popravljava matike, krampe in železne obroče pri kolesih in kar sploh v roke pride."
„Čuješ, dičko", se oglasi zopet direktor, ..ti se mi zdiš namenjen za kaj več, ko za boruega kovača v vasi. Znašli brati in pisati?"
„Kolikor Bem se tu mogel naučiti, znam oboje'', odgovarja Janez že bolj pogumno.
„Tako? Mislš tu v vasi ostati?'1 popra-šuje direktor dalje.
„Rad bi šel po svetu — kam drugam", pravi Janez že pogumneje, „pa kaj pomaga, ker ne morem. Starši nimajo nič."
„Hm! to bi ne bil ravno zadržek", mrmra direktor, potem pa glasneje nadaljuje: .,Bi li hotel iti v mesto, kjer bi se še koj več navadil?"
„Se ve da, pa kaj pom8ga!" de Janez z leskeč.m očesom.
„No, če te je volja, vse drugo bom pre-skrbel jaz", pravi direktor in reče, da r.aj ga pelje k mojstru in starišem.--
ljudi, ktere bi ta davek zadel, toraj bi morali Beči v svoje žepe. Drugi vzrok je ta, — kakor smo že omenili, da se jim kmet zdi veliko manj vreden, kakor trgovec in obrtuik (imiu-Btrijec). Kar je Avstrija prišla vrokejudov in „ustavovercev" (in poslanci mesta dunajskega bo vsi judje), se je zmiraj govorilo le o pospeševanji trgoviuein obrtnije (industrije), tudi o zvišanji zemljiškega davka, nikdar nikoli pa ni v zbornici poslancev ne od vlade ne od kakega poslanca prišel na dan predlog kake postave s tem, kako bi se na noge pomagalo propadajočemu kmetijstvu. Koliko miljonov se je zadnja tri leta dalo za železnice, ki so več ali manj le v prid obrtniji in trgovini! Kako Be je po krabu 1. 1873 napela država, to dvoje podpreti I Kmet pa je bil za vlado iu za državno zbornico le takrat na svetu, če je bilo treba novih doklad ua zemljišui davek, pomoči od države mu ni bilo prav nobene, kajti kar se je tu iu tam „kmetijskim druž-bam1, vdajalo, je bilo le toliko, da niso popolnem na suhem ostale; s par biki iu par sto gold narji za vodnjake ali sadjerejo se ne da nič izdatnega doseči.
Ni čuda toraj, da je ob takih razmerah kmetijstvo zaostaio in zgubilo tudi veliko na svoji vrednosti. Zato seje tudi zmožnost davke plačevati zmanjšala, na povišanje zemljišnega davka še dolgo misliti ni. Kamer se ni nič dalo, tam se ne more nič terjati. To sedanje ministerstvo menda sprevidi, ker hoče tam iskati sadu, kamer so se prej milijoni sejali, in to je pri trgov3tvu iu obrtuijstvu, in to v prvi vrsti pri velikem, ter pri tistih bogatinih, ki ob golih obrestih žive. Lahko to ne bo tako, kakor pri kmetu. Pri tem davkar že za vsak krajcar ve, kmet svoj h dohodkov od zemlje ne more vtajiti. Vse drugače je pri trgovcu, obrtniku, posebno pa pri bogatinu (kapitalistu), ki ne dela nič druzega, kakor da roko stegne po obrestih — državn h ali privatnih. Natančno odmeriti davek bo tu težko, pri zadnji vrsti ijudi, ki bi morali največ plačevati, celo nemogoče. Pravičen pa je tak davek kakor le kaj.
Kmeta toraj ta davek ne bo zadel, pač pa meščinstvo in bogat ue. In prav ima fiuan čni minister, da išče tam denarja, kjer ga je ši kaj, in to so tisti ljudje, ki so že leta iti
Tihe vode globoke vode.
