■ it« F f ■' uiu. lini • rrnnuwi


86. številka.
Cii> i.
■-Jasen
- ms ~¡
j >c ¿¿?/
Mar
«H'UJiMaMfiVMraM.'r.' UMI -imriM .-.«m*»** mar
■.„■.«.«c-iaco.aOU•iMmmmmm» ^MH.-,'
A
Maribor, dne 9. septembra 1915.

XLES. tečajU
/% «sr w ww ^a «f8 jpf f w w 11
ililiiÉlllif I
& B iS j?
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Kdor hodi sam po njega," pLsča na leto samo 3 K. — Nar< draživa" dobivajo Hat brez posebne mtračniae, — Posamezni lofl stanejo 10 vin.
janjem na dom za celo Isto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt teta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za d ruše izvenavstrijake dežele 3 K. ina se požilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. —- Ust se do poHija do odpor idL	„KatoTikega tiskovnega
Izhaja vsak četrtek ia velja s poštnino vred in v Mariboru s
... ' . j:-----— ------- I-»- --—.v a V	KI«»«.------------- —■ ----I.y».u „jHnnir»^.	» <ruu>i/viu. -
Uredništvo: Koroška cesta štev. š. — RofcopM naročnino, ¡¡Karate in wW«M4Ki»j<?.
Za tesente se plačuje od enostopae petitvrste za enkrat M vt*., aH kar i« isto, 1 kvadratni centimeter prostem stene 11 vta. &	o^m» pri»«a jopant V •Odda .Mali mamila"
stane beseda 5 vin. Parte k zahvale /saka pe&vstte 31 vfeu, Izjav« ta Podano 36 vi». — taseratt se ^prejaou^o do tofbi opoklao.	— htataprtc reklam vaje -o poštnine proste.
vračajo. — Upravništvo:
štev. 5, sprejema
¥ slovenske šolal
Zopet se bliža čas, ko se začnejo srednje in po narodno-mešanih krajih (večinoma tudi ljudske šolo. Za slovenske stariše nastopa dolžnost, da spravijo svoje otroke v šole, kjer bo njih dobro napredovianje najbolj zasigurano. Za to velja staro pravilo: Slovenske otroke v slovenske gole!
Marsikje očetje ne bodo doma, nahajajo se na bojiščih. Pošteni rodoljubi \ naj v svojih okoliših rade-volje gredo zapuščenim materam s svetom ua roko in naj se, ako treba, ne ustrašijo tudi žrtev.
Slovenski narod je v sedanji vojski izgubil že mnogo svojih vrlih sinov. Za to pa je dolžnost doma ostalih rodoljubov, da skrbijo za dobro narodno vzgojo slovenskega naraščaja. Dobro vzgojenega naraščaja bomo pošteno potrebovali, kajti Avstrija po vojski ne bo pozabila svojih zvestih Slovencev, temveč jim pripravila lepšo bodočnost. Ne dajmo se motiti po posameznih dogodljajih, ampak trdno zaupajmo v Boga in cesarja.
Za slovensko bodočnost pa vzgajajmo tudi slovensko deeo.. Slovenski otroci v slovenske Bole!
Nakup in prodaja semenskega
žita.
Podružnica vojno-žitno^prometnega 'zavoda za Štajersko je vse potrebno uredila, da se poljedelci preskrbijo s semenskim žitom za, jesensko setev. Ko. misijonarji so že nakupili v\ečje množine semenskega žita, t. j. rži in pšenice. Komur manjka letos semenskega žita in ga v domači občini ni dobiti, naj se oglasi pri občini, katera mora vsia tozadevna naznanila, vposlati okrainemu glavarstvu. Navede se naj velikost njiv, določenih za jepensko setev in koliko žita se rabi. Cene za semensko žito so uradno sledeče nastavljene: pšenica od 1. septembra (očiščena) 37 K 77 v, od 15. septembra naprej 36 K 37 v, neočiščena cd 1. do 15. septembra 36 K 2 v, od 15. septembra dalje pa 35 K 3 v. Rž stane očiščena 30 K 26 v, neočiščena 28 K 86 v. Ce občina ali okrajni odbori sami preskrbijo čiščenje žita smejo za to delo računati: za čiščenje 100 kg pšenice 1 K 80 v, za rž 1 K 40 v. Nabava semena se lahko vrši tudi naravnost med posestniki domače občine, a pri prodaji in nakupu se_ mena med občani mora posredovati, župan in se mora vsako prodajo in iiaicup semena natanko zapisavati in o tem poročati okrajnemu glavarstvu. Za medsebojni nakup in prodajo semenskega žita veljajo gorej o. zuačene cene.
Omejitev klanja go v ede in svinj,
Poljedelsko ministrstvo je z odlokom dne 6. julija odrsdilo, da se govedo in svinje, za katere v živinskih potnih listih ni izdano potrdilo, da se smejo zaklati, ne smejo več pripuščati na sejme za Mavno živino. Mnogokrat se je že zgodilo, da so se pri nakladanju večjih živilskih pošiljatev živinski poti.i listi in potrdila tako zmešala, da pri izldadanju na sejmih za klavno živino, zlasti ako se je prignalo vleč živine, ni moglo določiti, ali spadajo živinski potni listi in potrdila skupaj, in da je povzročilo zavrnitev, klavnih živali, oziroma naprtilo nel.iu.be posledice.
Zatorej je ukazano osebam, katerim je poverjeno podeljevanje klavnega dovoljenja in izdajateljem živinskih potnih listov, da zanaprej prišijejo potrdilo k potnemu listu, ki je izdano za dotično žival, tako, da pozneje teh dveh listin ni mogoče poškodovat: brez vidne škode. Nadalje je naznanilo c. kr. poljedelsko ministrstvo z odlokom z dne 11. julija t. 1. z czirom na to, da v omenjenem ministrskem uk>azu ni nilcakih naredb o plači v § 2 tega ukaza imenovanih izvedencev, kateri se namestijo'za dajanje klavnega dovoljenja, da se more v obsežnih ali iz več krajevnih delov
obstoječih občinah v primerne potrebe določiti tudi
■
več oseb za izdajanje klavnih dovoljenj. Ob tej priliki se je izdalo novo uradno naročilo, da se določbe
Vojno zavarovi nje y prid vdovam in sir
al
Žene, oziroma sorodniki mož in suiov, ki so v-oklicani pod orožje, lahko isto zavarujejo za življe-ie, t 3. če zavarovanec pade v vojni ali umre za rabami ali za kako boleznijo, lahkia svojci dobnjo po njegovi smrti izplačano svoto, za katero so ga. zavarova-!i. Pomožni sklad za vdove in sirote cele oborožene moči je postavke premij za vojno zavarovanje znatno znižal.
Premije torej znašajo zanaprej:
Za pripadnike linije (redne vojske), rezerve in • ieželne brambe 7.%, namesto kakor dozdaj 9%;
za pripadnike trena in sanitetnih čet in vojaške zdravnike 5%%, namesto kakor dozdaj 7XA%, ako 'davnievu, za katero se zavaruje, ne presega svote 2 iisoč kron.
Za pripadnike črne vojske ostane dosedanji pre-mijski postave k kakor dozdaj nespremenjen v veljavi.
Natančneje podatke o vojnem zavarovanju se dobi pri okrajnih glavarstvih Ln davkarijah.
flvstrpo-italipslio bojišče.
Odkar so se naše čete, a tudi naši topovi na italijanski fronti pomnožili, je Lah izgubil še zadnji del svoje korajže. Sedaj se poroča 'samo o artilerijskih bojih in posameznih infarterijskih napadih, ki pa ne kažejo več iste ljutosti kot poprej. Gotovo je, da se bodo Lahi zopet povrnili le ljutim napadom, toda sedaj se morajo še skrbneje pripraviti kot poprej, ko še nas ni bilo toliko.	,
Lahi so baje že izgubili v dosedanjih brezuspešnih napadih tri desetinke svoje armade in zelo veliko oficirjev. Za to j se mora vpoklicali vedno več mož in mladeničev pod orožje, kar posebno hudo čutijo i-talijanske tovarne. Gotovo tudi laškim kmetom to v-poklicavanje ne de dobro, toda premalo so organizirani, da bi njih glas prišel na površje.
Ali in kdaj se bodo Lahi udeležili bojev ob Dardanelah, o/ tem ni nič gotovega izvedeti. Poročila si nasprotujejo. Po našem mnenju se jih bodo gotovo morali prej ali slej udeležiti, kajti sicer jim Angleži ne dajo več niti denarja niti premoga. Posebno pa se bo na Lahe še sedaj močno pritiskalo, ko niso mogli Avstrije niti premakniti, k&moili razdrobiti, kakor so pred vojsko svojim sedanjim prijateljem obetali. Pomisliti je tudi treba, da je laška pomoč pri Dardane-lah vsak dan bolj potrebna, ker je ruska pomoč za dalje Časa popolnoma izključena.
Izjalovljen načrt za september.
Vojaški kritik v „,Stockholms" Dagbladu" razpravlja obširno o polomu načrtov če tve rospor azuma,, ter pravi glede Italije, da bi bila morala po sklepu generalnega štaba Četverozveze v septembru zadovoljiti se ob Soči z obrambno pozicijo, en del svoje armade pa bi morala poslati v Dardauele, drugi del pa proti jugu Male Azije ali proti Siriji, da bi bila prerezala glavne zveze Turkov skozi Adano in Halebe v korist Angležev. Italijanske čete bi bile morale čez Franche Comte priti na pomoč generalu Joffreju, da bi bil mogel napa&ti AIzag,ko-Lotarinško. Ali vse to se jo razbilo. Avstro-ogrske čete so šle od zmage do zmago in izjalovljen je načrt četverosrveze za mesec september.
Ta načrt je bil razlog, da se je Italija tak» si-
lila in trudila v mescu avgustu, da bi prodrla soško irontO in zagospodovala nad Gorico in celo okolico — ali vsi napori so se razbili ob hrabrosti naših čets Sedaj čepijo italijanske vojne sile še vedno ob Soči in položaj se ni izpremenil tako, da bi zadoščala kaka obrambna pozicija ob Soči — izjalovljeni so vsi načrti.	. , .
V bližini Gorice.
„Siovienčev" dopisnik p!še iz Gotice:
Tretji mesec vojske z Italijani je za nami, trinajsti teden živimo v bojni črti. Privadili smo se, kar nas je ostalo, marsičemu, še bolj pa smo se odvadili temu in onemu. Cas pa drvi nevzdržno naprej. Italijani so še vedno tam, kjer so bili prve dni, naša junaki prav tam kakor izpooetka i,n neprestano čakajo, da jitii spuste naprej, naprej Čea Brda in Furlaoijo proti Vidmu in Benetkam.
Že nekaj tednov,, od konca julija naprej ni več elikih bojev v bližini Gorice. Seveda še vedno prile-
i kaka granata v mest;) ali okolico, kjer poruši ali ,>obrije, a le po malem, naši topovi se oglašajo bolj po-redkoma, samo včasih je čuti po noči prasketanje pušk ragljanje strojnih pušk. Večkrat pa grm/i tam od daleč čez Kras al: pa čez Kanalske hribe. Vedno pa brenči ob določenih urah, ako je vremie ugodno; nekaj zrakoplovov, naših ali sovratžnih. Nič posebnega več, nič novega!
Zadaj za goriško fronto.
Od Tržiča pa tja gori do Koroške divja danza-dnetn boj, sedaj srditejši, sedaj lahnejši. Danes se zdi, da popolnoma* ponehava tu, jutri zopet drugod, da pozneje izbruhne s tem ,večjo silo» Topovi grme neprestano, kakor da besni nad pokrajino silna nevihta. Vmes pa strahotno brenčanje v zralc režočih krogel. Naenkrat poneha na kaki točki grmenje topov. Poči par puškinih strelov, potem pa oživi streljanje g puškami in se prične razdevajoči ogenj strojnih pušk. Ogenj postaja vedno silovitejši, dokler na tem ali onem delu fronte naraste v nepretrgan hrušč. Potem nastane naenkrat mir. Italijani so zopet enkrat poizkusili naskok in so bili odbiti, kakor vedno.:
Tam zadaj delajo saperji brez strahu in neumorno postojanke za rezerve. Tuintam razstreljavajo skale ti najvišje cenjeni tovariši pehote. Se bolj zadaj, iz varnega zakritja, streljajo topničarji svoje po-gubonosne krogle. Poljska artilerija. V] začetku vojne ' so se čule večkrat pritožbe proti naši artileriji. Te pritožbe so utihnile že zdavnaj. Daleč spodaj v rojni vrsti pehote leže njeni opazovalci. Z nezgrešljivo gotovostjo zadevajo krogle svoj cilj. Telefonske črte vodijo od artilerijskih postojank in pehotnih oddelkiov k višjim poveljništvom, kjer se ugotavlja položaj in se vsakemu sovražnemu gibanju odgovarja s protiukrepi. Za postojankami poljskega topništva so težki da-lekonosni topovi, nameščeni tako, da se ne vidijo niti od blizu in dobro zakriti tudi pred letalci. Cloivek še skoraj no bi mogel verjeti, da morejo topovi z gotovostjo zadevati vse razdalje, ki jih ne dosega prosto oko. Tehnika je tudi tu premagala sijajno vse težai-ve. Daljnogledi z nitnimi križi omogočajo natančno merjenje na razdalje, ki jih je opazovalec ugotovil s svojim daljnomerom. Dasiravno morda prva ali druga krogla, ker je cilj tako majhen in razdalja 12 do 16 km, ne udari naravnost na cilj, ga tretji strel gotovo ne zgreši več.
Dalje zadaj počivajo v šotoriščih rezerve, pripravljene, da v slučaju potrebe posežejo vmes. Tudi te niso brez dela. Videti je tu tovorno živino, bolj zadaj pa vozove, Z obojnim dobavljajo, kjer je mogoče, municijo, živila in v sodovih najpotrebnejše, kar je, pitno vodo, k,i je je tako malo, Toda tudi pomanjkanje vode ima svojo dobro stran, kajti v bližini fronte se vodnjaka in studenci le preradji Okužijo, iz Česar nastajajo potem nalezljive bolezni. Tako pa prinaša vsak sod iz oddaljenega studenca Četam vedno čisto vodo.
Zopet Še nekoliko bolj zadaj, do koder ne segar jo več tovori, so nastanjene čete» Strojne puške in pa artilerija se nahaja tu v popravi. Popravljajo so poškodbe, ki so nastale pri streljanju ali po sovražnem ognju, moštvo se odpoČijva po izčrpaj oči h naporih v! boju in prav tako tudi konji. Odtod se vidijo na vseh straneh cele vrste prihajajočih voz z mesom, živili,
kruhom in municijo, poleg vasi pa je videti večjo ali manjše skupine ¡drugih voz, ki so pripravljeni za u-porabo. Ob tekočih vodah se nahajajo klavnice, klavna živina (po več sto glav govedi; 111 vojne pekarne, ki preskrblj'ajo čete z najvažnejšimi živili, mesom in kruhom.
Tu, po širokih dolinah, po kraških planotah, v gorovju, povsod so čete, ld prihajajo iz zaledja po večtedenski vežbi, da tu dobe končno izvežbo. Iz raz-6ežnih ogrskih nižin, kjer koruza in pšenica zavzemata cele pokrajine, iz peščenih krajev med Dravo in Tiso, z neprijaznih alpskih pogorij, iz obljudenih mest prihajajo v zadnjem času poklicani črnovojniš-ki oddelki. Tu spoznavajo ozeinl.e na ironti, tu se u-Če prenašati velike toplotne razlike, tu se utrjujejo. .Tu, na ozemlju, kjer se morejo kretati, ne da bi delali škodo, se vežbajo posamezno ali v večjih zvezah in se izpopolnjujejo v streljanju. V vojni izku; -u častniki, ki po budili naporih v strelskih zakopih potrebujejo odpočitka, vodijo odgovorno vežbanje z isto vestnostjo, s katero so uveljavljali svoje zmožnosti že pred sovražnikom. Marsikateri poveljnik, ki je vodil čete v naskok na zahrbtnega sovražnika, je videl, da bi se bilo njegovo moštvo izognilo marsikateri izgubi, ko bi bilo spretneje znalo izrabljati ugodnosti 0-zemlja, če bi bilo bolje uinelo zavarovati kritja pred drobci ali spretneje izvesti bajonetni napad* Tu je bilo treba neizkušenim vojakom, ali takim,, ki jim je š'e bila manj znana posebnost ozemlja, vcepiti vse znanje in vso spretnost, ki naj jih pretvarja v nepremagljive bojevnike.
Bila je srečna misel vrhovnega armadnega poveljniška, da v zaledju pričeto izvežbanje dajo dozorevati tu. Na Krasu je povsod prostora za vežbali-gča. i Komaj so čete iz vasi, pa že morajo pričeti praktične vaje. Malo obdelanega sveta, veliko grmičja, majhni gozdovi, velika raznovrstnost talnih oblik, — vse to pospešuje izvežbo. V najbližji razdalji se lahko dobe strelišča, kjer more vojak preizkušati svoje orožje in se izpopolniti v streljanju.
Marsikateri vrl vojak hrepeni po spopadu s so-¡vražnikom. Težkega srca so častniki večkrat prisiljeni. da brzdajo to hrepenenje. Oni sami bi bili rajši pred sovražnikom. Vsaka vest o zmagi, ki jo berejo žarečih lio, zbada one, ki jim ni dano, da bi se borili tam spredaj, toda premagati morajo koprnenje, fta bi sami sodelovali dejanski.
Napad ob zvoku godbe.
Slovenska dež. strelec Iv. Sert iz Polic pri Radgoni nain piše dne 2. septembra z bojišča ob Soči: Bilo je dne 2(5. avgusta okoli pol enajste ure po noči. Noč je bila hladna, mesec je svetil tako lepo, da lepše noči biti ne more. Od daleč smo slišali žuboreti našo Sočo. Slišali, smo tudi rožljanje sovražnikovega orožja. Zapazili smo ga. Cele trume se valijo proti našim postojankam. Naenkrat se sovražnik ustavi, mi pa zvesto gledamo in poslušamo, ako lm se že kateri plazil k našim postojankam. V tem hipu zaigra i-talijanska godba. Italijanski poleutarji so mislili, da bodo šli naravnost v mesto G... in da bodo taon slovesno sprejeti. Njih godba je Igrtda kakor na kaki slovenski gostiji. Ali ni dolgo trajala ta godba. Naša artilerija je s strašnim ognjem obsipavala Italijane in naenkrat ni bilo več slišati nobenega polentarja. ¿Tudi njih godba je utihnila. Naenkrat se začuje krik polentarjev. Naskakovati so začeli naše postojanke, a zmotili so ¡se grozno. Mož za možeto je padal In v par minutah so bili odbiti z groznimi izgubami. Ni dolgo trajal ta mir in začne se druga borba, Še enkrat hujša kakor prva. In tudi to pot je moral pobrisati sovražnik z velikanskimi izgubami. Pa Še ni pehal. Po naših postojankah so se mu cedile prevelike sline. V tretjič se je navalil s tako ¡silo na nas, da je bila groza. Ni bilo drugače pomoči, kakor da smo tudi mi morali pogledati, ali ima Italijan vročo kri. S hudim naskokom smo se mu zakadili, nasproti. Začelo se je krvavo klanje. Po dveurnemi boju je sovražnik popihal y gozde, mi pa za njim. To je bilo veselje, ko smo ga odbili. Sovražnik je bil desetkrat močnejši od nas. Ko postane vse mirno, gremo hitro nazaj in poberemo naše ranjence, ki jih je bilo čisto malo. Niti v duhu si nismo mislili, da bodo naše izgube tako malenkostne. Sedaj pa pogledamo polejita,rje. Groza nas je obšla, ko smo zagledali cele kupe mrtvih sovražnikov. Ti prizori se ne dajo popislati. Tudi naši stari vojaki, ki so bili v Galiciji v vojski, so rekli, da kaj ta-eega Še niso videli. Posebno sa se čudili junaštvu nas mladih fantov, ki smo še le mesca aprila stopili pod orožje. Zato pa nas vse druge fante in čitatelje zanima ta zgodba., ki je ne bom pozabil, dokler bom Živel. Mislim, da ima Italijan za zdaj zadosti.
Po bitki smo šli par sto korakov nazaj v gozd, in smo tamkaj napravili oljtar. Nato pride naš vojni duhovnik in začela so je božja služba. Z povzdignje-nimi rokami smo so zahvaljevali za zmago, da nlas je Bog obvaroval sovražnikovih krogel, ki so padale kakor toča z neba. Tudi vi, dragi čiiatelji „¡Slov. Gospodarja", mladeniči, možje, žene in otroci, ki ste šo doma, hitite k službi božji jn molite za nas, ki se tukaj na južnih bojnih poljih vojskujemo noč in dan pri vsakem napadu odbijamo gnusnega polentarja, ki hoče oropati našo lopo slovensko domovino. Mi ga zrni raj preganjamo, kakor divjo zverino. Bog nam daj srečno vrnitev, potem bodo pozabljene vse vojskine težave.
Doberdob res „lačna stena" za Italijane.
Slovenski fantje naš«ga „SelRznega peSpolka" nam pišejo dne 29. avgusta: Bavnokar prebiram pri-
ljubljenega „Slov. Gospodarja" v krogu svojih tovarišev, ki me pazljivo poslušajo. Ta najboljši moj prijatelj me obišče redno vsak teden. Pa ne mislite, da beremo naš list kakor v hotelu, ampak v naši podzemski luknji, kjer čakamo, kdaj nam kakšen polentar po-kaže svojo butico, da mu prezračimo malo njegove možgane. Nahajam se sedaj že precej tednov na ka-menitem Krasu, kjer smo prestali že težk^ boje, a hvala Bogu in Mariji še Medno noSim celo kožo, čeprav me je že marsikateri polentar vzel na m»iho. Zaupanje v Boga in varstvo Marijino nas čuva pred sovražnimi želodi, čeprav jih kar na tisoče vsipava-jo polentarji samo na enega moža. Dob«erdobs-ka planota je res za polentarje „lačna stena", kakor čitam v „Slyv. Gospodarju", kajti na tisoče jih je že ostlalo tukaj, ld ne bodo več šli nazaj v Svoj domači kraj. Niti enkrat si še niso mogli tukaj skuhati polente, čeprav nas hodijo zmi-raj ogledovat s svojimi letali. Pa našim izvrstnim top-ničarjem se zdi potrebno, da pomagajo polentarju' pr,i tem poslu. Zatorej večkrat pošljejo kakšno italijansko letalo na tla, da si lahko boljše ogleda naše kraje, ker iz takšne visočine menda ne vidi tako dobro, kakor pa če je kar na tleh. Nlam slovenskim fantom gre tukaj čisto dobro, vojske sm)o že navajeni kakor Italijani polente. Nas še ne zebe, kakor Italijane, ki so že sedaj sredi poletja zmrznjeni. Pa če jim je'tukaj premrzlo, jih bomo pa spravili v toplejše kraje kjer jih ne bo zeblo kakor tukaj. Najsrčnejše pozdra^ ve vsem vojnim tovarišem in bralcem „Slov. Gospodarja." pošiljamo iz strelskega jarka: Anton Gaber ^ranc Gaber, Ivan Babič, Ivan Sorič, korporal Fr. Kožuh, Jožef Kraflič, Ivan Presen, Jožef Feldin in Jožef Esih.
Dalmatinci dobro „pucajo".
Z dalmatinskimi junaki ob Soči se naše ljudstvo zelo rado pogovarja. Dalmalinec je zgovoren rad pripoveduje, kaj je vse doživel. Naše ljudstvo jih ljubi koti se ljubi samo rodnega brata. Ponudijo jim vsega kar se dobi pri hiši. Posebno radi imajo sladke fige, katerih je bilo tu pri nas, ki so prve zrle zelo mnogo, tudi drugih je v obilici; v kratkem bodo soč-nate m jim postrežemo z njimi kolikor bodo hoteli Vidimo te krasne junake, kako odhajajo v strelske jarke; žvižgajo si medpotoma in se šalijo, kot bi šli na radostno pirovanje in ne v krvtavi ples. Vidimo jih tudi, kako prihajajo iz strelskih jarkov v ozadje na kratek oddih. Cul sem, kako vprašuje kmetič vračajoč se s polja, te dalmatinske junake: „No brate ali si dobro „pucal" ? - „E, Boga mi svetoga, dobro"' mu odgovarjajo junaki. Beseda „pucati" se tu pri nas sedaj splošno rabi. Nikdo ne pravi) več: na ta in ta griček so danes Lahi streljali, ne, tako pravimo: na ta m ta griček so danes Lahi pucali. In to ne samo pri nas v eni vasi, čul sein tudi ljudi z Gor, kako ti pripovedujejo, a so tudi gor k njim prejšnji teden Lahi „pucali".
Lahi se bojijo Hrvatov.
Kakor se vrag boji blagoslovljene vode, tako se Lahi boje Hrvatov. „Nobeden nas ni tako izmlatil in pretepel, kakor vi", jo rekel neki ujet laški stotnik majorju Tnrudiji, slovitemu poveljniku Daimatincev. Ko sta hotela v tej bitki dva Laha ujeti enega Dal-matinca, je zavpil drugi: „Drži ga, drži ga, ta velja za sto!"
Bratstvo Slovencev in Hrvatov v dejanju.
Neki Dalmatinec piše splitsklemu „Našemu Je-dinstvu" med drugim sledeče:
