£4. it*. V* Jakobova ajda in ožboltova repa sta malokdaj lepi, prqvi star slovenski pregovor. No, zadnja leta je v avgustovskih dneh po pravici povedano na Gorenjskem tudi vse manj cvetočih njiv posejanih z ajdo. Ajdovi žganci pa kljub temu ostajajo prava kulinarična posebnost Hg) - Foto: F. Perdan * K» v Leto XXXI. Številka 64 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, torek, 22. 8. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1058 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Gozdovi ovirajo modernizacijo Kranj - V torek, 15. avgusta, se je sešel na 15. sejo izvršni svet kranjske občinske skupščine in med drugim razpravljal o akcijskem programu za pripravo in sprejem aneksov k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1979 in 1980. imenoval komisijo za malo gospodarstvo, obravnaval odločbo o odstranitvi še nedokončanega objekta pri ribniku v Lahovčah, katerega investitor je Ribiška družina Bistrica iz Domžal, razpravljal o nekaterih urbanističnih spremembah in kadrovskih zadevah. Pomembna točka dnevnega reda pa je bila ugotovitev splošnega družbenega interesa pri modernizaciji brniškega letališča. Za pridobitev druge kategorije za brniško letališče ni dovolj le 15 metrov širša in 3300 metrov dolga vzletnopristajalna steza, temveč je treba ob letališki ograji v 80-metrskem pasu za nemoteno delovanje sodobnih radarskih in varnostnih, naprav posekati ali omejiti rast dreves na okrog 100 hektarih gozda, ki je last 470 lastnikov, ker se letališče z vsemi lastniki gozda ni moglo dogovoriti o odkupu, je izvršni svet kranjske občinske skupščine sprejel odločbo o ugotovitvi splošnega družbenega interesa v gozdovih tega območja. Odločbo mo- ra potrditi še občinska skupščina, splošni družbeni interes pa je povezan s plačilom pravične odškodnine. Tak postopek je nujen, ker vsi lastniki gozdov niso pristali na odkup. Le-ti so sicer v manjšini, vendar je kljub temu ugotovitev splošnega družbenega interesa nujna. Na parcelah, kjer pa je bil že sklenjen dogovor med lastniki in letališčem, sečnja poteka že dva meseca. Kranjski izvršni svet je ob sprejemanju odločbe menil, da bi moralo letališče organe občinske skupščine pravočasno seznaniti s to problematiko in zahtevati postopek. To je čudno zaradi tega, ker je bilo dovoljenje za popravilo izdano že lani, priprave pa so stare že nekaj let.' .ik Več osnovnih organizacij Tržič — K uresničevanju sklepov kongresa Zveze komunistov Slovenije v tržiški občini sodi tudi priprava statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK. Statutarni sklep naj bi med drugim zmanjšal število članov občinske konference ZKS in njenega komiteja. S tem bi postala oba organa organizacijsko in akcijsko sposobnejša. Prav tako kaže ustanoviti osnovne organizacije ZK povsod tam, kjer jih še ni. Osnovne organizacije na primer še nimajo v TOZI) Gradbinec, v Lomu, Se-benjah. Seničnem in v Jelendolu. Kljub temu pa je Tržičanom uspelo v zadnjem ietu oblikovati 8 novih osnovnih organizacij ZK. Skupno jih je sedaj v občini 46. •jk Sejemske izkušnje Včeraj so na kranjskem sejmišču zaprli 28. mednarodni Gorenjski sejem — Priprave na oktobrski sejem opreme Železnica želi več tovora Cement bo potoval v cisternah V Kranju je po informacijah Železniškega gospodarstva iz Ljubljane že oblikovan konzorcij za izgradnjo terminala za železniški prevoz in prevzem cementa v cisternah GOSTIŠČE illKLl Obiščjte priznano blejsko gostišče Dobra kuhinja Senčni vrt — terasa dpeceriaa ©©©© Ljubljana - Železniško gospodarstvo iz Ljubljane ugotavlja, da se transport cementa po železnici ne razvija po načrtih. Junija letos so na primer železničarji prepeljali 22.794 ton