Gospod z mesta je bil vodja fabrike, kjer so se izdelovale parne mašine za ladije. Tako je Janez, učenec priprostega vaščanskega ko vača in ponesrečenega dijaka, prišel v veliko fabriko. Pač je tu spoznal, da se prav za prav ni še nič nauči), a to ga uiostrašilo. Marljivo se je poprijel mašinstva, v prostih urah pa je čepel za kujigami in vadil se v risanji. Direktor, njegov dobrotnik, je kar strmel nad Janeze-virni zmožnostimi in njegovo pridnostjo, ker je tako velikansko napredoval, da je v kratkem prekosil vse svoje prednike, Zato je tudi pomaknil ga kmalo naprej in čez tri leta je bil Janez že načelnik nekega oddelka in je na ta načiu preskočil mnogo starejših, ki so na to stopinjo gledali. Vsled tega in ker ni maral za druščino , so ga jeli sovražiti podložni in višji; prvi iz nevošljivosti, zadnji iz strahu, da bi tudi njih ne preskočil. Vendar Be Janez ni brigal za to, ker je bil preveč zamaknjen v svoje študije, risal, koval, pilil je večkrat pozno v noč tako, da so jeli sosedje popraševati drug druzega, kaj mladeneč cele noči dela. da si še spanja ue privošči. V sobo njegovo, ktero
leta molzli državn in ki imajo edini še premoženje.
Razvajeni otroci.
Razvajeni ali takozvani „scartljaui"otroci imajo navado , da se za vsako malenkost jokajo, in če se jim le kriv prst pokaže, začnejo Be kremžiti in cviliti , kakor bi se jim bila najhujša krivica zgodila. Takim otrokom so podobni naši ustavoverci. Navajeni so bili vladati in da Be jim je vsaka želja izpolnila. Kedar se je ta njih srečni položaj le tekoliko na s abše obrnil, začeli so pekel in nebo na pomoč klicati in vpiti, da je bilo joj. Ko je prišel Hohenwart ua krmilo, držal se je v vseh rečeh postave in tiste ustave , ki so jo centralisti sami naredili. Vendar so ustavoverci vpili, kakor bi jih Hohenwart žive drl, in še danes imenujejo njegovo vlado Schreckensherrschaft". Da je ta izraz neresničen, to je vsakemu znano, saj Hohenwart ni nikimur lasu skrivil, bil je celo preveč prizanesljiv iu je mirno gledal, kako bo njegovi lastni uradniki zoper njega rovali. Kavno tako neopravičeno vpitje ženo ustavoverci zdaj pod Taaflejem. Zdaj je bilo le par listov na Dunaji kontisc ranih, in to se ustavovercem tako grozno zatiranje zdi, da ue morejo k sapi priti, toliko so prestrašeni po teh konfiskacijah. Naj bi ti ustavoverni liberalci vendar pomislili, kaj so njih toliko hva-lisum ministri Herbst, Giskra , Lasser itd. b slovanskim časopisjem počeli I Kako so bili tam vreduiki obsojeni zapored na eno in več let ječe , tako da so vsi češki vredniki dobili skupaj nad 300 let ječe ! In s tem so bile združene še denarne globe, kar po 1000 po 2000, 3000 gld. so obsodili liste, ter jih hoteli tako materialno vničiti. Tudi na Slovenskem so bile tačas konfiskacije na dnevnem redu. To je bilo res zatiranje tiskovne svobode, pa te dobe se liberalni ustavoverci nečejo Bpominjati, saj njih ni bolelo! Ker je bilo le par dunajskih časnikov konfisciranih, vpijejo toliko po svetu, pr.tožili so se celo pri nemških bratih v „rajhu", tako da že pruski listi Taaffeju grozč. Kaj bi bili morali še le Cehi pod Giskro, llerbstora in Lasserjem početi, ko bi bili hoteli tako občutljivi biti, kakor so ustavoverci!
Kavno tako prazno in neopravičeno je vpitje ustavovercev o zatiranem nemštvu. Naj
je imel visoko pod streho, ni razen stare po-j strežnice nihče prišel; to so tedaj radovedneži popraševali, a ta jim ni mogla dosti povedati, ker je bila gluha in vrh tega ropotije po sobi ni poznala. Le toliko so zvedeli od nje, da je po sobi vse navlečeno in veliko prav čudnih maš;n.
Tako je Janez v kratkem postal uajspret-nejši mašinist v fabriki, iz njegovih možgan je prišla marsikaka iznajdba , s ktero se je dalo boljše in nagleje delati, in tako je postal vodji nenadomestljiv, plača mu je vedno ra-stia, prihodnost mu je bila zagotovljena.
Ali je pa bil Janez, ki je tako naglo prišel do lepe službe, tudi srečen, zadovoljen sam seboj ?
Da dobimo odgovor na to vprašanje, opa-zujmo ga, ko je sam, poslušajmo misli njegove, ker sam sebi bo gotovo resnico govoril.