„Brali smo v cenjenem „Našem Jedinstvu" o gostoljubju in ljubezni niajših slovenskih bratov. Pisali so vam resnibo. So okopi in postojanke, od kar terih niso daleč hiše in kolibe slovenskih kmetov. Iz feh hiš nam vsi strežejo. Dajejo nam vodo in hrano, ako jo imajo, nekaterim oddelkom kuhajo sami kosilo in perejo perilo, ne da bi za to svoje delo zahtevali vinarja. Neka slovenska žena mi je odgovorila, ko sem ji pri prestavljanju našega oddelka in okopa ho. tel nekaj darovati, da noče, ^ij ima tudi ona sina v Boki, kateri ji vedno piše o dalmatinskem gostoljubju, Tako so tudi naše matere ljubeznjive z njihovimi otroci. Tej vrli ženi so nekiateri naši vojaki poljubili roko, a ona je položila roke nad njihove glave in jih blagoslovila. Verjemite, takih prizorov je veliko, ganljivih do solz. V jarkih molijo zvečer naši vojaki. K njim se znajo priplaziti otroci iz bližnje vasice, kateri pravijo, da so jih poslali od doma, da z njimi mo-lijo,- da se vrnejo zdravi k svojim družinam. Veliko je srco tega naroda, a v nas dvlojni ponos, da mu mi branimo domovino."
Novi boji na Tirolskem.
Iz Tnomosta poročajo BI, avgusta: Med mnogoštevilnimi porazi, ki so zadeli Italijane pri njihovih brezuspešnih poizkusih, da bi prodrli na Tirolsko, je najtežji, najbolj izgubonosen poraz 25. atvgusta na la-varonski planoti. Ta poraz je najbrž napravil za daljši čas mir na tem odseku fronte, kajti komaj je verjetno, da bi sovražnik po izkušnjah, ki jih je doživel tu. kmalu zopet zastavd nov napad.
Deset dni so Italijani pripravljali svoj naskok
na naše postojanke pri Lavanomi, 14. 'avgusta je začela delovati njihova artilerija in njeno delovanje je-poznejo od ure do ure »i lov i tej J« t|er tudi po noči ni • ponehalo. Toča krogel ss je v tem času vsipala na hrabre branitelje, vedno nove baterije so prihajale in od amerikanske 4centimetrske granate pa do 30cm krogle je bilo zastopano pač vse,, kar ima na razpela^ go sovražna artilerija. Brez ponehanja je padala toča krogel na našo stran, toda škoda, ki; jo je napravila, je bila le nebistvena.
Deseti dan so končno misliii, da so naše postojanke dozorele za naskok, da morejo sestaviti penot-ni napad. V noči na 25. avg. je udarila cela divizija na naše postojanke. Naskočili so z razvitimi zastavami. Pripovedovali so četam, da po taki strašni artilerijski pripravi ne nalete na odpor in takorekoč brez boja zasedejo naše postojanke. V resnici so prišli čisto blizu do njih, da, zasesti so oelo mogli naše 11 aj-sprednejše postojanke, ki smo jih opustili mi, toda potem se je pa pričel ogenj naših braniteljev. Kar po cele vrste jih je pokosil, cele kupe ranjencev in mrtvecev je obležalo pred strelskimi jarki;. Kar se je le moglo, se je rešilo nazaj z najhitrejšim begom. V jutranjih urah so ponovili napad z novimi in močnejšimi silami, ki pa je bil odbit z enako strahovitimi izgubami. Tretji napad, ki so ga napravili ctopoidna, se je končal enako. Italijanski pešp«(lk št 115 j3 bil do malenkostnih ostankov potolčen popolnoma, polkovnik s petimi Častniki je bil ranjen in ujet, večina 0-stalili častnikov, med njimi en major in več stotnikov je ležalo mrtvih pred postojankami. Polkovno zastavo smo osvojili mi, potem ko so padli trije zastavonoše. Četrti zastavonoša, ki smo ga ujeli ranjenega, si je zastavo ovil okoli trupla. Važne listine so prišle v naše roke. Okoli 400 mož so še isti dan odpravili kot u~ jetnike v Trento in Inomost.
Sobojevniki in ranjeni Italijani, ki se sedaj nahajajo v naših bolnMnicah, cenijo izgube Italijanov pri Lavaronu na najmanj štiri tisoč mož mrtvih, ranjenih in ujetih. Mi pa smo imeli v vseh desetih dneh na precej široki fronti samo Čisto malo mrtvih in ranjenih kakih 50. Po 25. avgustu je bil mir na lavaron. ski planoti in Italijani niso vtefč obtnovili svojega napada.
Kako je v južnih Tirolah.
Vojak Valentin Pirnilc, ki služi pri trdnjavskem skladišču v Tridentu na Tirolskem, nam piše dne 30. avgusta: Slovenci smo samo štirje pri našem s-kladišeu. Polentarju se sicer zelo sline cedijo po na-šem mestu, pa dosedaj ga Še drugi niso videli, kakor vojni ujetniki in tudi v prihodnje ne bo drugače, ker med tirolskimi strelci še vedno živi Andrej Hoferjev duh. Sicer pa se tukaj bojujejo vojaki skoro vseh narodov Avstrije, med njimi seveda tudi Slovenci in vsi skušajo drug drugega prekositi v hrabrosti. Jaz sicer nimam prilike, se z orožjem v roki vojskovati, ker sem večjidel v pekariji ali pa v skladiščih, kjer pripravljamo kruh in drugi različni živež. Ta naša služba je tudi imenitna, zakaj če vojak ndma patro-nov za jpuško in muniteije za želodec, potem se ne mo_ re hrabro vojskovati.
Vreme je tukaj skoraj vedno lepo in huda vročina. Pač pa je v gorah hladno, posebno noči so mrzle. Vina bo letos tukaj zelo malo, ker je peronospora vinograde posmodila, ker ni bilo dobiti galice za Škropljenje. Belo vino najjslabše vrste velja letos 1 K 60 v, črno se še dobi pri kknejtih po 96 v liter.
Slovenski fantje pri Naborjetu.
Z visoke postojanke blizu Naborjeta nam pišejo slovenski strelci dne 2. septembra. Mnogo slovemsko-štajerskih fantov se nahaja v mrzlih in visokih koroških skalah, veliko v]išje so pa še polentarji. Polentarju se silno sline cedijo po naših krajih ter bi se rad priplazil čez našo črto. Dosedaj se mu Še to ni posrečilo. Kaj bo še le pozneje, ko mu bo snega čez glavo debelo nametalo! Po noči proži doli na nas kamenje, da bli kateri od naših čet ne šel v njegove postojanke. A mi nismo tako boječi in se ga nič ne ustrašimo, gremo pa po drugem kraju na vrh, čerav. no je malo dalje. Nekaterikfrat močno naskočimo in kurimo po njih in Italijani pustijo svoje reči ter zbežijo. Tako smo že večkrat! napravili z njimi in še bomo, ako nas pusti Bog pri zdravju, saj sano spodnje-štajerski slovenski fantje vsi junaki. Od začetka, ko se je vojska začela, je sovražnik noč in dan objstrel-jeval našo trdnjavo Naborjet. To je trajalo več tednov zaporedoma. Se sedaj mu včasih kaka krogla iz topa zajde semkaj. A moti se, ako misli', da je trdnjava že popolnoma zdrobljena. Od strani se res vidi, kako je razkopano okoli nje, pač pa še sedaj trdno stoji, akoravno jo je tu in tam kaka krogla zadela. Trdnjava še vedno oddaja svoj starodavni glas iz svojih topov in jih še tudi bo. Sedaj je v tem ozemlju topovsko grmenje bolj redko. Pretekli mesec pa je grmelo, kakor bi se res bližal sodnjl dan. Tudi vreme ima.mo vedno burno in hladne vetrove, pa zdravi slovenski fantje vse lahko prenašamo. M. Verdnik iz Makol, H. Pirš iz Kostrivnice, M. Kovač iz Cadrama in drugi.
Kak strah napravijo bombe.
Ogrski list „¡Vilagh" poroča o strahu v Bresci-ji, ki so ga napravilo bombe iz avstrijskih zrakoplovov. Neka gospa jo šla za pogrebom svojega moftia, katerega je ubila bomba, kakor je bilo uradno nazna« njeno. Pogreb je bil skupno s pogrebom drugih žrtev. Jokala je, ihtela in se vrnila žalostna domov. A glej Čudo! Ko stopi v hišo, zagleda svojega moža popolnoma zdravega pred Beboj Dognalo se je, da je
eksplozija prvih bomb tako učinkovala na moža, da je kot blazen bežal v neko bližnjo vas in se tam šele onesvestil, ko je divjal ves dan po poljih in vrtovih. Potem je prišel k sebi, ali nič ni vedel, kako je bil aospel v ono vas. Jokala je torej žena za neko drugo žrtvijo.
Italija se pripravlja na zimsko vojsko.
Iz Chia^ssa poročajo, da se v Italiji že pripravljajo za zimsko vojno. V ta namen že pozivajo italijanski listi prebivalstvo, naj pripravlja za vojaštvo zimske obleke. Tako pravi milanski ..Corriere della Sera", naj se ženstvo podVvzja, kolikor le mogoče in pripravi za vojaštvo na Ironti posebno toplih spod. njih oblačil, kajti drugače bi, mogla zima in mraz presenetiti vojaštvo. Potem pa nadaljuje omenjeni list:
„Že v Vidmu se menja zimskui ^temperatura od 3 do 12 stopinj pod ničlo. Na poljih pa je mraz še ob-čutnejši in pada temperatura z ti, i> do 7 stopinj. Na Krasu je sicer temperatura za nekaj stopinj višja. Toda kar tu učinkuje strahovijto, je burja,~šilni izhod-nik, ki ga poznajo tudi v Dalmaciji in Istri. Burja piha marsikedaj tudi v Vidmu in v severnih gorskih dolinah. Kako z^mo nastopa pogosteje in traja tupa-tam z različno močjo po clele 14 dni. Leta 1907 ie bu.r-|a povzročila 7 stopinj mraza. Deževje je že v Vidmu zelo obilno, še obilnejše je v predgorjih. V alpskih dolinah že v višini 300 do 400 metrov zapada globok sneg. Tam ni po 60 centimetrov do enega metra snega nič nenavadnega. Večkrat sneži neprenehoma, da zapade sneg do poltretji meftea'. 'Posebno močno sneži v gornjt Kar n i i.i, posebno v Val Dv,£anu. Po zimi leta 1835 do 1836 je na prelazu M o. ¡te Croce padlo d,o 20.31 metra snega, leta 1888 pa 1487 metra, na Gimi Sappadi 13.96 metra, na prelazu Mauria 15.43 in na prelazu Razzo pa 16.80 metra, V dd.ini Cadoro in na Tirolskem snežni Vihajrji niso talko hudi. Na Tlrbižu je navadna višina snega 60 cent metrov do ene^a metra. V izrednih zimah pa nazaste tudi do treh metrov.
Zimski mraz se na alpskih vrhuncih izpreminja z višino in močjo vetrov, ki prihajajo iz Srednje Evrope. Celo v dolinah, kakor na Trbižu in,San Stefa-no di Cadore se pogosto opažajo tctmpteratuire do 20 in še več stopinj pod ničlo, dooim pa je za alpske Višine in nezakrite doline v furianiji v omenjenem času računati z mrazom 15 stopjnj pod ničlo Make tri ali štiri dni, kakih, 20 dni 6 do 10 stopinj, cel nadaljni mesec pa 4 do 8 stoptaji mraza. Temperature pod 20 stopinjami mraza so tu redke. Kar pa še občutno povišuje učinek mrazla in ga <_|qfta. skoraj neprencjstr e-ga, je veter, ki je na nekaterih višinah stalni spremljevalec mraza."
Kakor je lahko umljivo, da, „Corrierova" razlaga podnebnih, razmer na italijanskem bojišču nti bog-ve ktilko prikupljiva za armado, ki po veliki množini pozna zimo in sneg samo oddaleč, ali pa niti tega ne. Toplega južnega podnebja va'0:io vojaštvo bo pač precej klavierno gledalo, ko kakega lepega jutra zagleda okrog sebe meter na diefaelo snega, ali pa ko mu začne brit i okoli ušes ledena mrzla kraška burja, Plezanje na Krn tedai pač nte bo posjebuo prijetno.
flvstrfjslio-rusfao bojišči.
Marilx»r, 7, septembra.
Ruska armada je vsi o d Rokitenslviega močvirja ločena v dva dela, severni in juižni. Severnemu poveljuje general Ruskil, južnemu general EVert, najvišji skupni poveljnik še je vedno veliki knez Nikolaj Nikolaje vič,
Rusi so zbrali svoje zadnje moči ter se z njimi 1' u t o in o b u p n o u s \ v 1 j[ ei j o našemu in nemškemu prodiranju. Južna ruska, armada se posebno besno brani ob besarabski meji, kjer bi očiv,idno rada ob obeh bregih Dnjestr a predrla našo bojno črto ter tako ustavila naše prodiranje v izhodni Galiciji, kjer smo Ruse spravili že na izhodni breg reke Seret, (ki teče vsporedno z >!oto Lipo v Dnjestr.) Zlo-čov, Zborov, Zaiože, Brody so v naših rokah, pred Tarnopoiom že stojijo naše čete. Trdnjava Luok je padla, kakor smo poročali že med najnovejšimi vestmi,, in sedaj se bližajo čete Puh a love armade trdnjavama Dubno in Rovno.
Boji v Rokiitenskem močvirju se ugodno razvijajo, naše čete prodirajo proti Pinsku in Minsku.
Severna ruska armada Ise i s t o t a k o 1 j u t o ustavlja prodiranju nemške armade,, kakor južna prodiranju na^e. Posebno hudi so bili boji pri Vilkomiru. kjer poskušajo Rusi, p red roti nemško fronto, da bi za-branili nemško prodiranje proti Viljni in Dvilnsku.
Trdnjava G r o d n o je padla v nemške roke.
Trdnjava Grodno padla.
V pete|k dne 3. septembra so zavezniške čete z naskokom zavEele močno r.usko trdnjav Grodno ob reki Njemein. Trdnjava! je biLa Le od južne in južno-zahodne strani močno utrjena. Radi tega so zavezniške čete prodirale z veliko naglico od severne in se. verno-izhodne strani proti trdnjavi. POsrfcČilo se jim je z ntenadnim naskokom prodreti v mesto in trdnjav V o. V mestu se je vršil boj na. noži. V Grodnu so se
naši polastili ogromnega plena. Ko so zavezniške čete zavzple Grodno, je predrta močna ruska črta ob NieKnenu, kar ie za nadaï'jnfci prodiranje naših armad velikega pomena.
Velik plen v Lucku.
Naše čete generhla Puhala so v Lucku zajele ogromen vojni plen.. Nad 50.000 vneč pšenične in rže-zie moke;, 120,000 vreč pšenice in rži, 30.000 vreč ovsa., 11.500 glav go.ieje živine, veliko skladišče tobaka in soli je prešlo v last zimagptvite avstrijske armade. Našie čete so sedaj za več mescev preskrbljene z ruskimi živili. Število zajetih topov in strojnih pušk ter drugega vojnega gradi,va pa še niti ni natanko označeno.
Hudi boji ob hesarabski meji.
Zadnje dni divja na skrajnem desnem krilu na- ; še armade, t. j. niai ozemlju ' južno-izhodne Galicije, Bukovine in Besairabije, na severni strani Dnjestra,-huda bitka Rusi na tem ozemlju srdito napadajo, Rusi imajo ob bukovinsko-besarabski meji pripravljeno za napaidanje skoro same kavajerijske čete, .med njimi takozvane „donske kozake", ki se odlikujejo po {.osebni drznôsti in sprettnosti v naglem napadanju. Ruskim četam poveljuje na tem ozemlju ruski general Ma,rkov, našim pa sloviti general pl. Pflahzer-Baltin.
Dne 2. septembra so nrfse čete v prostoru pri trgu Okna (izhodno od ZaleščvkijaD z naskokom zavzele ruske postojanke in jih kljub silnim ruskim protinapadom obdržale v svoji posesti. Z zavzetjem teh ¡postojank se je Rusom odvzela možnost, da bi lahko irodirali na tem krilu v ozemlje med Dnjestrom in 3rutoim Na nekaterih mestih, kjer teče Dnjestr v ve-ikjih ovinkih (med Zategčvkijem in Chotinom) so ?e imeli Rusi zasedene nekatere izredno močno utrjene postojanke na južni strani Dnjestra, Ker, naši' od v-seh strani silijo proti Rusom, morajo isti pustiti postojanko za postojanko in se umikati na r.usko ozemlje, Posebno hrabro so se na tem prostoru borili, ka'-kor ie posneti iz poročil vojnih ] Oročevalcev, vojaški, oddelki iz Kranjske, Štajerske in Koroške, torej naši slovenski fantje in možic, ki so še ostali naprej na severu.	, ,. ¡ i . i
Srditi artilerijski hoji ob Dnjestru.
iziiod o od mes a ZalešČyki, ki je kakqr izumr. lo, se v ríe v prostoru pri trgu Okna hudi artilerijski boji. Našo težke havbice so pri si I'le Ruse, da zapuščajo postojanko za postojank*^ Vsved uspešnega ognja naše art'lerije napredujemo ob Dnjestru na ceüji črti.
Slovenci ob Dnjestru.
Že mesca juSja je preteklo leto dni, kar smo korajz'ni slovens' i fa' t,e S3 }>osîovili od naS'h ljubih slarišev ter naši možje od svojih žen in otročičev. Bila je res velika žalost za naše sta riše in žene. Pa mi slovenski fantje smo šli koralno v LOj ya. domovino in cesarja. Ob mpji smo |se začeli z Rasi vojskovati, a sovražnik je stal v veliki premoči proti nam. Pa mi slovenski fantje se ga nismo ustrašili,' če nas je ravno parkrat prepodil. Ostali smo kljub tèmu kora^žni ter smo mu z.iali dobro sl'edlt, ko jo je pred nami pobral. Sli smo s korajžo za njim. Mesca ji/ii a so se nam Rusi močno v bran postavili ter eiiobroizagradli svoje postojanke ob Dinje^ru. Do 9. avgusu smo se gledali kakor pes in mačka. Pa za jutrnico smo jih vedno s kroglami pozdravlja,nâ. Dne 9. avgusta smo dobili povelje: „¡Naprej v ruske postojanke!" Sli smo korajžino naprej. Rusi so nas s kroglami pozdravljali. a mi se ni|smo ustav (li in tudi ne ustrašili. Le v ruske postojanke! Tam smo jih veliko poSovili ter jim vešelo sledili dalje. Ali nenadoma dobimo povelje: „Na jug!" Morali smo zapust ti tega sovražnika ter iti s korajžo nad Italiana. Bc\g nam daj zmago nad polen-tarjem, to je, nas vseh na/srčlnejiša želja.
Veliko prisrčnih pozdravov pošiljamo z južnega boišča našim ljubim starlšam 'ter či t atelje m „Slovenskega Gospodarja" ! Poddesetnik Kranberger od Sv. Barbare' v Slov. gor., Franc Sauperl in Alojz Cučko od Sv. Jakoba v Slov. gor., Janez Glaser iz Hoč pri Mariboru in Sferget iz Leiteršberga, vsi od domačega pešpolka št. ...
Goreče vasi in žito.
Avstrijske čete prodirajo mimo zavzete! trdnjave Luck čez razvaline miest, trgov i,n vas',. Rusi pred seboj vsie porušijo in požgejo. Vasi in Skladišča nezmla. čenetra. žita gorijo noč in dan ¡in kažejo pot, po kateri se Rusi ulmikajo. Kozaki za\žf)gajo in pobijejo nU begu vse, kar iim pride pod rcIMe. Edino v stran ležeče vasi in sella ostanejo nedotaknjena, ker jih več ne utegnejo zažgati. Prebivalstvo se skriva po gozdovih in podzemskih luknjah, kamor so si zanesli tudi, svjo je najnujnejše stvari. Ko pridejo naši vojaki, se lju. dje zopet pokažejo in vračajo na svoje domove. Enako se dogaja', tudi dalje p rot t jugi« in ob besarabski meji. Po noči je nebo žareče od plamena gorečih vasi in mest.
Japonci nočejo v Evropo.
Iz Kodania se dne 5. septembra poroča, da je tamošnji japonsko poslaništvo izjavilo), da je izključeno, da bi Japonska poslafta Svoje čete na, pomoč Riu siji. Vse tozadevne vesti so pa izjavi kodanjske^a japonskega poslanika izmišljene.
Ogromne ruske izgube.
Od zučetka naše velike ofenzive bri Gorlicah mesca majnika t. 1. notri do mesca septembra t. 1. so avstrijske armade ujele zapišem 2100 ruskih častnikov, 042,500 mož, zaplenile 39>i ruskih topov in 1275 strojnih pušk. Zavezniške armade sp pa ujete v iteti dobi 3200 ruskih častnikov ter čez il milijon mož, zaplenite 2200 topov, ter čez 3000 sti^jnih pu&k. K temu še pa pridejo velikanske zlaloge žita, moke, živine, ovsa in drugih vojaških potrebščin, ki so se našle v zavzetih ruskih trdnjavah, zlasti, v Novo-Georgievsku, v Grodnu in v Lucku.
Kako je obhajal žegnanje na Petrovo.
Vojak Franc Kirar od Sv. Pcitra pri Mariboru, piše svoji sestri |tako-le:
Danes zjutraj ob 3, uri sem odrinil z dovoljenjem g. praporščaka z pajdašem v bližnje mesto, kake % ure oddaljeno od naših postojank. Bil som. narne/n. jen, da kupim vsakovrstnih reči: čokolade, kruha, medu, klobas, čaja itd., reči, ki jih pripeljtfo iz glavnega mesta na trg. Pot v idolir.o, po skalnatem pe-čevju ob prepadih, nad nami izhajajoče solnce, sinjo nebo, pod menoj mirno tekoča reka Dnjebtr liki srebrnemu pasu je bila bajno krasna. Praviš,.ako si tb-bila pre šnje karte: „Že zopet sama domišljija!" Ven. dar ne! Tukaj na bojišču, oddaljen od doma i.n svojih dragih, živiš in umrieš v samih domišljijah in srečen si. To je tvoja zabava, tvoj zadnji cilj. Boljše ko imaš domišljije, hitreje ti mirne Čas in srečnega se počut'š. Ne moreš Boga ddvolj zahvaliti za ta dar.
Vendar dalje. Prišel sem v mesto. Pri peku sem naročil kruh ter šal, Kaim? Na Glavni trg Čakat, da ljudje kaj prinesejo. Bilo je še jako zgodaj. Kaj sedaj i Sel sem g^iedat razMaliue lepih hiš ter prišel do judovskega ttlmpla. Tak tempel je nekaj naravnost groznega, posebno še razrušen. Na stropu so naslikane divje zveri in razno orcUje, tako levi, teopaMi, ieleni, gosli, har.e, stJii itd., spredaj hebrejske Črke, kitajskim podobne, cesarski oi<el ter dva leteča zmaja, vse železno. Ah, kak razloček med tem in našim v svetiščem! Odtod sam se napeti! v katoliško cerkev. Tukaj pa tukaj! Katoliškim cerkvam so Rusi še povsod prizanesli. Pridem v cerkev. Blagodejna tihota, močen duh Silij, samo Čebelica moti, ;tajni mir. Zvabil jo je duh cvetlic v srce matere kristjanov, M'slil sem ( si: „Glej, tebe pa je privabil duh božji!" In nes, ni ; bilo zastonj! Malo potrpi. PoklekLil sam pred glav.' ni oltar, posvečen presv. srcu Jezusovem^, ter molji iz molitvenika „Slovenskim fantom v slovo", za katerega sem veleč, gosp, stricu prav iskreno hvialežen. Cez nekaj časa pride č. g. župnik ali kaplan >te cerkve, ne vem, se ,vsede v sosednjo klop ter začne moliti brevir, Nagloma me popade misel: Dicftko, opravi is'V. spoved, ne bo ti1 škodilo. Res, časa je dovolj, se dobro pripravim ter prosim ,gospoda za spoved. Rade volje mi ustreže, Draga sestrica, te spovedi nikoli ne pozabim! Spovedne molitve slovenske, izpoved grehov nemška, nauk poljski. Ob 8. uri sem bil še pri svt ma^i. Sv,, obhajila 11'isem mogel; sprejeti, ker sem že poprej nekaj jedel in pil'. Vendar srečen sem ter Ti tudi to pišem, da se VesJ ič z mano. Bil sem tudi ob priliki obletnice smrti prestolonaslednika in njegove blage soproge kot zastopnik nalšiega oddelka strojnih pušk pri sv, maši. Res, veliki darovi, katerih nisem vreden! Pišeš mi, da so mi čebelice nano-sile veliko izvrstnega medu. Hvala Doigu! Pa tudi mi vojaki si hočemo za vzgled vzle'i čebelfco, ki hrabro brani svoj dom in svojo kraljioo, ter izvoievati sijajne zmage, da zadobimo trajen, vda človerfvo osrečujoč mir.
Da to pokažemo tudi v dejanju., nam je dal priložnost S. avgust. Prižlo je povelje, da grielmo „naprej" nad sovražnika. Ob 10. uri predpoldan smo začeli. Ta dan bi me bil skoraj stal iSiVljen^e. Sicer smo tako vsako uro v smatra nevarnos»ii, a\ da bi bila katera krogla tako bi zu mojega srca, še ne vem. Streljali smo mno«o, jaz sam sem porabili čez 200 pa-tronov. Bil sem ravno pri svojem defiu, ko priFrči od si rani krogla in mi predere na levi strani žep, suknjo in telovnik. Potem udari v kamen^ o/l tod pa se odbije in mi prileti v jtfadnji del telesa. Žgal o me je močno, a pozna se nič. Devica Marija in angel varili sta me očividno varovala. Dos ¿daj sem še kfjub slabemu vremenu trden, da še Lom lahko šel na jug nad IJtalijane.
Angel v kolera-bolnišnici.
Na bojnem polju, 30. avgusta 1915.
S severnega bojišča se nam dru- 30. avgusta poroča :
Tam nekje ob Dnjestru ne daleč odi bojne črte, v neiki zelo revni in nepoznani vasici deluje mobilna rezervna bolnišnica 3-3. V to bolnišnico prinesejo vojake, ki obolijo v strelskih jarkih na koleri. Cela vasica je spremenjena v bolnišnico: hiš ce, šupe in hlevi so napolnjeni z žrtvami strašne bolezni.
Kakor pa v temni noči ne manika svitle zvezde, tako tudi nam nesrečnim bolnikom v groznih bolečinah, ko se zvijamo po slami kot črvi, ne manjka to-lažilne zvezde, bolje rečeno, našega dobrega angela, kakor ga tukaj imenujemo bolniki brez razlke ver in narodnosti. Ta naš dobri angel, ta naša d,bra mamica, je veleč, gospod vojni lduratlVSloveneo Alojzij D e j a k , ribniški rojak iz Kranjske. Oh,