Kavno je delo dneva končano, delavci so se razšli, zadnji za njimi pride Janez iz fabrike. Obraz mu je bled, nekoliko vpaden, oko vprto v tla — znamenje, da je zamišljen. Kar pridrdra kočija, lepo svitla in prostorna, dva čila konja jo vlečeta ne težko, ampak kakor
gredo vendar na Koroško ali v Šlezijo pogledat, pa bodo videli, kdo je zatrt, ali Nemec ali Slovan. Na Koroškem so vse ljudske šole ponemčene in še čisto nedorasli otroci se mučijo z nemškim jezikom. O ravnopravnosti v uradnijah pa še na Kranjskem govora ni, tu-liko menj ua Koroškem.
Tam se še tistim s kaznijo žuga , ki zahtevajo svoje pravice po § 19. Tako bo Nen ci zatrti ua Koroškem, kako po na Šrajarskem, to tudi dobro vemo, na Češkem in Moravskem pa imajo večino v deželnih zborih , šolskih svetih itd. tedaj se tudi tam vd, da o zatiranem nemštvu govoriti je le ironija. V resnici Nemci niso nikjer zatirani, ampak le oni hočejo druge zatirati, in to delajo še zdaj pod Taaffejevo vlado. Da nemajo popolne oblasti v rokah, to jih peče, oni hočejo gospodovati iu ker jim je zdaj krmilo vzeto, od todi toliko javkauja in vpitja.
Ti razvajeni otroci niso druzega potrebni, ko šibe, pa Taaffe je predober, kakor je bil Hohenwart; z dobroto pa se taki otroci le še bolj razvadijo in toliko bolj predrzno vpijejo, menj ko se jim je kazni bati. Treba bi bilo energičnega ministra, ki bi tem ljudem trdo na prste utopil, pa bi kmalo druge strune napeli. Ustavoverna stranka je dosti jasno dokazala svojo nezmožnost za vladanje, je dosti nesreče čez Avstrijo razsula. Čemu še toliko prizanašanja ž njo? Sekiro v roke, pa posekati trohljivo drevo, ki nobenega sadu ne do-naša I
Z uradniki pa, ki so še zmirom pristaši ustavoverne stranke, in ki so predrzni dovolj, da se ne zmenijo za ministrove ukaze in tendence, ki osnovnim postavam ravno nasprotne ukaze dajejo, kakor ua pr. deželna vlada koroška, s takimi uradniki moralo bi se vse drugače postopati. Ali ubogaj, ali pa pojdi! tako bi se jim moralo reči.
Pa ministerstvo v svoji nerazumljivi pri -zanesljivosti vse trpi, pusti si nasprotovati od lastnih organov.	Pri taki slabosti vlade imamo le malo upp.nja, da bi kuj ravnopravnosti dosegli, in čakati	bomo morali druzega moža, kakor je Taaffe, da se razvajenih ustavovercev ne bo bal.
da bi jima to veselje delalo. V kočiji sede tri dame, ena starejša, drugi dve mladi in lepi, kakor roža, ko jo jutnmje solnce osveti. Dr-drunje voza zbudi Janeza iz zamišljenja, naglo pogleda kviško, še nagleje seže po klobuk in se odkrije; odgovor v vozu mu je komaj za-pazljivo majanje treh ženskih glav , a mrzlo, kakor led, se vidi to kimanje.
Pa kaj je Janezu, da se mu obraz tako zatemui in da obstoji kakor okamnen ter gleda za vozom , dokler mu ne uide izpred oči za bližnjim voglom ? Poslušajmo !
„Da, da ', govori sam sebi in pest se mu krči, „kako lepa je I Ne smem je pogledati, sicer mi začne tu v prsih vreti in kipeti, da mislim, da se moram razgnati. A čemu mučim samega sebe I Ubogi Janez, take cvetlice niso za-te, zrastle in razcvetele bo se za druge, za bogatine. Če bi se ti spenjal po tej cvetici iz direktorjevega vrsta, vspeh bi bil posmehovanje, glasen krohot na vseh straneh. Ti Bi v nižavi rojen, v nižavi boš ostal vse svoje dni."
Zopet vpre oči v tla, klobuk potlači na čelo in se spusti v naglo hojo. Kam se mu mudi? Domu? Ne, kajti šel je že memo h.š-
Politični pregled.
V Ljubljani 6. oktobra.
Avstrijske deielc
Katoliški hst „Civllta cattollca",
zelo čislan in razširjen časnik, prinaša dolg članek o avstrijskih razmerah, ter se kaže nenavadno dobro podučenega. Na tanko popiše pogubno vladanje ustavovercev, ujih zatiranje drugih narodov in tihi boj zoper ka-tol ško cerkev. Na drugi strani zopet opiše opravičene težnje Slovanov in program avto-uomistov.
Ker ta list viša duhovščina skor cele Evrope bere, zato so taki članki koristni, da bo vsaj visa duhovščina zadobila prave pojmove o avstrijskih razmerah.
Ogerski listi se norčujejo iz nemških ,,parte;tagov." ,,IIon" pravi , da ima ustavoverna stranka toliko grehov na sebi, da jih tudi zdravilna voda v Karlsbadu ne more sprati.
V lli-nii je bi voljen za državnega poslanca bivši m nis'er Chlumecky, zagrizen ustavoverec; češki kandidat dr. Tuček je dobil le 228 glasov.
Tudi nNiljakoui je začelo nemško gledišče v Levovu presedati in nekteri listi pišejo, naj se odpravi. Poljski listi poživljajo svoje poslance, naj sedanjo priložnost porabijo, ter naj pribore za Galicijo tako avtonomijo, kakor jo ima Hrvatska, ter naj jo trdno za-gradijo, da se ne bo mogla več nazaj vzeti.
IVllariočclii hečejo sklicati tak shod, kakor so nemški „parteitagi" in na tem shodu hočejo ustavovercem enkrat resnico povedati.
Vnanje države.
S turškimi predlogi niso velevlasti prav nič zadovoljne. Najbolj razdraženi ¿te Rusija in Anglija, ti dve državi se še v pogovor nečete več spuščati s Turčijo. Še v Berlinu pravijo , da turški odgovor ne zadostuje. Sultan se neče držati berlinskih sklepov, kakor bi za njega nobene veljave ne imeli. To pa diplomate jezi , da bi njih sklepi nič ue veljali, zato so tako razljuteui na Turka. Naj brž bodo zdaj vojne barke še pred Carigrac šle sultana strašit, če se bo ostrašiti dal. Sicer pa Turki groze, da bodo razpeli zeleno, prerokovo zastavo in vojsko začeli, če treba
zoper celo Evropo. Reveži, fanatizma imajo zadosti, pa njih moč je vendar preslaba, zdaj niso nič več nevarni.
Ijoris-lflclikov, m uister notranjih zadev v Rusiji, razvil je svoj program, časnikom daje več svobode , pa pod tem pogojem, da ne bodo brez potrebe ljudstva vzuemirje-vali. Zemstvom se potrdijo njih pravice, in se jim bo na roko šlo, da bodo zamogle kaj koristiti , posebno gledö ljudskega blagostanja. Policija se enotno uredi. Skrbelo se bo, da se bodo zvedele želje ljudstva, iu po mogočnosti se bo tem željam ustreglo. Tudi se bo dalo posameznim okrajem več avtonomije, da ne bo treba zavolj vsake malenkosti v Petersburg pisati.
llol^arskl knez biva zdaj v Belem-gradu, kjer ga ljudstvo simpatično pozdravlja.
Izvirni dopisi.
I« llanjcloke na Kranjskem. 30. sept. Redkokrat se kaj bere ali sliši iz našega na skrajni meji kranjske dežele leži č'ga kraja. Svetu slovenskemu je zuana Banjaluka v Bosni, le malo se pa zanima za kraj enakega imena v svoji domovini. Pa včerajšnji dan jasno priča, da nismo uiti od imenitnih gospodov pozabljeni. Obiskal je svoj volilni okraj naš vrli, plemeniti poslanec, presvitli princ Ernest Windischgriitz. Spremljal ga je po ce lem Slovenskem visoko spoštovani državni iu deželni poslanec gosp. Karol Klun. Ko sta se visoka gosta ob eni uri pripeljala, naznanil je pok možnarjev celi soseski imeniten dogodek, kakoršnega še ui naš kraj dočakal, da bi ga bil kdaj obiskal njegov zastopnik v državnem zboru. Veliko mož se je zbralo pri vhodu v selo, da se poklonijo svojemu plemenitemu po slancu. Še več bi se jih bilo zbralo, pa so že odšli na trgovino.