—
-
ko bi bilo Še mnogo tako, dobrih ljudi, kakor je ta gospodi Vidimo ga, kako se trudi, da bi naim olajšal našje bolečine in stori vse, da bi nam lajšal gorje. Zanj ni nobeno delo prenizko; on nas čisti, nam zrahlja slamo, na kateri ležimo, nam jmnese zdravila in jih sam prej poskusi, da bi nas s svojimi zgledom navdušil, da se ne branimo pijti neokusne tekočine. Z e-no besedo: g. Dejak se raivno tako potfludi, kakor ljubeča 'mati za svojega bolnega otroka. Noč in dan prebije pri nas. Ako opazi, da gre kakemu bolniku na boljše, se mu svetijo oči od veselja in prijazen sme>-hljaj mu zaigra na njegcA.iem suhem in skoro vedno žalostnem licu. Ko pa vidi kakega bolnika v zadnjem smrtnem boju, se mu oči v solztah topijo, briše mu pot z bledega lica in se[ ne odstrani od njega, dokler ga ni srečno pripravil na pot v več|nost. In to se po revija dan za (Jmevpimi. Ako bi vi gospod^ talko skrbeli za bolnike, kakor gg. vojni kuraii, potem.,.. On mnogokrat ne je, ne pije, ne kadi, da' le more pokloniti kak pr-itboljšiek svojim dragim, ko vidi, da že o-krevsajo in da smejo kaj več zavžiti.
Tako se obnaša proti bolnikom slovenski katoliški duhovnik g. Dejak, zato ga pa ti otložujcjo in ljubijo. Tu so vse narodnosti avstrijske monarhije zastopane, ali vsi so edini v ljubezni! iln hvaležnosti do gospoda vojnega kura,ta.. Pošiljamo tisoč slovenskih pozdravov vsem bralcem „Slov, Gosp," Avgust Žnida-rič od 26. dom. pešpolka, Anton 'Gobec, Marko Smre-kar, Albiin Štrukelj, F ranice Simnoveo, Luka Pajer, Janez Drolc, Miha Znamena^k in J#kob Sardinšek.
Na Balkanu.
Zopet se lahko reče, da na Baflkanu vre. Cet-verosporazum pritiska z vso silo, da bi se balkanske držaVice udeležile vojske ob njegovi strani. Glavno ulogo igra Bolgarija, vse j/.ieda in čaka na n,;o. Srbija je obljubila, da odstopii Bolgariji vsaj del Macedo-nije, toda še komaj po vojski, Grčija pa no?© nič odstopiti. Bolgarija je vsled tega izgubljena za četv-ero-sporazum in ostane nam zvesta. S Turčijo je skleni'a Bolgarija posebno pogodbo, a Še je ni podpisala. Srbija se boji, da bo Bolgarija najprej prijela njo, zato se mrzlično pripravlja. Tudi Riumunija S3 pripravlja, a ne ve se, ali proti nam, ali proti Bolgariji ali proti Turčiji Grčija se menda, ne bo udeležila vojske ob Dardanelah, pač pa bi tudi nastopila,, ako Bolgarija pomaga nam.
Dardanele.
Turkom se je posrečilo tudi zadnji teden odbiti vse ljute napade Angležev; in Francozov. Balijar.ske čete še se niso pojavile pi^ed Dardanelami.
Amerika in Nemčija.
Spor med Ameriko in Nemčijo se je koneSno vendar poravnal in je takio upanje, da med tema državama ne pride do kalce vojske, ako se spor s kar kim novim slučajem zopet ne poostri.
Angleški parnik se potopil.
Dne 6. septembra zjutraj je aadel pri Fastnetu ob južni obali Irske torpedni strel nemškega podmorskega čolna angleški veliki parnik „Hesperian", ki se je potopil. Na parniku se je nahajalo 314 oseb in med njimi- 13 angleških čast!nikoty in 35 mož, ki so se vračali ranjeni s francoskega bojišča v Kanado v A-meriko, da tamkaj ozdravijo. Rešene so bile vse osebe, utonil ni nihče. Na angleškem parniku se ni nahajal praiv nobeden podanik Združenih držav Severne Amerike.
novio
m
*	Eno leto papež. Preteki/i potndeHjek. dne 6. septembra je minulo eno le|o, kar je papež Benedikt XV, zasedel prestol sv. Peitra. Hudi so časi, v katerih Benedikt XV. vodi ladjo katoliške cerkve po raz-divjanem svetovnem morju. Srce krvavi božjemu namestniku, ko se vrši v Evropi Mrvava morija med narodi. Mnogo očetovskih opominov je že papež poslal v svet in skuša z raznimi posredovanji omejiti krvavo in grozno klanje. Upamo,, da se velikemu papežu Benediktu XV. končno vendar posnečji, da se kmalu doseže tako zaželjeni mir.
*	Slovenski invalidi se zahvaljujejo. Iz mesta Most (Brüx) na Češkem smo dobili sledečo zahvalo: ¡Trije slovenski invalidi, bivši ruski vojni ujetniki, se iz dna srca zahvaljujemo sv. Očetu Benediktu XV., za velikodušno] in očetovsko prizadevanje, da se je nas rešilo iz ujetniškega mučeništva. Velikemu vladarju sv. klatoliške cerkve tisočera hvala za velik trud, da bi olajšal gorje nesrečnim ujetnikom, živel sv. Oče Benedikt XV., velik prijatelj in dobrotnik vojnih nesrečnežiev! — Triie slovenski invalidi, bivši ruski ujetniki.
Laž na laž. Kadar se sovražnikom sv. Cerkve na bojiščih prav ne sponaša, ali pa kadar nimajo kaj pisrft', več, se pa spravijo nad papeža,. Te dni, je izšel uradni škofijski list v Solnogradu, v katerem on-dotni nadškof opozarja svojo duhovščino na lažnjive govorice, ki jih trosijo brezvestni ljudje okrog, Češ, da je papež Benedikt XV. hujskal Italijo za vojsko, da je posodil italijanski vladi denar, da je blagoslovil italijansko orožje itd. Skof praivi,: Te laži so ovržene že s tem, da framasonstvo in Vse, kar je z njim v zvez-, papeža neprestano pobija lin (grdi. Kljub temu se pa utegne tudi irjarsikaik dober kristjan dat; premotiti in zbegati, ko sliši take izmišljene laži proti papežu; zato — pravi solnograšfki škol — rraj se ljudstvo pouči, kako se papež neumorno trudi, da bi se končali nesrečni boji med evropskimi krščanskimi, narodi, koliko si je že prizadejal, da bi se začidla mirovna pogajanja. Trud in mirovno delo papežavp z odobravanjem priznavajo tud!i nasprotniki sv. Cerkve, Frama-zoni, zakl,eti sovražniki sv. Cerkve in pravi povzročitelji sedanje vojske, hočejo splošno n,evoljo narodov, od ¡sebe odvaliti in zvaliti na sv. Očeta ter tako povzročiti po krvavem svetovnem klanju — nevaren kulturni boj.
*	Cerkvene slovesnosti v Ptuju. V sredo, dne 1. septembra, je bilo posvečenje novega prošta in inštalacija nadžupnika ptujskega, mil. g. Martina Jur-kovlča. Obrede je izvršil prevzveni gospod k_nezoškof ob asistenci mil. gg. stolnega Idekana Jožefa 'Majcena in konjiškega arhidijakona Fr. Hrasteljna ter ob navzočnosti mnogoštevilne čč. duhovščine, zastopnikov različnih uradov, in množice pobožnega ljudstva. Notri ptujski prošt je rojen dne 27. oktobra 1847 pri Sv. Juriju ob Sčavnici, bil v mašnikiV posvečen dne 27. julija 1873 ter je župnikom/al najprej pri Sv. Petru blizu Maribora, potem v, Ljutomera, odkoder se je sedaj preselil kot dekan in prošt v Ptuj. Od cesarja je odlikovan z viteškim križcem Franc JosipOvega redni, od škofa z naslovom duhovnega svetovalca. Vrhu tega je imejitelj častne kolajne za 401etno zvesto službovanje. — Drugi dan, dne 2. septembra., se fc vršila f?v. birma v mestni župniji. Bilo je 236 blrman-cev. Kakor je prevzv. g. knezoškof prvi dan v odlični pridigi predstavil novega prošta kot oznanjevalca miru z Bogom, ?t seboj in z ljudmi, tako je ta dan z ozirom na preteklo angeljsko nedeljo navdušteval in tolažil pobožne poslušalce, vda jim je pravil o mogočnem varstvu, katerega djujje Bog po svojih angelah varuhih nam in naši zmagoviti armadi na suhem in na morju, v zrnfru in v vseh drugih okolnostih. — T it-tj i dan je prevzv. g. knezoškof med drugim obiskal nekatere vojaške ptujske bolnišnice, kar je izzvali ro vsem mestu hvaležno veselje, v bolnišnicah pa veliko tolažbo. . Prevzvišeni je vsakega bolnika nagovoril, tolažil in vse skupaj bogato obdliroval, — Četrti dan je bila sv. birma v slovenski cerkvi oo. mi-noritov, Birmancev je bilo 845- V pridigi je Prevzvišeni razložil obilno zbranim vernikom vire milosti in miru. Predno je bil jopold?|n odhod v Maribor, so prišli odličnjaki mesta in okraja, da se poslovijo od prevzv. knezoškofa,.
*	Župnijski izpit je napravil č. g. Ferdinand Žgank, kaplan v Dobju pri Planini.
*	17. smrtni dan cesarice Elizabete. Jutri, petek dre 10, septembra je 17. obletnica nesrečne smrti avstrijske cesarice Elizabete. Po vseh cerkvah se bodo ta dan služile sv. maiše zaklušnice za rajno ia nepozabno našo vladarico.
*	Hrvatje in Ogri pri cesarju. TUbe 2. septembra se je do 500 Hrva|'ov m Ogrov pokjor.iilo na Dunaju cesarju in mir izrazilo sivo^o u.dainost in zvestobo. Nia Duma,ju so plapolale turTi hrvatske zastave, cesaria pa ie ban Skrlec nagovori'1 v hrvatskem jeziku. Cesar je bil obiska zeio viesel.
*	Slovenskim ženam In dekletom! Slovenska deca se naj vzgaja katoliško, avstrijsko, a tudi odločno slovensko. Slovenske žene, vzgojujte deco v tem smislu. A tudi na slovenska dekleta,, ki so narodni stvari že toliko uslug storile .v zadnjih letih, &e obračamo, da uplivajo v svojem krogu na izrazito slovensko mišljenje, posebno pri nežni mladini. V tem času je to najvažnejša narodna dolžnost. Žene in dekleta, izpolnujte jo!
*	Vpoklican je letnikov 1SD7. in 1865. do 1872. Z Dunaja poročan: Crnovojnfki letnika J p 971. todo poklicani (izvziemši nafibrž sa^ednješolifte d';ake) dne 22. s '4 p t e m b r a pod orožje. Crnavojnki letnikov 1865. do 1872. bodo poklicani najbrž 15. o k' t o b r a ali pa še le 15. n o v e m br a.
*	Padli Junak. Na vtalija/ skem Lrjiščii je padel praporščak Jubj De r no vitek, zaiiet od granate. V 6-mesečniii bojih s severnimi so vragi si j,e pr,'.boril obe isrebrni hrabrostni svetinji, na jugu pa ga je dohitela britka kosa že v prvih dneh.
*	V Ljubljani je umrl infanterist Dom. Kram-berger iz Ljutomera..
*	Slava 26. domobranskemu pešpolku! Dne 26. avgusta t. 1. je obhajal ¡naš slojvenskoštajerski 26. domobranski pešpolk na bojišču obletnico bitke pri Žukovu. Polk je korakal k službi božji, h kateri je
tudi bil povabljen tliviziionar. Naš ,vojni kurat č. g. Pint'er je" imel spodbuden nagovor na. vojake, v katerem je navedel junaške čine polka v tej vojski. Po končani službi božji je zauka z al "diviz^onar, da sta morala 11. stotnija in oddelek pionirjev tega polka stopiti pred fronto, da se obema posebej zahvali, ker jo bil vsled njihovega hrabrega junaS't'vIa, dne 8. avgusta omogočen padec obmostja pri Černeliči. Divizi-jonar je imel sledeči nagovor: „iVojaki! 11. stotnija je izvršila slave poln čin, ki ji bo za dolgo dobo za-sigural v zgodovini častno znamenje. Pod vodstvom hrabrega poveljnika, nadporočnika Rakiiše (g. ,Raku-Ša je Štajerski Slovenec), je udrla ta stotnija kot prva skozi sovražne žičnate ovire. Kot prva stotnija.'celega tretjega armadnega zbora je izvršila čin, katerega se je smatralo poprej zrn nekaj nemogočega. In prostor, katerega je zavzela ta stotnija, ga je obdržala v svoji oblasti in ga n'i več dala iz -svojih rok. Hočem uporabiti današnji cían tudi za to, da izrazim zahvalo hrabrim pionirjem, polka, ki so opomogočfli prodiranje 11. stotnije na ta način, da so razstrelili sovražne ovire in so s tem veliko pripomogli k temu junaškemu činu. Naj bodo za (vzgléd in vzor vsem drugim. T¡a s'lotnija vam kaže, kaj zmorejo vojaki, katero preveva posebna hralbrost. Prepričan sem', da bodo rešile vse ostale stotnije in oddelki strojnih pušk svojo nalogo' ravno tako, kakor jo je izvršila ta stotnija in ta oddelek pionirjev. V nekaterih dneh böino pokazali osovraženemu nasprotniku, kaj sé pravi napasti našo armado. Tam na, tistih hribih bomo opravičili zaupanje, katero stavi v nas vse Njegovo Veličanstvo in ne bomo niti pedi zomlje prepustili sovražniku. Vojaki! To mi morate obljubiti s tistim ,.¿iura ! "-klicem, s katerim »e bomo vrgli na sovražnika. Trikratni „hura!" Po tem slavlju je defiliral pred di-vizijonarjem ves polk pod poveljstvom majorja Haus-nerja., ki sedaj nadomestuje polkovnega( poveljniká. Polkovnik Schönauer je na dopustu. — ¡ iNaš domo-" branski (26.) peš^ollk sestoji iz večinomai samih slovenskih fantov in mož. Slava slovenskim domobrancem!
*	Odlikovani slovenski vojaki. ¡Srebrni zaslužni križeo na traku hrabibst e svetinje so dobili: nadlo-vec 8. lovskega ba.aljona Teodor Stepančič, čfetovod-ja 47. pešpolka Viktor Golob in računski podčastnik 3 siavb. diviz'je R. Cepe. Sríxr.o svetni jo I. razreda so dobili: Čtiovodia Ivan Gerda,j. korporal I. Stih, poddesetnik Josip Lpnik, inírí 'terist Simon Vidnimi, črnovojnik Valentin Sušiiik, korporal Jod'p Mlakar m Franc Starmuš, desetnika Ivan Saro in Ivan Vun_-ček ter nadomestni rezerviFranc Hrovat, vs: 7, peš,-polka. Bronasto hrabrostno svetl in so dobili: računski podčastnik Ludvik Mihič, i^edmo>ter I. Uranič in topničar Anion Je,se.iiaik, vsi pri 9. topniČarskem polku; četovodia Ign. Kuhle;, enoletni prostovoljec d -setnilc Ivan Lipuick, infrt teristi Franc JV ri, Josip ivabuš, Stefan Kovač, Josip Kučič, Jos'.p Rošej, Tomaž Urbas, F,lip T', o.ar, ornovOji iáki čr/iovodja Edvard Habernik ter iniaaitor sta A: to i Kobau in Ivan Rebernik, vs' pi i 7. pešpolku; dragonee 5. dragon-skeg-a polka Franc Maren?« lor korpöra' Fra "c 'Ok,rajnik in infa .terist Franc Pavrič, oba ód "27, pešpolka, črnovpjniški čatovodja 7. pešpolka EMrJffd Habernik. Srebrno hrabi-ostuo s\L0'n,o II. raaneda so dobnli: topničarji 3. .gorsikegai top UDarSlJCčja pol','^ : Bor in. Ar ko, Cas, Kastelic i-i Krevelj; čivovojniški iniarte'-rist 7. pešpolka Vale t ¡i Lušnk'; st ra,zmot: s ter 7, dož. orož. poveljstva Nikolaj Furlan in stražme^ster 2. birs. herceg. pešpolka Franc Zadiniknr in 'öetovodja 6. domobranskega polka AdtiUiert Radaj. .. Polivalo i dekret domobra if-iri^ia mlo'lstrsl.u a vic (M>11' računski ofit>'jal Mat ja Arne.c.
*	Dva vojaška begunca ustreljena. Dife" 6. šep-tembi»a t. 1. sh b la v Grd leu u.-t.teljena dVa' vojaška begunca, in sicer pešca Ra'lntand Eici.ie in Jožef Hammer od 27. pošpolka. Obsodba se tirna le razglasila v soboto, v ne lieljo jo je pf<tk'dil vo)..ßki poveljnik in v pondéljek zjutraj ob 7. uri sta biiai ustreijenia.
Pog e5 J-» se: F ano Kitn k, c. kr. dom 'xilk S". 3.stotuij», 1. Tojo» po¿t» b. Kd,/r kbj ve o n,em. ntj -"blagólr'tDh© i aznani'. že»i Jn-lijaui Knin k. {os v Pir čji vasi pri L ut raciu — Ivan Fi-iyiß pri lov. bat. št. 2 i. III gtitiiju vojio poftD urad 73	Antoiid Pi-ipíé,
Radislavci. ~ Mila Nel?1jt pri I jat m-rn — J n z'Suman, >26. demo-b auski pešpolk 4. ?t, tnija. v jaa po' V; 48, ee pon-eía od 6. seft. 1914. O igovor proB. Valeui n ¿ua¡au BliíkoTa, p. 87. B.uelikt * 8¡or. goricah.
Koliko podpor se je že" izplačalo družinam v-pokllcanlh. Do ko ca.junija 1915 se je družinam vpoklicanih - brez Galicije in Bukovine — izplačalo 513 milijonov kron. Na Štajersko je prišlo teli podpor do 80. juii» tl 'l. 21,955.547 K 53 Vin., na Koroško 7.103.671 K, na Kraajsko'10,, 136.600 K 30 vin. Na Primorsko 32,6*30.294 K 2 vin., v Dalmacijo 24,"26.766 kron 18 vin.
*	Koliko so je že izdajo podpor za družine v-pokllcanlh? iz Dunaja se peroča. da se je do sedaj izdalo v' Avstriji okrog 700 m i 1 \ j o n o v k r o n, za podpo"© družinam vpoklira ih.
*	Crnl čevlji se odpravijo. Vojno ministrstvo je odredilo, da se odslej za vojaštvo ne sme več izdelovati čevljev iz črnega, ampak samo iz rjavega usnja..