Po kratkem pozdravu od strani g. župnika se knez prav prisrčno zahvali iu lahko bi rekel: „veni, vidi, vici", — njegovo preljubez njivo obnašanje nasproti priprostemu narodu mu namah nakloni srca vseh pričujočih. Vih rale so narodne zastave in postavljen je bil slavolok z napisom: „dobro došla vrla po slancal" Popoldne ob 3. uri so se zbrali možje 'v Novoselih pri g. županu, kjer je gosp. Klun
namesto svetlega princa — kteri je zmožen češkega , poljskega in hrvaškega jezika , slovenski razume , govori težje, — volilcem razložil delovanje našega in sploh slovenskih poslancev v državnem zboru. Posebno važna za naš kraj bila je peticija poslancev, naj se še na dalje prepusti Kosteljcem in Kočevarjem, Černomaljcem in Ribničanom stara pravica „krošnarije." Volilci so bili jako zadovoljni s poročilom. Izročili so tudi srenjski odborniki več prošenj, na pr. da bi se za Kosteljce napravila mala soduija in davkarija s slovenskim uradovanjem, da bi županije imele oblast postopačem in beračem ženitovanje zabraniti, da bi se polajšala vojaška postava, ako ima oče le enega sina itd. G. Klun je možem vse prav po domače razložil, jim svetoval, kam naj se soseska v eni ali drugi zadevi s prošnjo obrne, n obljubil je, da bo zastavil vselej vso svojo moč, kadar in kolikor bo mogoče njih pravičnim tirjatvam pomagati.
Zadovoljnost se je brala vsem na obrazih, g. poslancema in volilcem, kteri smejo biti ponosni, da imajo tako odličnega gospoda za svojega zastopnika, kteri si sme svest biti, da dokler se bo tako hrabro potezal za svete pravice svojih volilcev in cele slovenske domovine, kakor je pokazal prvi teden po svojem vstopu v državni zbor, ko je odkril ministrom iu visoki zbornici skeleče rane ubogih zatiranih Idrijčanov iu kmalo potem zopet s svojo peticijo, da bi se njegovim volilcem ohranila stara pravica , hamiranja", tako dolgo mu bo hvaležni narod vedno skazoval svojo do svojih dobrotnikov prirojeno mu nagnjenost s tem, da ga bo vselej enoglasno volil za svojega zastopnika in branitelja svetih narodnih svetinj. Naj nas presvitli princ še večkrat počasti s svojim obiskovanjem, kakor je bil pri odhodu obljubil!
'It iVI-iiriliora, 6. oktobra. Volitev državnega poslanca za Maribor, Ptuj, Slov. Bistrico, Slov. Gradec, Vuzenico, Mahrenberg, Ormož, Ljutomer, Središča in sv. Lenart na mesto odstopivšega dr. Duchatscha se je danes dovršila in bil je izvoljen nemški liberalec dr. Jo s. Schmiederer nasproti konservativnemu kaudidatu , obrtniku Fr. Bindlechnerju. Vdeležitev je bila ogromna, kajti izmed 1200 volilcev jih je prišlo 914 na volišče, ki so dali
nih vrat Bvojega stanovališča. Proti morju jo zavije, to mu je ljubo, ker je temno, kakor obraz njegov, iu po nevihti prejšnjega dne raz-rito, kakor njegove prsi. Nad morjem so temni oblaki, ktere še vedno veter po višavi podi. Tam ob bregu, kjer valovi ob kamniti jez pljuskajo, se vstavi in nasloni ob grajo ter zre v valovje.
,,IIa, neumni valovi, ki ste", začne čez nekoliko časa, „kako prazno je vaše početje! Tu se zaganjate v Bkalovje, a bijete sami sebe in vračate se nazaj v globočino — razbiti. Ilahaha!"
In „hahaha I" doni mu od strani na uho. Urno in jezno se zasuče in ogleduje, a nikjer ni žive duše.
„Sem menil že, da se kdo meni posme huje, pa to je bil le jek, ker Bem malo glasneje govoril. — Toda , mar ne zaslužim jaz, res posmehovanja, jaz, ki se posmehujem početju valov, ki ravnajo le po naravnih postavah! Kaj pa jaz, ki —"
Krepek udarec s pestjo ob čelo, potem vtihne Janez in se vrača bolj počasnih korakov v mesto nazaj. Tu obstoji pred obširnim
poslopjem. Ali ni to ravno fabrika? Da, fi-1 bnka je. Janez vpie svoje oči v poslopje, kakor da bi hotel prešteti okna iu dimnike. Zopet se mu jamejo gibati žnablli, iz ust kipe besede. Poslušajmo!
„Koliko denarja se v taki labriki zasluži in kako malo ga dobe tisti, ki ga zares zaslužijo — za druge! Kako dolgo bi moral posamezni delavec se truditi, da bi le toliko za-služ l, kolikor je tu le najmanjši del poslopja vreden, če bi ves denar ua kup metal in ne enega reparja zapravil? Menda ue more toliko
časa živeti.--Ali nisem tudi jaz čebela,
ki le za druge med skup nosi, nji pa puste
le toliko ali malo več, da živi 1--In misliš,
Janez, da boš kdaj kaj druzega, ko taka čebelica? — — Ne, na tem potu ne boš vzdignil se nikdar od tal. Loti se kaj boljšega, hva-ležuejšega. Kdor zasluži vsak dan en goldinar, ne bo nikdar milijonar."
Tako mrmraje se napoti Janez počasi domu, kjer se zaklene v svojo Bobo, v kteri ugasne luč še le pozno po polnoči. —
Od tega dne je bil Janez še bolj molčeč in zamišljen. Svoj posel je opravljal Bicer še b prejšnjo marljivostjo, a videlo se je, da nima
nič pravega veselja do njega. To zapazi tudi direktor in nekega dne, ko pride k njemu z nekun načrtom, ga ogovori:
„Vam je nekaj, Janez! Ste mar bolni ali vam kaka reč ni prav ? Govorite, povejte mi, saj veste, da vam le dobro želim. Ali imate morda kako posebno željo? Bodite prepričani, da, če kaj morem, vam bom gotovo storil."
„Meni ni nič," odgovori Janez z nekoliko posiljeno prijaznostjo , „prav nič mi ni, sem prav zadovoljeu z vsem, tudi na zdravji mi nič ue manjka."
„Pa ste vendar nekaj časa bolj zamišljeni, kakor ste b:li. Prej ste bili bolj veseli," vprašuje direktor dalje.
„Verjemite, gospod direktor, da mi nič ni. Moja narava je taka, jaz ne morem zato."
„Ilm, hm", dé direktor, „no, kedar vam ne bo kaj prav, le do mene se obrnite."
S tem je pogovor končan, Janez gre v delavnico, direktor pa meni: „čuden človek! Vsak je kedaj vesel, on pa nikoli." Potem se zamisli v svoje knjige in številke.
(Dalje prih.)
!
dr. Schmidererju 658, Francu Bindlechnerju pa 256 glasov. Zlasti v Mariboru so po živi agi taciji nemške in nemčurske stranke prišli skoro vsi volilci, tudi c. kr. uradniki, ki so tudi dr. Schmidererju dali glasove in 8 tem njegovo zmago odloČili, dasiravno se je on odločno izjavil za nasprotnika sedanje c. kr. vlade, kateri je voditelj grof Taaffe. To nam je znamenje, da vlada ni celo nič storila, da bi sebi prijaznega kandidata v tej skupini spravila v državni zbor, in da je morebiti resnica, kar je poročal telegram iz Gradca „Politiki", da je deželni namestnik v Gradcu bojda celo zapo vedal uradnikom, naj volijo ustavovernega kandidata. Koliko glasov da je g. Bindlechner po druzih voliščih dobil, še danes ni znano, pa kakor se nam dozdeva, niso vsi ostali mož-beseda, ki so bili obljubili njega voliti, sicer bi bil moral dobiti več glasov. Veselo znamenje za bodočnost pa je itak že to, da so konservativci in narodnjaki stopili na volilno bojišče tudi v tej skupini, kjer se do zdaj ni nikoli mislilo , da bi mogel kdo drug izvoljen biti, kakor kak liberalen Nemce, in da so tu čez tretjino glasov svojemu kandidatu prido bili. Gotovo bode pri prihodnji volitvi razmerje glasov za nas še ugodniše in enkrat bomo prišli do zmage, naj delajo liberalci , kar hočejo, kajti ljudstvo je liberalizma in njegovih „dobrot" (?) že do grla sito.
Domače novice.
V Ljubljani, 9. oktobra.
(Javna tombola) v prid bolnišničnemu podpornemu društvu in ljubljanski požarni straži bo , če bo vreme ugodno , jutri v nedeljo na trgu v „zvezdi" in se prične ob štirih popoldne. Listki se dobivajo po 20 kr., jutri pase bodo na odru pred deželno hišo prodajali od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne.
(.,Dramatično društvo') bo imelo v nedeljo 24. t. m. svoj letošnji občni zbor ob 11. uri dopoldne v čitalnici z navadnim programom. To društvo bo zdaj stavilo tudi spominj ranj-cemu Valentinu Mandelcu, za kterega je denar že nabran in v hranilnici spravljen.