*	Pošta za vojake. Poštna uprava naznanja», da je ViSled odloka o. kr. trgiövtünskjega ministrstva z razpošiljanjem blagovnih vzorciev vojakom na bojnem polín pod znanimi pogoji dovoljeno tudi na vojnopo^p; urad št. 98, ustavljeno pa na sledeče Mo^no]postne lirado • 20 31 5S 59; 60, 62, 77, 90, 96 , 97, 10¡>, 107, 108, 126, 130, 140, 143, 1154, 1®, 158, ICO, 201, 211,
504 in 506,	. „„ , x ....
Člani žetvenih komisij oproščeni črnovojnlške službe Političnim oblastvam se je naročilo, da se naj za črnovojnike, ki so člani žetvenih komisij po občinah izprosi oprostitev od črnovojniške službe. Ozira se naj pri tem le na tiste črnovojnike, kateri so kot Člani žetvenih komisij s svojim delovanjem res neobhodno potrebni, da se poljski pridelki v občini pravočasno spravijo pod streho/ Prošnje za oprostitev se naj vladajo naravnost pri poljedelskem ministrstvu.
*	Žetveni dopusti moštva stražnih bataljonov«. Poljedelsko ministrstvo javlja, da dobi tudi moštvo stražnih bataljonov v posiebno nujnih slučajih, če se gre za eksistenco prošnjikdvie rodbine, žetveni dopust v najvišji, izmeri 14 dni, in sicor pod pogojem, da pri tem ne trpi vojaška šlužba. Pravico, dajati tozadevne dopuste, ima poveljnik dotičnega taborišča vojnih u-jetnikov.
Novi komisijonarji. Podružnica vojno-zlt :o prometnega zavoda v Gradou naznanja, da so izven do-sedaj določenih imenovani še naslednji kom'siionarji, ki bodo za zavod izvrševali nakup žita. Za okrajno glavarstvo Brežice: Martin Jug v St. Petru pod.Sv. gorami ifi Jožef Druškovič v Kozjem,-za slovenjgra-Ško okrajno glavarstvo pa še Adolf Orel v Šoštanju in Eduard Draxler na Muti.
Odškodnina za rekvirirane žganjarske bakrene kotle. Dunajska „Wiener Zeitung" z dne 1. septembra razglaša ministrsko odredbo, po kateri se bo bakrene žganjarske kotle in tozadevne priprave, katere jo te dni vojaška uprava rekvirir,alá za vojne svrhe, plačevalo 1 kg po 4 K. — Omenjamo; da naj posestniki, katerim se je pomotoma odvzelo kotle, katere rabijo za pripravo živinske piče, iste takoj potom občine reklamirajo pri okrajnem glavarstvu in ob enem tudi pri vojaškem zavodu v Gradcu, kamor so se ko-tli poslalli. Rekvirirati se smejo samo žganjarski kotli,
*	Kam se je treba obrniti radi žita, moke in krmil. Občine in posamez ni interesenti se čest i obračajo glede odkaza žita, moke in krmil na trgovsko ministrstvo. Opozarja sie, da vodi vrhovno nadzorstvo o razdelitvi žita in moke pqtom v.oinožitMega urada notranje ministrstvo, o razdelitvi krmil potom centrale za krmila pa trgovsko ministrstvo, zato naj se tozadevne prošnje naslovijo kar. naravnost na te urade,
*	Za varstvo letošnjih pridelkov. Zasigura i. e letošnje letine za aproviziaoijo armade in ljudstva, je poleg vojaških odredb izmed na|3važb:pjših predpogojev za srečen izid siedanje vojske. V jo sv rhu pa je potrebno ne le, da se letina brezhibno spravi pod streho in potem žito pomieUje, temveč tudi;, da se zares svojemu namenu zagotovi in obvaruje zllasti pred požarom. V tem ozjru je c. kr. notranje ministrstvo v-novič opozorite po!'l ičjie okra/;Ve obl|as'tii na poru'o primernih odredb, ki naj služijo v to, da se' leti'na obvaruje unifenja ali zle pošli:frlbe. Občinstvo pa je ponovno poučiti o veliki varnosti letošnjih pridelkov, s pozivom, da naj jih skrbno varuje pred požari ter hudobnimi nakanamu Vsem in povsod je, skrbeti za to, da se pravočasno prepreči vsakršno poškodovanje letošnjih pridelkov.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli £|10 do 250 K, srednje debeli f|26 do 232 K, suhi 200 do 210 K; debele krave 200 do 226 K, sriednie debele 140 do 180 K, suhe 100 do 136 K; biki 180 do 248 K, mlM»živina 180 do 220 K; teiejta 320 /dO 330 K, izjemoma 336 do 340, K; mlade svinje 42.4 do 440 K,< debele svinje 424 do 430 K, srednje debele 410 da 424 K, mesne svinje 416 do 424 K; ovce 240 do 280 K, .(Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko
. 9 do 11.- K, kislo 8.50 do 10.-, slama 6:50 do 8,-K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 35. proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 50 K, fižol 96 do 120 K, grašica 180 do .200 K, leča 200 K, proseno pšeno 100 do 105 K, pšeničm zdrob 80 K, koruzni zdrob 78 do 94 K, ržena moka 50 K, pšenična moka št. 0 78 do 80 K, št. 4 67 do 70 K, št. 6 (črna) 50 do 60 K (100 kg). Jajca kiomnid 13 do 15 v, krompir 28 do 35 v 1 kg, mleko 30 do, 34 v liter.
*	Kako je s perocidom? Na. naše tozadevno v-prašanje nam odgovarjajo od Sv. Barbare v Halozah: Vsem, ki smo škropili s perocidom, ¿e vse pokončano. Grozdje in les ne bo dozorel. Bomo tudi še drugo leto <jorko občutili škodo, ker bo v zimi] vse po-zeblo. — Iz !M o r j a pri Framu nam poroča ta,mošnji vinogradnik, da se je perocid ravno tako obnesel kot bakrena galica. Vinogradnik je mnenjia,, da se s pierocidom ravno tako lahko uspešno branimo proti peronospori, kakor z bakreno gálico. / 'Glavno je, da se tekočina pravilno pripravi in dobro ter o pravem času škropi. — Iz S t. I 1 j a v SlOv. gor. nam poročajo: Opazoval sem vinograde na Kresnici, Vrtičah in Starigori. Dva velika vinograda, Škropljena s perocidom, sta skoro popolnoma rjava, peranospora je umorila listje in grozdje. Večina vinogradov, škrop-ljenih z gálico, pa so lepo ohranjeni. En Vinogradnik je celo šestkrat škropil s perociidom, a mu je perono-spora uničila letino. — Iz L o ž pri Sv. Miklavžu pri Laškjem se nam piše: Poročam, da tukaj vsi vino-
gradniki pravijo, da je slabše, kdder so s perociidom škropili, kakor tam, kjer so rabili galico.
*	Samovnetje zalog krme. Vsako Leato gredo velike v redi: oaji zalog krme v izgubo s tem, da se krma užge sama. Največ se pri negotovem, vremenu često-krat spravljajo zaloge krme, ki še niso sposobne za shranjevanje in se razgrejejo tako, da se vnamejo same. Letos smo navezani sami na naše izdelke za človeško in živinsko prehrano. Tem bolj je treba zabra-niti izgube krme, ki se zgodi s po^varo ali s samo-vžganjem. Najbolje nam more pri tem pomagati dobro, ®tano.)itiio vreme ob čirisu košnje. Pa tudi p(ri lepem vremenu se je košnja krme zavlekla dalje kakor sicer, ker manjka: mnogo krepkih rok za spravljanje. Zatorej bi (se lahko mnogokrat spravilo seno, ki še ni dovolj zrelo, da bi se moglo spraviti samo iz namena,, da se delo poprej izgotovi. Kar bi se dalo na travniku pred pokvaro reši tU, to sie potem v shrambi za seno uniči in zraven še marsikatera dragocena zaloga, ki bi se sicer ohranila» Ako se mora seno spraviti, ki se še ne more popolnoma posušiti, posebno tako, ki je že dalje časa pokjbšeuo, tedai ga naj na noben način ne zamudimo osoliti. Sol ne zmanjša samo nevarnosti samovnetja, ampak Varuje tudi krmo pred izgubami redinih snovi in jo ohirani okusnejšo in teč-nejšo. Pri zimskem krmljenju čutijo živali same ob sebi večjo potre',io po soli. Zaitorej se priporoča, tudi osoliti dobro-spravljeno knmtn Prihrani se s tem sol, ki se sicer d'j.ia živini po zimi. Pri shranjevanju sena bi naj bila živinska sol vedno pri rokah, ker je potrebno, da "se cela shramba sena. enakomerno presoli. Računi se na en sto,t sena in otavie pri. bližno osmii ko ali četrt kilograma, soli. Napačns pa bi bilo mislit,!, da se s soljo tudi lahko reši najslabša krma In da je, toref treba manj skrbeti za to, da se krma dobro spravi.	„G. G."
*	Štipendije za pridne in zveste posle. Štajerska hranilnica izplačuje vsaiko leto ustanove ali štipendije zvestim in prid! um posHn, ki so delj časa služili, pri enem in istem gospodarju. Mariborsko glavarstvo je v to svriio razposlalo na občine sledeč: poziv: Bliža se čas., ko se bo prosta vmes.jina, (interka-lar) gorenje ustanove za uboge, dela ezmožne poste ali druge zaoeb.e uslužbence, kater; n"s'j zmožni pri-do'> ti s', kaj in ki dokažejo doH 1 /bo službovanje na e.em in 'steni slu ž' mem mestu. 'S' službenimi spričevali (družinskimi knjigami) opremljene in o l občinskih predfetjjništev glede zaslužna.!^ (vrednosti); in službovanja pri enem in istem posiesJJ i:ku potrjene prošnje za podelitev te ustanove je do n a j k a s n e -j e d r. e | 0. o k t o b r a 1' 9 1 5 vposlati na okrajno glavarstvo. Občinska predstojništVa se vabijo, da zbi-ra/j v tamoš.ijii uradih dohajajoče prošnje in jili do navedenega roka vpoši„ejo.
*	Jagodno in robidovo listje za čaj. Jeseni lanskega leta je bila z uradne strani dana, vspodlbuda, naj bi se nabiralo robidno listje; v mnogih občinah je zlasti šolska, mladež nabrala, obilo tega listja, ki so ga odposlali na mesta, katerim se je poverilo po-delovanje, da se pripravi čaj za naše vojšlčake v vojski. Marsikateri poljedelec je tudi sam poskusil, pripraviti si čaj iz robiclnega, listja.; poskušnja je dobro izpadla. Se okusnejši čaj dobimo, če ne< čakamo z nabiranjem lista do jeseni, ko je listje že trdo, deloma tudi že ovenelo -ali poškodovano od mraza, temveč začnemo zbiranje listja že sedaj. iT.Udi sušenje je sedaj bistveno lažje, kot jeseni. Toda ne le iz robidnega listja se da pripraviti dober in cen čaj, temveč se da v ta namen tudi prav dobro vporabljati listjje gozdnih in vrtnih jrgod V to svrho nabranega listja pa ne smemo sušiti na solncu, temveč zunaj na suhih mestih v senci, ali v zračnih sobah, kjer ga razgrnemo v tankih plasteh na papir. Shranjuje se najbolje v pločevinastih posodah ali skrinjah, ki se dobro zapirajo ter so postavljene v suhem, zračnem prostoru.
Zdravstvena modrost. — Kdor nima časa, da bi skrbel za zdravje, mora pozneje čas imeti za bolezen. — Največ je talili, ki se pobrigajo za zdravje še le potem, ko so zdravje izgubili in so bolni. — Vsak je ovoje sreče, pa tudi svojega zdravja kovač. — Bol.e .ie, če si reven, zraven pa čvrst In zdrav, kakor pa bogat in bola~>. Zdravje in lakost je bol:e od zlata in zdravo teio bi.fije nego veliko posestvo. Ni ga bogastva, ki bi odvagalo zdravo telo. (Sirah 30.) — D,a star postaneš, je božja dobrota: da mlad ostaneš, tvoja skrb. — Najboljši zdravniki na Sv.etn so: red in zmernost v jedi in pijači, luč, zrak in voda. — Bolezen te ne napade naenkrat, kot bi sk z neba, ampak se raz-vi'e iz malih grehov zoper zdravfe; ko se jih preveč nakopiči, pa bolezen izbruhne. — Najl pli?\a pot do zdravja je — peš ict. Vse bi šlo boljše, Če bi več hodili. — Za,prta okna v spalnici <50 odprta, pot sušici. Prijatelj zraka dolgo živi. — Kantor ne pride sobice, prihaja zdravnik, — Na senčni strani se ustavi mrliški voz, ko gre ob solnčni, samo enkra(l. — Solnč-na luč ie najboljši morilec in uničevalec strupenih glivic in najema še razkuževalno srMstvo. — Zgodaj k poč/tku — zgodaj vsC.ani! Tb .t med drugim zdravje ohrani.
Cesta Pilštanj—Grobelno. Djplgo časa se je že odlašalo z delom okrajne ceste, ki bi vezala trga Kozje in Pilštanj preko Prevorja z Grobelnim. Pred Štanju se je ustanovilo vodstvo za gradnjo to važne kratkim pa se je poslancu in deželnega glavarja na-
mestniku dr. Fr. Jankoviču ter kozjanskemu okrajnemu zastopu posrečilo, da se je začelo sedaj z deli za to prepotrebno cesto. Inženerji so zadnje tedne pridno na delu. Za težka dela pri gradnji ceste se bodo zaposlili vojni ujetniki — Rusi. V Lesičnem pri Pil-ceste.
*	Kolera na Slovenskem. V Ljubljani je nanovo na koleri zbolelo 12 oseb, in s:cer 10 z t/ojišča, do, šlih vojakov in 2 diomaičinin. Zavssm se nahaja sedaj v Ljubljani 35 koler.a-fcolrilkov. iOtd 26. avigfristai do 2. septembra so umrli za kolero 3 vojakih >V Celju se nahaja 10 na koleri bolnih vojakov, v iTrstu pa 13. Dne 1, septembra je umrla na koleri ena oseba,. Eden slučai kolere se je pojavil v ŽnflsVau pri L*M, 5| slučajev v goriških občinah in 6 slučajev, v sežanskem okraju.
Česen zoper kolero. Zdi se, da bo spravila sedanja vojska česen, to staro zdravilno sredstvo, ki je pa prišlo tekom časa skoraj čisto iz spomina, spet do svoje veljave. Zdravnik Marcovici je v 9 slučajih na dunajski kliniki ugotovil, da uničuje česen kole-ra-bacile v človeškem črevesu. Imenovani zdravnik je nadalje dognal, da je česen izborno zdravilno sredstvo zoper grižo in druge črevesne nalezljive bolezni.Profesorja Marcovici in Schmit nadaljujeta z vso vnemo svoje tozadevne zanimive poskuse na dunajski kliniki.
*	Poflreš ne družine s Primrskpga Pogrevajo ee ttarili L cija in Anloa K ačina iz Bor ane št. 108 pri Kooa>-idu (Primorsko). Njih hčerke prosijo, če bi kdo kfj vid 1 o nji!, raj speroči na na> lov Liai SalamoD, Račje Spodnje Š a,erskc. — Iven Skutrtn, seča^"v poljski bol- -nišaici št. 1. (t. r Krenz) vojaa rošta št. 606, ce ve kje te nahaja njegova družina, doma iz občine Kožbaua — Škerlje.o, ikr»j Giadišče (Priaoriko). —
Dopisi*
*	Maribor. Umrl jie Alojzij Vollmaier, vojak, pešpolka št, 47,, sin uslužtienca Cirilove tiskarne Jožefa Vollmaterja. Umrli se je bojeval v Galiciji in je bil v obe nogi ranjen* Po'4op,a:n je bil z vojaško častjo dne 7. sei tembra na, Pobrežju., N. v m. p.!
Maribor. Vpisovanje na cesarja Franca Jožefa I. jubilejno učiteljišče šolskih sester v Mariboru -za šolsko leto 1915—1916 je dne 15. septembra 1915, od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit za prvi letnik se začne dne 15. septembra ob dveh popoldne, po-naVljalne skušnje dne dne 16. septembra, ob 8. uri zjutraj. Dne 19. septembra je slovesna šolska sveta maša, dne 20, septembra pa redni šolski pouk. — Ravnateljstvo.
C. kr. gimnazija v Mariboru. Kljub silnim zaprekam se je posrečilo toliko doseči, da se bo pouk vršil tudi bodoče šolsko leto v vseh razredih. Začetek se bo neznatno zapoznil. Podrobna naznanila se bodo objavila v kratkem.
*	Sv. Križ pri Mariboru. Na kVaterno nedeljo, dne 19 t. m., ko obhajamo god povišanja sv. križa, bo vlč. g. P. Filip za našo župnijsko cerkev slovesno blagoslovil nov križev pot, mojstters;ko delo našega domačega umetnika g. Ivana Sojč v Mariboru, ki mu dela vso čast. Isto nedeljo po(poldfte se pa vrši shod tukajšnje tretjeredne skupščine. Častilci sv. križa, ki vas hudo tarejo križi grozovite vojske, prihiti-to ta da,n pod sienco . Sv. Križa in tukaj odložite svojo težko butaro! Križanega zvel|ičarja hočemo prav lepo prositi, da nam podeli kmalu tolikanj zaželjeni miri i— Dne 16. julija t. 1. je v bitki pri Grodeku za domovino častno padel vrli kmečki sin Rudolf Harih, p. d, Vrablov Rudi, ki bi naj postal enkrat na domačiji gospodar. Žalujoči/ materi in sestram naše iskreno sočutje, junaškemu mladeniču p.ai bodi lahka, daljna zemlja gališka!
*	St. Ilj v Slov. gor. K valšemu zadnjemu, poročilu še blagovolite dostavit»,, da se nahajata v ruskem ujetništvu iz naše župnije še vrl naš posestnik Alojz Lopič, stričnjk rajnega amureškega župnika, in Ciir|i Sadu, tukajšnjega nadučiteija na slovenski šoli. Oba sta bila v Przi jtnyilu ujeta. — Srldja imamo letos srednje. Edino v Ceršaku so jablane ze1-lo obložene.
*	Sv, Benedikt v Slov. gor. Fi'an'o Suman iz Bačkove, ki je služil pri & tirolskem polku cesarskih strelcev, leži seda; l.bt invalid v vojaški bolnišnici v Brnu na Moravs,":.em. Ruska topovska krogla mu je dne 27. marca odtrgala levo nošo.
*	Sv. Andraž v Slov. goricah. Tudi, pri nas že štejemo marsikaterega noža in mladeniča, ki je dal ¡svoje življenje za, cesarja in domovino. Eden izmed poslednjih je bil Franc Cobelj, pridejn mladenič iz u-gledne hiše Jajaeza Cobelj v Eriavcih. Rojen je bil i. 189il, služil ie pri celjskem polku št. 87. Ko je bil dne 15. avgusta na predstraži nekje na, itaHijstiskom bojišču, mu je šla sovražna krogla skozi trebuh in v nekaj urah je umrl. Po'5'.vai bratec v grobu tujem, — tam v hladi žemljici! V vstajenje mrtvih jaz verujem, junak naš nepozabljeni.!
*	Ljutomer. Padel je na severnem bojišču dne 14. julija o.l eJovraži e krogle v prsi zadiO(t mladenič Jakob Novak od 87. pešpolka II. stotnije iz Vcgrtiče-ve$ zufpnijie ljutomeršle. Bil je naročnik „S ov. GOs-podarjia". Naj v mru počiva!
*	Ptuj. Sin tukajšnjega, sod ar i a Fiana je utonil v Drav:. Oče se nahaiia na bojišču. Sin je tudi pri naboru bVl spoznan za sposobnega.
*	Sv. Barbara v Hajpzah. Tudi iz naše župnije je sovražna krogla predrla prsi marsikateremu možu in mladeniču. Posebno je pobirala smrt naše najboljše fante. Od Mladeniško Zveze je umrl predsed-
nik Franc Beli; a k iz O kiča, odbornik: Franc Zuran iz Gruškovca, Franc Jurgec iz Gradišč, ki ie bjl pevec in igralec, Martin MilOšič, godec društvene godbe in Franček V.idovič iz GruUcövica,. Ti fantje so li'li družbeniki Marijini. Mnogo pa se jih pogreša, ki ne ve nikdo za n e. Iz naše župnije je že okoii 10 mrtvih,
*	Franu Te dni nas je pretresla žalostna novica, došla z bojišča, da je padel eden na^iih najboljših fantov Franc Vihar iz Frarna. Stariši se ne morejo utolažiti. vsi ki smo ga poznali, ne moremo verjeti to. Bil je diktoj in ponos naših fantov, upanje izbornega gospodarja, najboljši sin svojih starišev. veren, naroden. ponižen, delaven, skrben, Zadnje pismo je pisal dne 24. avgusta in dne 28. avgusta je že bil mrtev. 'Med drugim se je zahvalil svojim starišem za „(Slovenskega Gospodarja", ki ga je doma in na bojnem polju pridno čital, zato mu „[Slovenski Gospodar" hvaležno posveti te vrstice ter priporoča blagega fanta v molitev.
*	Pekel pri Poljčanah. Tukaj je dne 3. septembra umrl gostilničar in župan Jožef Baumann, star 59 let. Rajni je bil protestant.
*	Konjice. Eno krono kazni mora plačati v vlaku, kdor si v Poljčanah t ali v Konjicah ne dobi kar-to-voznico na postaji. Na drugih postajah se gre na vlak in se dobi voznico v vlaku.
*	Celje. Po mestu se govori, da se je te dni v vojaških bolnišnicah pojavilo več slučajev kolere.
Celje. Na c. kr. samostojnih nemško-sljovenskili gimnazijskih razredih v Celju se bo vršilo vpsovan. je dne 10, septembra t. 1, dopoldne v zbornici slovenskega gimnazijsikega poslopja od 8. do 91. ure za I. razred, od 9. do 11. ure pa za II. III. in IV. razred. Sprejemni izpiti za I. raared se bodo vršili istega dne od 9. do 12. ure v samostanu šolskih saster. Dopolnilni in ponavljalni izpiti bodo 17. septembra od 8.. ure dopoldne naprej. Začetek šolskega pouka se bo naznanil pri vpisovanju 'ali pa pozneje po časopisju.
*	Sedlarjevo. O velikem požaru v Sedlarjevem pr'i Podčetrtku se nam še poroča: Dne 19. avgusta je v naši vasi nastal ob 545. uri popoldan strašen ogenj. Ljudje so bili večinoma pri delu na polju. Nekateri posestniki niso nič ofeli, ne obleke in ne živeža. Zgorelo jim je tudi mnogo kuretine, sena, pohištva, poljskega orodja itd. Zgorelo je sredi ,vasi osem posestnikom za vsem 24 poslopij. Hvala lepa vsem ognje-gascem, ker so tako pridno gasili, posebno pa prisrčna hvala onim iz Imenega ker so prvi prihiteli na pomoč in so zelo pridno škropili, ker drugače bi bila nevarnost še večja, da bi bila la;hko cela vas pogorela. Prišli so tucli ognjegasci iz Podčetrtka in nazadnje še celo iz daljnega St. Petra. Prav lepa hvala vsem! Prišel je tudi naiš poslanec g. dr. Jankovič in g. okrajni načelnik v soboto, dne 29. avgusta na lice mesta in sta obljubila, da bosta skrbela za podporo. Hvala že v naprej! V soboto, dne 29. avgusta so zavarovalnica že škodo cenile in lepo do zadnjega vinarja plačale.
*	Sedlarjevo. Na prošnjo mašega poslanca dr. .Tankoviča je cesarski name sit nik grof Ölar.y naklonil Iz sklada za nezgode podporo 2000 K za p fcroret ee v Sedlarjevem. Ta sveta se je Zadnjo soboto kot podpora za p;rvo silo razdelila med najbolj potreb';e.
Za Poiivie
se vrši d :e 19. septembra t. 1.
v Rajheahurgi cerkveni shod,
da verni slovenski Posavčani prosijo z'a zmago {■ n mir ter molijo za našega ljubega pres\«itfiega cesarja. Ob 6. uri zjutraj sloves ia služba božja, ob 9. uri re. cuiem za padle vojake, ob 10. uri .druga slovesna služba božja. Popoidan ob Vi eni uri slovesne večer niče in ob sklepu cesarska pesem. Red je tako sestavljen, da se je jemal ozir na sedanj železniške zveze.
Verno slovensko Posavje, na noge!
Zadnja poročila došii v catrtek, 9, stpt.
V Gorici je mir.
Iz Gorice se piše z dne 1. sept.: V Gorici je sedaj mir. Kakor da bi sovražnik popolnoma opustil misel priti kedaj v mesto Gorico. Prešel je cel mesec avgust in niti enega večjesa napada ni poskusil ne na Kfblvariji, ne pri Grojiii, ne nad Oslavtiem, ne sploh ga kak del goriškega obmostja. Prejšnji petek, dne 27. avgusta, zvečer ob devetih, je naskočil sicer naše postojanke ob pobočju Sa-botina. Pa zagrmeli so od vseh strani naši topovi, zaropotale so naše strojne puške, od daleč so se videli nad "lavami sovražnika bliski naših šrapnelov, kazali so se trenutni sviti, ročnih granat in če/ 20 minut je bilo zopet tiho, kakor prej. Dan potem pa že srno dobdi novico, da so Lahi na svoj poskus, stopiti v nzji stik z našimi vojaki, imeli 400 mož izndbe Ne Lah ne pride nikdar čez Sočo v Gorico! Ima sicer s Steverjana krasen riazgled na njo, toda prepričani smo, da bo tudi ta razgled kmalu izgubil.
Italijani izgubili 1000 mož.
Na avstrijske postojajike, ki se nahajajo na tirolskem gorskem sedlu Kreuzberg, so Italijani v po-
nedeljek, dne 0. septembra zjutraj navalili s kakimi petimi bataljoni od različnih italijanskih brigad. Posebno srditi so bili sovražni napadi na gorske postojanko med višinama Burgstall in Pfanspitze. Naši so sovražni napad krepko odbili.* Italijani so izgubili v teh bojih najmanj 1000 mož.
Naši zrakoplovci nad Verono
Nad ita'ii/jia,nsknn meljtpm Vero ¡a sO se dne 0. septembra pojavili avstrijski zrakoplove* z r,grškimi zastavami, katere so skoro enake italijanskim. Italijani res niso spoznali zastav, smatrali naše zrakoplo-vce za svoje in so jih viharno pozcbju^ali. Bombe pa, katere so nato zrakoplove! metal; na mesto, so I-taliJanom veselje popolnoma skalile. Napravile so veliko škode.
General Ji ffve obiskal Kadorno.
Francoski vrhovni boveljnik general Joifre se je mudil te dni v Italiji. Naipoprej se je pretečeno soboto zjutraj predstvvil italijanskemu kralju, ki mu je podelil velik; križec vojaškega reda Savojcev, nato je obiskal vrhovnega p J.idonika italijanske armade, generala grofa Kadorno. Joffre se je mudil dva dni v i-ialbanskem glavi eni stanu in si je ob tej priliki ogledal več značilnih obmejnih postojank, kot or.o od Tržiča do goriškega obmostja. Itviiiianski kralj, ge .eral Joffre, Kadorna, Porro in vojvoda Aosto so se nahajali večkrat v bližini avstrijsl) hb aterii, tako pri Tržiču in južno od Doberdobske gorske planote. Pretečeno nedeljo popoldne je obiskal .Voffre mesto Oglej,
10	noči se je pa odpeljal Čez Turki nazaj v Francijo.
Car Mliovni poveljnik
, Ruski car Nikolaj je prevzel vrhovno poveljstvo čelz rusko armado in se je, kakor poročajo dne 6. septembra pedal na bojišče. Car je dne 6. septembra brzojl/il predsedniku iraJicoM-e ljudovlade, da upa s svojim poveljevanjem ugodno uplivati tudi na. raz-vo' vojne na zahodu in na končno zmago ruske armade. Kaj je z velikim knezom Nikolaj Nikoiajevičem, ki je doseda.j imel vrhovno i o eljsVro, se ne izve. A-
11	je ostal in je o- <r le imenoma prevzel vrhovno poveljstvo, da navduši obupano ljudstvo, ali pa je odšla' J vn, o tem se ne .por >ča. Glavno besedo imajo sedliji generali: Ruski, . Evert, Aleksejev in Ivanov, ki veljajo kot najzmožnejši ruski generali,
Carjev oklic na arnucb.
Car Nikolaj je izdal dtae 5. septembra na armado sb;';>ve armad o poveje: Darcfe sem prevzel vodstvo nad celo ru;Vo bbo'rO'nn° slo na morju in suhem, katera se bor' na bojišču. S trdno vero na milost božjo in l ecniafi o znu; a jo na k > č o z>nago bomo svoo sveto (lolž -ist za, h»ambo domovir.e izpolnili i'o skrajnost, da a> ruski deželi ne odvzame njena čast.
Nikolaj Nikoli« je v ič poJkra]j
'Najnovejša poročila-pravijo, da je car velikega knezi Nikolaja Nikolajeviča imenoval za podkra'ja v Kaivkazu in mu poveril vrhovno poveljstvo nad kav-ktajšiko armado.
Kaj se godi v Rusiji?
Da je car sedaj ne: adoma, prevzel vrhovno poveljstvo čez rusko arirfado, gotovo ni brez velikega pomena. Razlogi, ki so ctovedli carja do tega koraka,, so lahko različni. Pri nemilem ruskem ljudstvu je zaupanje v carja skoraj neomejeno, kajti cpf ni samo svetni vladar, ampak tucli poglavar ruske razkolniš-ke cerkve. Zato je mogoče, da car hoče vliti s spojim korakom obupanemu ljudstvu v srce zopet zaupanje v rusko armado. Mo^ore e tudi, cla se je ruski vojni posvetovalni zbor, kateremu predseduje car in sestoji iz najvišjih generalov in državnikov, Izrekel proti ve. 1 kemu knezu Nikolaju ki;t vrhoviemiu poveljniku. Da bi njegov odstop ne prestrašil preveč ri;y.:e javnesti, ki smatra, carja za nad vso zmožnega, zato je c^r prevzel vrhovi o poveljništvo. Vsekakor pa carjev korak ne pomeni, 'da je na ruskem carskeK dvoru veliko razpoloženje za, mir, kajti polpm bi car ne prevzel vrhovnega, poveljnik t v a, ampak gotovo prepustil kbmu drugemu, ki bi na' nosil vse oČ',tke za neuspehe.
Ru ka armada s3 na novo razvršča.
Rusko časopisje poroča, da so začeli Rusi na vseh črtah nanovo razvrščati svojo armado. Pomanjkanje municije je bržkone že odstranjeno, ker so Rusi že tuintam začeli s protinapakti.
Hudi boji v Besarabiji.
Vi severnem delu Bukovine in sicer ob bukovin-sko-besarabski meji, se vršijo skrajno srditi hoji. Sovražnik je poskušal štirikrat prodirati proti našim postojankam, toda vsakokrat je bil orlbfit, pri čemur je imel težke izgube. Posebno močno je učinkovala naša težka artilerija. En sam dobro namerjeni strel je
ubil pet ruskih častnikov in jeno celo stotnijo vojaštva ter več konj.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 8. septembra.
Rusko bojišče.
V trdnjavskem ozeml(j(u v V o 1 h y n i j i je ostal položaj včeraj nespremenjen. Naš o-g e n j je odbil nekaj ruskih protinapadov, Dalje proti jugu je naša zmaga pri P o d k a -mienuin Radzimilovu prisilila sovražni k a, da, se je moral na 90 km široki fronti umakniti na onstran reke Iker. Naše čete ga zasledujejo.
Ob reki S e r e t ie prišlo clo srditih b o-j e v. Sovražnik je nagloma prodrl s številnejšimi četami iz svojih kakor obmostja zgrajenih okopov pri T a r n o p o 1 u in S't r u z o\ V u. Protinapad nemških čet, ki so prodirale pri T| a r n o p o 1 u, je porinil Ruse nazaj. Na 'ozemlju zjahod-no in južno-zlajhodno od iT r e m b o v I e se še b o j nadaljuje. Tik ob izlivu S e r e t a so naše čete ped poveljem generalov Benigni-ja in kneza Schonburga,1 zavzele z naskokom sovražno postojanko severno-izahodno od S z u-parke, kjer je bilo ujetih 20 ruskih častnikov in 4400 mož ter zaplenjenih 7 strojnih pušk.
Pri avstrijskih č e t a h ' ob 'J Kz i o 1 d i nič novega.
Italijansko bojišče.
Na ozemlju gorskega sedla Kreuzberg je nastal po predvčerajšnjemu italijanskemu porazu mir, Njihove izgube so bile', večje, ' kakor se je prvotno smatralo, kajti ko so Italijani zapustili zapustili bojišče, so naštele naše čete samo pred tako-zvano P f a n n s p i t z e, C i m e F r u g u o n i, in pred grebenom E i s e n r e i c 'h čez 400 sovraži n i h trupel.
Položaj na italijanskem bojišču je popolnoma nespremenjen.	,
Na 1 ozemlju Doberdobske gorske planote so- včeraj zjutraj odbile naše čete sovražni sunek proti prednjemu delu kraške gorske planote. I-talija.nskaf pehota, ki je name^a'vala prodirati proti izhodni strani V e r m e 1 j a n a, je bila z ročnimi granatami odbita.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pi. Holer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo
Berolin, 8. septembra.
Severo-izliodno bojišče.
A r m a; d n a skupina maršala p L H i n cl e n b u r g a, V oki tiči DaudseVasa naše čete še dalje prodirajo. Čete generala pl. Eichhorjna so se po bojih polastile več ožin.med jezeri pri Tronki-Nove fjužno-zahodno od Vi'Lne(). Med mestoma Jeziory, in Volkovysk se napadanje nadaljuje. 'Mesto Volko-vysk in višine na .iznodni in severoizhOdni strani so naše čete zavzele. Ujotih je .2800 Rusov, uplenjene1 4 strojne puške.
Armadna skupina maršala bavarskega princa Leopold a. V okdiei Izabeli-na (južno-i-zliodno od Volkovysk a) je sovražnik vržen nazaj. Dalje proti jugu armadna skupina prodira proti prostoru pri Zelvianki in Bozanki. Sevproizhodno od Pružana silijo avstroJogrske čete skozi močvitrje proti severu. Ujetih je okrog 1000 Rusov.
Armadna s k u p j n a maršaia p 1. M a<.c k e n si e n a. Boji ob Jasioldi, in izhodno od Drohiczyna se nadaljujejo.
Južno-izhodno bojišče.
Ruski napadi pri Tajrnopolu, so bil(i odbiti. Dalje proti jugu v okolici zahodno od Ost rov a so nemške čete sovražno prodiranje s protinapadom ustavilo.
Današnje rusko poročilo o porazu dvlsh nemš-kin divizij, o ujetju 150 vojakov ter uplenitvi 80 nemških topov in mnogtli strojnih pušk, je popolnoma izmišljeno. Ne eden naš vb j a,k sie ni niti za korak u-maknil, nobeden top ali strojna puška ni padla v sovražne roke-. Nasproti temu pa so naši polki z imenovanim protinapadom vrgli sovražnika daleč nazaj; e-den polk je ujel 250 Rusov.
Listnica uredništva.
Fram. Najdets nalančnv razloženo t dotičnih lazglssih — Sv. Lo.rens Ako je bilo toliko denarja p slanega in bril nti, nizumite stvar žandameriji ali vojaški obla.-ti. Mi se ne m ramo vtikati v lake reči. — Jarenlna: Božji mlini meljejo poi:si, a gotovo. Misl mo, da no kaž« tega glnčaja < bj&7]jati, saj je d t čni z nesrečo v družini itak divolj tepen. Prav imate, ko pravite da se je to 7godilo revno v obletnici inanih lanskih žalostnih dogodkov. Visk dobi ob svojem času svoje plaiilo. Le večkrat kaj piročiti, saj kmečko pero tuli dobro teče. i adrave!
9. septembra 1915.
Sí. OVEN S El GOSPODAR.
Stran 7.
*	Prijateljem slovenskih vojakov! Na fcisofce slovenskih vojakov stoji na bojiSču, kjer se jhnaško borijo za cesarja in domovino. Ves svet občuduje njihovo hrabrost. Njihovo junaštvo preganja sovražnika na severu, na jugu pa ga dozdaj zadržuje, d a n e m o r e o p u s t o š i t i inporaandrati n a S e alovonske zemlje. Slovenci 1 Kako žalostno bi izgledalo pri nas, ko bi besedolosmni Lahi vdrli, v naše kraja, razdejali naše vasi in trge, po-mandrali uaša polja in naše gorice, morili naše ože-i» in matere, onečaščali slovenske žene in dekleta! ? Ali ni nad vse žalostna usoda tistih ljudij, ki so morali zapustiti zaradi sovražnika svoje domove in pobegniti v tuje kraje 1 Nam tega ni treba. Zahvaliti ss hnrmo za to našemu junaškemu vojaStvu, ki z vso O-avdušenostjo odbija nepoštenega sovražnika od na-
jsomlje. Zato pa moramo biti našim ju-aakom iz srca hvaležni. In kako naj pokar iemo to hvaležnost? Naši vojaki so daleč od svojega doma. Izvejo le malokaj, kar so godi po slovenski do-miotvini. Dolg čas jim je v strelskih jarkih po svojih domačih. Zato so silno veseli, ako na bojišču dobijo v roke ^Slovenskega Gospodarja" ali ^Stražo", ki jim prinese-ta novic iz domovine. „Slovenski Gospodar" in „Straža" romatapotunirro-k e v roko in slovenski junaki jih ne dajo od sebe3 dokler ni zadnja vrsta prečitana.. Polni hvaležnosti bo naši junaki za vsak priposlan list. Mnogi si ga naročijo na bojišče. Veliko jih je pa tudi takih, ki si ga ne morejo naročiti, ker nimajo denarja ali ker narož-nine ne morejo poslati iz bojišča, UpravniStvo pošilja zastonj najmaDj lOOOizvo-d a v naših listov vsak teden na razne bolnišnice in nabojišče. Več ne more storiti pri sedanji draginji, ko mora papir, barvo in sirovo olje po 25 odstotkov, da celo po 400 odstotkov dražje plačevati, kakor poprej. Prijatelji slovenskih junakovi Poskrbite, da bodo naši vojaki dobili na bojišče naše liste „Slovenskega Gospodarja" in „¡Stražo" I Žrtvujte nekaj vinarjev v ta namen. S tem se bodete braniteljem naših domov najbolj prikupili. — Kolikokrat se popolnoma po nepotrebnem izpije marsikateri liter vina a-1 i piv al Pritrgajtesi enkrat pri pij a-8 i in darujte tiste vinarje, ki ste jih s tem prihranili, z a n a S e vojake, d» dobijo slovenske liste v roke. V Mariboru se je osnoval odbor, ki zbira prostovoljne doneske, s katerimi se plačujejo naši slovenski časniki, da se potem brezplačno pošiljajo našim slovenskim vojakom. Somišljeniki! Zbirajte pridno tudi najmanjSe zneske v ta namen in pošljite jih, da ne bo pomot, aamo ¡nanaslov: Slovenski časniki za vojake v Mariboru, Koroška oesta St. 5. — Imena darovalcev se bodo objavila v listu „Straža."
Žepni koledar za slovenske vojake za leto 191.6 je izdala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Koledar sega od 1. septembra 1915 do konca leta 1916 in obsega prav ¿animive članke in ^pise, ki jih ne bodo rabili samo vojaki, ampak tudi njih domači,. Koledar krasi slika cesarja Franca Jožeia. Ker je koledar namenjen za krščanske vojake, zato so koledarju pridjane razne molitve, ki so primerne za vojake na bojišču, In lepa slika Srca Jezusovega. Koledar Ima 80 tiskanih strani in še zraven 48 listov praznega papirja za zapiske. Lepo vezan izvod s svinčnikom stane s poštnino vred 1 K, brez poštnine 10 v manj. Koledar se naroča pod naslovom „Trgovina tiskarne sv Cirila" v Mariboru, Koroška ees5a 5. Ta koledar je najlepše darilo za vojake na bojišču. — Nekaj izvodov tega koledarja ima na prvih 16 listih zmešane nekatere strani. Ako je kdo morebiti po naključju dobil tak izvod, naj ga vrne, da dobi drugega-
*
• •
*	V znamenju zmage zlatega klasa. Štajerska c. kr. na-
mestnija nam piše: Da s« izogne zmotam ln zavlačevanju pri naročitvah klasovih znakov, smo prošeni, da izrecno povdarimo, da je nasloviti, kakor je razvidno iz lepakov in dopisov oHcdjel-nega vojnopomožnega mesta Štajerskega namestni&tva, brez izjeme vsa naročila in vprašanja glede klasovih znakov ln klasovih dni na Štajerskem na namestri^tvo, oficijelna vojna pomoč, Gradec, Grad, polnadatropje; to mesto namestalštva je prevzelo
skupno naročilo za celo Štajersko.
•
« *
P. n. posojilnico se opozarjajo, da takoj pregledajo, ali še imajo zadosti tiskovin, kuvertov in p o-sobno hranilnm knjižic v zalogi, Ako bi jim hranilno knjižice pošle do zimi ali spomladi, n a j j i h ž e z d a j n a r o 5 i j o , ker se ne ve, ali bo tiskarna od novembra naprej mogla sploh prevzeti kako delo radi pomanjkanja delavcev, — Tiskarna sv, Cirila.
Cč. župnijskim predstojništvom! Ker v zimskem Času tiskarna radi pomanjkanja delavskih moči 10 bo mogla izvršiti vseh del, naj gg. župniki spove-dne liste za leto 1916 takoj sedaj naročijo. — Tiskarja sv. Cirila v Mariboru.
*	„Božja po» na Svet« gore na Stafersk««*." Z 12 sllka-"il- Druga, predelana in z molitvami pomnožena Izdaja. V Mariboru, 1914. Založilo cerkveno predstojništvo pri Bv. Petru pod Svetimi gorami. (Cisti dobiček se bo porabil za svetogorsko cer-*®v.) Tlakama sv. Cirila ▼ Mariboru. — Ta knjižica, ki je is-«a lansko leto, obsega dva dela. V prvem delu se na 38 stra-
prav stvarno, poduino tn zanimivo razpravlja — pisatelj j«
dr. Stegen&flk — egodovina prelepe Marijine cerkve na »vetih gorah nad 9t. Petrom in zgodovina božje poti na Svete «J>re. DrugI del (str. 89—127) pa obsega bv. maSo v «ae» preseženi Devici Mariji, razna litanlj«, ar. krltev pot, ram« lepe «blitve k Materi bofft «povedne ln obhajiliia molitre ta roman-
ske pesmi. Na to knjižico, ki je najlepši spominek za romarje in vse častilce Matere božje svetogorske, opozarjamo pred največjim in glavnim shodom, ki bo latos kakor vsako leto na Svetih gorah o Mali maši, 6., 7. in 8. septembra in celo osmino. Knjižica, ki je ob enem prav ličen ln pripraven molitvenik, je prav okusno vezana v črno platno, zlato obrezana ter stane samo 80 vin. Dobiva se ter tudi naroča pri cerkveram predstojništvu pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Naroči se pa tudi lahko v Cirilov! tiskarni v Mariboru. Knjižico prav toplo priporočamo,
*	Sv. Oče Benedikt XV. V slovenskem jeziku snio dozdaj pogrešali življenjepis novega papeža, čepraiv so po njem vpraša vali verniki in osobito kateheti za uporabo v šoli. Sedaj je v ti-okarnl sv. Cirila v Mariboru Izšel precej obširen življenjepis sv. Očeta Benedikta XV., katereg? je priredilo za slovensko ljudstvo uredništvo „Slovenskega Gospodarja." Da se lahko knjižica zek razširi, določila se ji je prav nlska cena 10 v za komad, koj! znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah. Živtjenjipia j« pisan zelo mikavno in bo vsakega zadovoljil. Segajte po njenu
*	Lj-soform. Opozarjamo čltatelje na današnji inserat — I/ysoform je najboljše in najcenejše razkuževalno sredstvo.
*	Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 Irani-kov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevni o-glas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
ice za svinje".0"" iES?"i#
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvak Vam za priposlaco zdravilo: Svinjske kapljici is rdečico: Uspeh vrlo pe^oijal! Go*pod Janez K. piže: Fi-av dtbrc- $ omagalo!
■me-mtjam. tel£awxu& pari c. kr. orla Maribor, klavrni trg štev. 15 m
Železniške pašnike in preddeiavce
bo sprejemal kozjanski okrajni zastop po potiebi za nadziranje ujetih Rusov, ki bodo zaposleni pri grad-nji nove okrajne ceste. Psnudbe z navedbo znanja jezikov, plačiinih zahtev in časa, kedaj lahko stopijo v službo, se naj pošljejo na najprej na deželno krajevno stavbeno vodstvo za gradnjo okrajne ceste Lesično Prevorje Sv. Ufban, p. PjJjštanj. (Spodnje Štajersko).
837
i zeli
kupiti pariinik nave sestave in priprave za žganje, ki je tudi za uporabo perila kuhanje, naj se oglasi ali pa piše Karl-Dullarjn v St. Vida pri Ptuju, Štajersko. Stroj se pošlje na zadnjo železniško pastajo, le proti povzetju ali prati plačilu v teku 30 dni.
Proda se le posestnikom ali zanesljivim g*8podom.	685
mkm&ß fs $d-m K&p m
14 dBCTid fMMsIlrssilkisff
86 tehim
estesasK ni sÄt j
w M tWfif tfcga, teftacepftwn sJaffe* K M"» hvaSto&Kföi Mz, dsfcU».	«i, M^a wtei
s* vss -«i r famfaA. Oh Ms m wr Ol M» MiM »a y*	«e teč
iS«, M «U M »«■ r	P *>
.««ni» proti pvMlIfti uqpgttaä pMm, aS*-Hi4|e je ■ rwtvg» aMa m ju Oimw» Si i »im p'aMnrn al une«?« m^v jjsä» «ar te t« peferen	k mk
F« ictom pm» «<i «o na* h -.«afej- iS*** aasswf«j: in mjmCMÄ
t*mí,	IWWM^eBki i
», kž «e ée-ivao t i^riftafe. i» nj toMK !»wwrB»afi, te W !^«)
(mreél Jtoie eeee are. tA^owom* xa
Vt»
A. IKIFFMAmg, »«ribe<r oö Branri št. S,
B«(ve^fa i&rxraáifcu salega
r»rpm vse* Ir* p
sre&miM« SK atahdiKa, 5CW	Hf«.
• M Jrn	m	T T«Jtti iL
mm nak«* M
bol oblažajoč»
m
lmteM«!, ptf, rnW U