(Nov beletrističen list) hoče pričeti izdajati v Ljubljani v „Narodni tiskarni" neka družba pisateljev, pa le, če bo, kar Be govori, gospod Stritar na Dunaj popustil svoj „Zvon" in če be v kakem drugem mestu na Slovenskem vnovič kaj enacega na noge ne Bpravi.
(Vojaški polk „V¿liki knez Nikolaj") je v sredo zvečer prišel v Ljubljano s svojim štabom in godbo. Na kolodvoru ga je čakala velika množica ljudstva ter ga spremila v mesto. Godba je godla vso pot in kakor smo na prvi hip sodili, je prav dobra. Vojaki so Ogri in Slovaki, po njih je dobila Ljubljana že nekoliko bolj živ, pisan obraz.
(Ogenj v mestu) je naznanil v četrtek proti eni uri opoldne trikraten strel z Grada. Vnel se je bil pa le dimnik v gosposkih ufcah, pa so brž pogasili. Požarna btraža je bila prav urna in naglo na mestu.
(Staro zidovje.) Po Cojzovi cesti , prej Cojzovem grabnu, kopljejo zdaj glavni kanal od Gradišča dol. Ravno na voglu pred križauskim zidovjem, kjer se cesta zavije v Gradišče, eo steknili staro zidovje, ki je, po okrogli podobi sklepati, ostanek kacega stolpa na voglu. Zid je tako trden, da mu delavci z vsem orodjem in vsem trudom skoro nič ne morejo, zato j;m delo, ki je drugje že skoro dovršeno, na tem mestu ne gre nič kaj izpod rok, akoravno noč in dan delajo. Z malim ovinkom bi se bili
mogli ogniti te velike zapreke, a magistrat veli, da ne, in delavci morajo ubogati.
(Tatovi v Ljubljani.) Zadnji čas je bilo pokradeno že po več hišah in štacunah blago, denar in denarna vrednost na prav predrzen način. Nedavno so pokradli dr. Stocklnu v njegovem stanovanji, včeraj pa nekemu krojaču v Selenbergovih ulicah. Tatov še nimajo. Je pač premalo policajev v Ljubljani.
Razne reči.
—	Kardinal in berač. Ko je po končani seji gosposke zbornice v Pešti kardinal Simor hotel v Bvojo kočijo stopiti, prosil ga je berač miloščine. Kardinal je pogledal po vseh žepih , pa ni imel nobenega drobiža. Seže tedaj v listnico iu pomoli beraču desetak, rekši: „Pa še drugim revežem kaj daj od tega." Ne ve Be, če je berač res kaj dal svojim to-varšem.
—	Dunajska mestna straža je odposlala prošnjo na državni zbor, izročivši jo poslancu Steudelnu, da bi bila v eno vrsto postavljena z žandarmerijo], tako gledč plače, kakor glede časti.
—	Dva srečna Ko so zadnjič kreditne srečke vlekli, zadel je neki Kajetan Bertoli v Trstu prvi dobitek 200.000 gl. Svojo štacuno in kar je bilo v njej, je še tisti dan podaril svojemu prvemu komiju, ter mu dobro srečo voščil. Neki mornar, tudi v Trstu, pa je zadel dobitek za 40.000 gld.
—	Zoper Nemce. Na Ogerskem so silno razkačeni zoper tiste nemške žurnaliste, ki iz Ogerskega v dunajske liste pišejo in čez Madjare zabavljajo.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 8 gld. 94 kr.; — rež 6 gl. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 34 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gl 36 kr.; — proso 4 gl. 87 kr.; — koruza 6 gld. 20 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; — masla kilo gram 90 kr.; — mast 74 kr.; — špeh frišen 66 kr.; špeh povojen 72 kr.: jajce po l'/4kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 54 kr. ; — svinjsko meso 54 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr. ¡-lama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 6 gld 20 kr. mehke 5 gld.
Poslanica. *)
Gospodu „Resnicoljubu mlajšemu" v Celji I Spoljubilo se .Vam je, terditi, da sem jaz Slomšekov izrek (Drobtinice 1846 str. 181) p o p ač i 1. Izvolite vzeti še enkrat po „Popotnika" v roke ter na njegovi 280. strani ovi izrek tako-le č;tati: „So otrcci v pravi starosti, okoli sedmega leta, dajte jih v šolo, alf vsaj h ker-ščanskemu nauku jih skerbno pošiljajte. Od sedmega do štirinajstega leta otroci niso za delo, ampak za nauk. Ne bodi vam šola predraga — ne pre daleč ; brez šole v sedanjih časih človek slabo izhaja.