Sidro-Lininunt. ££.
m lldro-P»ln-Expell«r.
Wrtl«nln. kcaa. -i«, r*f, r—.
Dofclr» n t	aH «r.k*¡»
e D». ri«bt»r j« l»k»r»j ^h	irr*",
I., BiaMn wli •>. »«na« »*r««l<Ml*.
Vzann se gostilo* v Dajem ali nt račan. Na»lov pore afr»vništvo pod gottilna.	5gfe
MHnarskoja pamsinika in «ienea
sprejmem proti dobri plači;in popolni «Btrbi * ilužiio. Če mogoče naj se ponudnik osebno pr»db Mi. Pogoji po d«govoru I Z»dravefl, paromlin v SrediSiu. Štaj. 529
Titiicarji
ako mogoče taki z večimi deiavci, ne »prejmejo pri oskrboiftro graščina Dornafa, po*ta Možgacjci, pri Ptuju.	580
Grantssn Aaton, čevljar ▼ Verže-ju sprejn« učenca.	531
Rabita nujno za svojo obširno trgovino 2 pridna mvfcna fants reiča nemškega in slovenske,, a j a* k a. v pisavi in govoru. Moja trjovioa je ofcširra ta? se nauči mannfaktnre, specerijei železnine in kupčije pa!j-i'r:ih pridelkov. Eadoif Pevec Mozirje.	532
Učeitta sp»ejme Matija H*č«var, ključavničarski mojutsr na Ragoi-nici pri Ptuju.	534
Pridno, lzrežbtno deklo, ki more eno svinjo io kravo okrbovfete in zna nekaj kuhati, «e takoj sprejme proti dobremu plačilo. Ponudbe na gotpu Maaijo Hummer v Pošiniku p. Litija Fraujsko.	B35
Za Hii&ljs^o
»e ¡šče organist ih rae«n»r. Ne oženjeni imajo ptednojt Dokodki zadoatni. Nas op tak#j. Prošnje * »prfevaloai kake orgljarske Šole na žopni urad.	536
Kupim lepo »treno predivo yo visoki cesi. Useres *pr»jnietn po 5 kg psket po poiti tirno frank». Flori aa Kučsnda Št. Jurij ob j*ž. žeie^nici.	537
Inežban prodajalec »li prodaji-ka ae takoj sprejme. V#rašs se pri L. H, Koroiec, trgovina, M*ribor, Magdalunski trg it. 9.	517
Pektvski u5eB«o in en učenec za trgovino a mešanim blagom se sprejme Tegethefova ulic* štev. si Mariboi.	518
Vtftteir, ki iaa dve delavuki moči, »e sprejm« pri g. Ferd. Lešuiku v Framn.	519
Kreja*kl ¡»»-onfk se sprejme pr' g. SLaon Mtjer Maribor Koroška centa 64.	520
Priinss» fanta, kateri ima veselje io krojaifra, sprejme Franc Še vidij krojaški mojster v Maribora K*8r,raga*i!« št. 4.	£21
KrejAiga dedka s primerno šolsko '»obrsLKDo, ter pridnega trgov»k«ga pomočnika, sprejme Jas Bnatk v Mokronogu Dolenjsko.	618
Pridea favt kateri u hoče krojaitvT, učiti ae takoj sprejme. (Ne im 16 let star). Anton Kcssar Maribor Stoki trg 5.	4S«
Iiiem s<«rilarsk»ga sejstre katol. prepričanja za 14 kktega Gretega a»č'Va »eščega trfli nek I ko nem čine. Ponndbe na Al"j*j Šribar, poneitnik v Litiji I^tojsko. 510
Oru2i»ism s
Prif^orskegal
V lepesa in prometosm krajn ob šelesniei in dršavsi «uti je s:a prodaj lepa zidana hiša z nekaj oirali rodovitne zemlje Cena 12 000 kron. '/i »¡i polovico svote lahko ostane. Več povs oprav ništvo pod ,Hi*a ob cesti št. 615 "
¡(•plin najhao hišo z dveoci seba^ »a bli.au iileKi^k, pi,&taje ali trga. Pri hiši mora biti klat, nmjhao gospodarsko p«nlopje, vrt in vodnjak, de mtifoče tudi m»j. er, ta-ionosnik. Osna ne čez 5000 kron. Pvaadbe nr.j se pošljejo aa l an* Vrsčko r Fohrtfijn pri Mariboru
515
Kre^k) MlinsiTsk! aSeneo se popol no oikrbo in fb>ilom takoj upre; m« pri Janezu Boh m, umetni mlin v Framu. Zali se, d» se učenec oeebno predstavi.	486
Sedlarji in ževija^kl peroofaikf ws
sprejmejo v dalo (prevlačev&nje z aanjtm). Tevarna Tbondorf, p Li»-banau pri Gradcu	4f>S
Komi) ali pr dajalka se takoj sprejme pri Ivan Toplak trgovina z me blagom Jur*inci pri Ptuju 497
Zavoljo bekzni prodam svojo le-psasst e. Na sredini postMtva so hrami, lep vinograd, lepe njive in »adonosnik, lvp g«d Vse meri blizu 8 «ralov. Pol nrs od postaje Peanice, do cerkve in iole. Cena 9000 kron. Naslov Ivan Tarkaš Dobre nje, št. 84 Pernic*. 600
Vi o« I* 3fcdJe'0G kupim vsako po ljubno mooiino Julij 'ilneet. stavbenik Maribor, 'Molliafhoi. 4«
lías» Avjwasáwi, íi-atsv^i»««»?^
wí*ía
strni i
e ¿$g» ta-

»¡KptiSü^Si !s» m fesSb gcS-OHKB&. 'pmtsBístm. OsmSk jm y&krtfi	»Wti^ ÍS
Jwüsfe».	ar, M
fc. ¿«KM áijSsía«-
hú¡ v	tt. m
»e ffií» K . $ E, xéüüS'S Se--tí), P Ks, antes*» htef'&it-
S	ÜSÜ» * ssró»
£, yocutók» 9 SL ^.S^fe <*> »»»Íl^ífe. Jt f.'iwa MÍft».
feta^-jjsra	»f S v
vas
ZEnesljivegi ¡»vtibanega vlnl5tr-)a x najmanj 4. dhiatskimi močmi se sprejme. Vpraš* se pri g. K. Grabit«. Msribor, Gosposka ulica št. 7. '	514
Vtni&lr s 4 do 6. delavskimi močmi s* sprejme in en kravar. Stavbenik Julij Gla«er, Marikor, Mel-linghof.	501
Orehsv les (okrogel) od 30 cm debelost naprej brez prevelikih grč vsitko mnoiiaro od državne ali južni žsniezmike postaj» knpi proti takojšnemu plačdu, cd n ako sme-rekev« Ijabje te 6rwlo pa najvišji ceni Rudolf Detgan trgovec Laški trg.	~ 478
Tsm|e In itdarj« sprejme v stalno dalo in za dokro plačil« stavbeni raajiiter Jnlij Glaser Maribor (Mel-linghof.)	444
U
Kdor mi polije v kuvertu za 4S vinarjev novih in neporabljenih snamk in pa svoj natanžen naslov, polljem an takoj tri uove masne pesmi: I. „Svetovna vojska". II.
Junaški fant« in HI. „Tolažb» dekletu." Tudi prva štiri namrei: ^Solina Avstrija". „Slovo in ločitev", „Blagor mu v tuji zemlji!* in „Godci svetovnega plW. so te na razpolago za 50 vinarjev.
Kdor pa želi imeti vseh 7. peimi, pošlje mi naj sam 80 vin. v anamkah. Mislim, da še nikomur ni bilo ¿al, kateri si je že naročil prve Štiri in niu tudi ne hod- za te tri, ki sem jih zdaj ¡»¿al. Naročujs se pri izdajatelju Mat Belec pri Sv. Bolferku v Slov. goricah via Ptuj Staj._______476
Svetovna vaJAt
dokikinje jasno, da u.mo oni ta-saort prenaiati skoraj nečloveške »pore, ki Oitaae trtieo, Zato isi«*v»jte v vsaki goatilnl kot pijačo 1 «vrstne l^tmarska ptkallsa. Fed«r Sufcm«, tvornica pokalio te Bodavice, I.Jat»»w.__8U