Stariši, ki otroke namesti v šolo le na pašo pustijo, za živino več ko za otroke sker-bijo, niso vredni, da živijo. Kaj pomaga, kadar se živieče lepo redi, otroci pa poživinijo."
Na to vzamite tudi še enkrat Drobtinice v roke in videli boste, da je ta izrek od be sede do besede, od čerke do čerke (razven, če te je zavoljo sedanje pisave ktera spremenila) tit-pogiHieno prepisan. — --Vojnik 4/10. 1880.
Tone Brezovnik, nabiratclj Slomšekovili izrekov.
Mlin na prodaj
za 3000 gl. Bolj natančno se izvé pismeno pri Itabiči v Ljubljani. (Postrestante.)
Po najnižih cenah s pravim zlatom pozlačeni
nagrobni križi
se pri nas na izbiro dobivajo.
Ilustr rane cenike pošiljamo na zahte-vanje brezplačno.
Tudi ponujamo po nizkih cenah železo, jeklo, Nkovanjeza stavbe in pohištv», ¿gospodarsko orodje, kamniški cement, poljski itd-
Zaloga Železnim:
Terček & Nckrep,
(2)	mestni trg St. 10.
!
; ; Mfi.ll nit ' 1 j .jlj-.-. ■ . J um,-à
v 'iu a li	u.
y J:¿>.	_
ffiúi fi ciiicr=¿i ttlenifcr
Jàttognbc für ©tflcrrcidj-língartt.
fcâ» Jïaljf 1881. (EinuittoitrjiglUr Daljrflûitg. 80 ®uart-£eifcn. 2îcid) ilTuftritt. «lil 250 ffiralU.prñmim ¡m ÎDfrlfit noa 1300 tt. yrefs ber 2IuSg«De I mit ©tcmpcl 26 SHfr.
" » »	,, ©tempel 30 îifr.
Oorriitljig lici: Kalhol. Bnclihandlnng, (2)	Laibach.
Teleicralléne dvnnrnr cenr 8. oktobra .
Papirna rent» 70 95 — Sreberna rent» 72.30 -£lfita renta 86 90 — lBBOletno državno posojilo 131.20
Bankin« «koije 826 — Kreditne akciie 288 --London
118.20 — — Ce«. kr. cekini 6.62. — 20-frankov 9.39.
Dt-imratvene cene 7. oktobra.
*) Za spise pod tem naslovom jo vredništvo odgovorno lc toliko, kolikor postava veleva, zn rcsnico vsebino toraj ne.
Vredn.
Državni fondi.			Denar.I	Blagu
6•/, avstrijska papirna renta .	,	, .	70.95	71 90
6% renta v srebrn ....		. ,	71 85	72,—
4 renta v zlatu (davka prosta)			87.55	87.70
Srečke (loži) 1864. 1. . . .			121 25	122.—
„ „ 1860. 1.. celi. .	,	, ,	130 —	131.25
„ „ 1860. 1., petinke		• •	131.75	132 26
PremijBki listi 1864. 1., . . .		. .	171 75	172 —
Zemljiščine odveznice.				
Štajarske po 5°/,.....	a	, .	103 75	104 25
Kranjske, koroške in primorske po 6'			101 —	102.—
			94 25	96 -
Hrvaške in slavonske po 6•/, .		, ,	94 50	96,-
8edmograske po 6*/, . . .			93 60	94 20
Delnice (akcije).				
			823.—	825.—
			109 —	109.50
				284.26
Nižoavstr. eskomptne družbe .	•	. ,	786.—	795 —
			118,—	118 60
Srečke (loei).				
Kreditne po 100 gld.	a.	V. •	176.60	177.—
Tržaške „ 100 „	k.	d. •	125.75	126.76
50 „	»	•t •	66.-	66.—
Budenske „ 40 gld.	a.	v. •	41.76	41.50
Salmove „ 40 „	11	Il 1	61 60	62 50
Palffi-jeve „ 40 „	11	Il •	41 25	4Ï.60
Clary-jeve „ 40 „	11	Il '	12.—	42,—
St. Génois „ 40 „	ti		44.50	45,—
Windiscligriitz-ove ,, 20 ,,	M	Il •	42. -	42 »0
Waldstein-ove „ 40 „	If	Il •	32 26	32. Í 6
				24,—
Srebro in zlato.				
			6.61	6.63
				9.40
Idatelj in odgovorni urednik Filip llrlp.
J. Blaznkovi nasledniki v Ljubljani.