ovčjo oprano in neopro-no kupim vsako množina po najvišji ceni proti ta-kojšnjamu plačilu, ter plačam »ožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrg. R. Stermecki
Celje 17 Štajersko, 608
Vam p,-cujb, k*o Vaša kurja očesa, bradavloe, obtilCar^oi v tre> dn»h brez bolečin ne iegi-nejo s koivniao vred Hls. balzamom. Lonč»k z garancijskim pismom 1 K, t lončki 2*50, 6 lonč-knv 4 SO Xemeny, JCoiloe Kaaaa) I Poatfaoh 12, Ogr-■>:o._493
KAVA 1
&0']o cenejša,:
¿merikanska štedilna kstva, vele-s.r(;matična, izdate» in štedilaa 6 kg poskusna vruča 11 K franke po poToetja. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj K 2 30 eddaji A. Sapira, ekspert kdt* in óaji Tiszabofe-d«» 496 Ogrska ^
Sahe gobi fižsl, vlsskl •sarawi ter sploh vse dežsise pridalke, kakor tudi vrste rnia kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje Graika c«s*a it. 2*	«O

«wwnrrwiiií rr o,t<<ii^v»w7mrni»vrwiv» w-ira- ins
Kdor svoj želodec ljubi, ne pija drugega, kakor
želodčni liker
Najboljši želodčni likčr I
Sladki in g?enki.
Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za uarafifte: .FLORIAN' , Lfnblj*na.
I -SILO ll«

hraniln ce in posojilnice v Noucerkvi»
Ker redni ob^ni /.bor dne 20. junija 1915 ni b i sklepčen, vrši se drugi cb ni zbor dne 19 septembra 191b na istem mestu in z is t: m ciitvnim redom ter bode veljavno sklepal De glede na Število navzoči?» zadružnikov.	526
Proti
'* «arasae a*dfts varovató tem bolj, k»r aadaj nalM&T» teoiasaii-s& prisasr: žhriaiinki, oäpice, ko«», «olora» Ste? »«etapa!,-} ■> uriáana jBoéJa, s*fc>
I JM^MTCmiMOTMIMav Ml» MIUWaWBmHWMBBWB—aBM—ttfll
nsn
in to nemudoma storite, 1 srf čke aTfttrij&kej?» Rod«>eg» križa
■■■i i i ..........................—	..........iinaamm	\
1 sre* ko ogrskega Rn?ečcga križa
1 srečko baiiiapošt,irske baiilike
Me-eóai obrok ra vseb pet srečk ozir. dobitn h listov sarco 5 kron
povsod, kje:- se pojavijo take bolezni, najprimernejše desinlekcij-sko sredstvo, ki ga morajo Imeti pri vsaki hifii. Najprtljublj»-neiSe razkužilo sedanjosti je po pie 8*a-aa zavod?»- prof Löf flor, i. Liebreich a, Pia*iar;erjR, di Vejtea, ifeiff«rja, Vert. us, Pertik», Va\a itd. n«ap»rno
Sč *« br«e vonja, nestrap*® in ceno dobi v vaaki lekarni tu itva* geriji t »rigiEslai htfkleoici (ziitno etekJo) p^ 90 v u. Učinek Ly»of.rina je to<5en in zineslji», z&taej g* idravnik priporočaj» za >a*kusev nje pri bolniški pos elji, za izitivanje ran, oteklic, asa nitise^tičii« cbrese in sa irigacijO,
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsegu Lysoform in učinLaje a»-OsepUčno in na lahko rabi najbolj občutljivo koto. Dal* tee«-■tiifrkc in voljno. Rabili boai* zato aanaproj V) iam-etne nnii«, s» «o navidee drago, t rabi pt jtko vtrfiao. jnilo «ioUja i
££i>msd slane I K 2® vin.
\mewi
j».
1 dobita» list 3% ij. sr&i k h 1 1880
1 drb tni list 4% t.g?ske iiip srtčk 'ti. 188i
12 žrebtnj vsako leto, glavni dob tki 630.G00 K
dobite igralno pravico do dobil kov ene turške srečke v znesku do
4000 frankih popeln&Kna zastonj.
Pojasnila in igrilci načrt pošilja brespiačno	484
===== Srečkovno zastopstvo 15 I.jubljant. sesek*
«	»ti fJ *	-9	V
¡» taoino sjiitssptienz. aume. voda, ki takoj In aanesljiT* aisin»*? inh is ost ter »obe bati in konsorvira. Tndi. pri kaUriii * ra, kažljs is: r.ahadn ga po iidravni&kS odr«dlii lahko rabit» «¿v V-T^enje. Nekaj kapljic sidcataj« na kcaaros vod«. Opičji Kit'«, itaa« 1 tavm* 6® viat-rl«*,.
Zanimivo knjigo s naslovoEi JZdia>rt& in ¿aaSn&UM.Vja*'" j»? !;♦ o* željo grafe in franke tenis HUBMAHM,	.IX,.
¡1»«!
Lfttarijßke Številke,
G*»d#e, dir l. septtubr* »16 f-6 «0 4 55 Í3 Lfw: 'in* 4. sep.fini i» i»)*: 46 86 fiO 68 1
etovaici!
Kupuj i ra voIíío, vinski kamen, sek in suhe gobe.
ikar^
vitenl W® ut. tik f&re^ ctt^k^»
n fm i m i— ■iiiiiii mit «s ir» n "lun iiikm ii h mm ■■wiinwmninn»imsii h i inr«njiiin>infti7irrtr'
E«»»»»waa m .m.», m.	i.	-
Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiva kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni,
Posebno priporočam od predenča očiščeno: Dom«S« sli kerjjukij	potem
Lueer^e? «91 ritmika
lakftPit&i 2» »nkrat kosili, Es^arsef, takoivana vHSca doteljs, Trivito S8R!(t m i»okre is «che tearaik®, K&resijess sc-^s,
Runkeln^VO reps, mšeč* dolg<'val«. mmeno dolgo in okr%k>7ato.
Svinjsko
\'mh vret nemeca yne, kakor rbftf® ia {tcpU na vinograde, obiska pričakuj od bileitia » velespoStovmcJetca
trg1 št. 10, tik f&s»E>e oerlrr®
TI
v rjiiju se najDoi] pripon
II
'i m-
j


■
i
I

f H T
•»'i	r t it
r< s« r
aw	«4 »»akag* -j» w> tuwartnjaä«1 aawaÄswe jo 4h/»*/». proti triw«s«&u oiJpsvtSf 5.4 4*/«%. Ofcmsi **	k Sif^ssisvtM
iii«; wa^uss I. fefl.oiija :n 1. jali;«	te«a, «ítaníí»» Vrjiíís* f.*	tfet gett»- «Unaar, »* 4s 5»» % a¡¡-k «kraa'atvgM^* fwfckavi«.
2* nr.tetfs«}« jkííí! m {«(te« ^tNau»« palotnic? (i'T,67K) «a f¡m¡*wl»c«-	piíA» pcaajilak« «ama.
t^Oftfíif áSt «sa	^ ¿1»>»» i» »o«, u »k»jUi« 9«y0«n>i rar&esti y» 9'/«*/« «>* vkaj)if>i «¡¡«inä» jwi S5/»"h oa tfea^itSw <n	);«
* W«w|IItl «-*•	S'/«'/» » ** «iHriMP Sr'Ä 9« SV».	s^cafljaj« na natave >v*<laoxtnik paj^tje« Oo-f9v* pr>. ¿rag* fanasritä
pnvsa";«	*	iwt |w<tt p«vratt*i feierte	k- í» e¿id*i yzaM^aj» 7 k»«a. Pretal» a» rfctatito «leí.» ;«»«!>ii-i.-4» '«vaefiaia», «tawSa piiwa 1» MÍ*»,


m»« «e wreten *r>¿¿Q ts ¿«tmk oi fi i<¡ «S, «»«	i» «*ako í"íb«to »4 8. 4« 13. sjw» ¿«iníid-s» äfvt.areit i^nuaäv. *	nwah 9» «^«^«ikí
<US-KtZS-kMC.	K f» IjjWwI* ¿ea¡M

.	:¿«s,-.'.T» .».tTKíf »¡^-.-íí^^^-cjssraiíaraisasíMí«

i» fMta)i %xi4&aJt)» »wk ¿ttarafr b»* 8. ae 13, wt dopoláa» ia «.i 2. 4¡> ft p-9(i.;?4Bt¡.
¡Bar* p»¡*»¡ü*!es bu» taéi Rt r*Tpo3»3£> é&m&t« htntait&Q a«Mj?sjÍH5S;«-
-^sa

nawai«i 1 mrmi i—iiiirni dihi..............................iibuwiíiiiiií imiihmjijijuji

ib sioino ser
f.
V
sT
i y
$

-•-» • ^JBsgsagMMCfiniMU	.suiapig&ggiggri:^-
m&mm s ^©^«si. Etmm
ObrsstMle hranilne
^ ®|	na vknjižbo, na osebni kredit m ¿a zastavo
2 k	vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. za stranke vsak delavnik od 9" do 12 ure
od dneva vloga d* dneva vsdiga.	Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez-	dopoldne.
Rectni. davek plaža p0»0jilj)ic& ffia.	plačno, stranka plača le koleke.	- Posojilnica daje tudi domače hranilnike -
iaß
f lastni Hiši (Hotel »Pri balam volu') v («Uu. Graška casta9» I.nacist
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža."
Odgovorni urednik: Franjo Zebot,
Tisk tiskarna sv. Cirila v Maribara.