cementa, julija pa le 19.300 ton. kar je veliko pod planom in pod možnostmi, ki se ponujajo pri prevozu po železnici. Upoštevati pa kaže. da je bila večina tega cementa prepeljanega v kontejnerjih in ne v cisternah, kot je biio načrtovano predvsem ob rekonstrukciji cementarne v Anhovem. Takrat je bilo dogovorjeno, da je treba v Ljubljani, Kranju. Mariboru, Celju in Novem mestu zgraditi posebne terminale, do katerih bi železničarji vozili cement v cisternah tipa Uahc, na terminalih pa bi cement s pomočjo posebnih naprav prečrpali v silose in iz njih oskrbovali potrošnike. Ko je bil prevoz s cisternami pripravljen, se je zataknilo pri terminalih. Nikjer jih niso /gradili, zato so bili kontejnerji edina rešitev, pa še w so morali železničarji dobiti iz Švedske, saj je bil dobavni rok kočevskega 11 asa predolg. Cisterne pa so medtem čakale Prevozu cementa s cisternami se obetajo boljši rasi. £e sedaj so »cementni vlaki« med najhitrejšimi in najtočnejšimi. v primeru cistern pa bo prednost prevoza po železnici še Strel sedmi HAKIMH'HK - Na argentinskih umuri-Acih ne pripravlja za novo nezono vetf evropakih alpskih reprezentanc. Imeli pa ho že prvo pregledno tekmo v veleslalomu. V dokaj močni konkurenci je bil najhitrejši Italijan Nockler pred rojakom Thoe-ii t i t-m NaAi niso bili »lahi, vendar je Križaj moral v sneg v drugem nastopu, še najbolje h€* je odrezal Strel, ki je bil sedim, osmi j«" bil MuguAar, deseti pa Tone Koželj. oh večja. V Kranju je bil že oblikovan konzorcij za izgradnjo terminala, ki bo omogočal prevoz in skladiščenje cementa v cisternah. Pri investiciji sodelujejo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Murkur iz Kranja in še nekateri gorenjski potrošniki. Na enake akcije se pripravljajo tudi na Štajerskem. Pri gradnji terminalov morajo stati železničarjem ob strani proizvajalci in potrošniki cementa. Povedati tudi velja, da vlada vedno večji interes za prevoz cementa v cisternah tudi v drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah. J. Košnjek Kranj — Pozno sinoči so na kranjskem sejmišču zaprli 28. mednarodni Gorenjski sejem, o katerem se je zadnjih 14 dni do* sti pisalo in govorilo. Kljub temu zasluži prireditev še nekaj besed, saj bi utegnila biti v marsičem prelomna: ali bodo prihodnji poletni širokopotrošni in drugi sejmi obdržali sedanjo doseženo raven, kar bi lahko pomenilo v določenem smislu tudi stagnacijo, ali pa bodo presegli doseženo in postali prireditve, ki bodo še bolj utrjevale sloves kranjskih sejemskih prireditev. Sinoči zaključeni sejem kaže, da se Gorenjski sejem želi razvijati in ne stopicati na mestu. Čez 100.000 ljudi ga je videlo, promet in vrednost sklenjenih poslov pa dosegata nekaj deset milijard starih dinarjev. Sejemska propaganda je predrla okove tradicio-nalnosti. O tem pričajo letaki, najrazličnejše propagandne edicije, zapisi v časnikih in propaganda na televizijskih zaslonih. Dosti pohvalnega je bilo slišati tudi na račun urejenosti razstavnih prostorov. Vsak obiskovalec se je lahko znašel in našel veliko tistega, kar je iskal. Takšni širokopotrošni sejmi, med katere sodita kranjska poletni in novoletni sejem, morajo biti. 28. mednarodni sejem pa je bila tudi osrednja kranjska družabna in zabavna manifestacija. Se nikdar se v večernih urah ni zvrstilo toliko najrazličnejših ansamblov in folklornih skupin, popoldnevi pa so bili izpolnjeni z nastopi godb na pihala. Vstopnina za letošnji sejem je znašala 30 dinarjev. Marsikdo je menil, da je bila previsoka. Predstavniki kolektiva sejma odgovarjajo, da temu ni tako. Otroci so imeli prost vstop, mladini in vojakom pa je bilo treba odšteti le 10 dinarjev. Prav tako za večerni zabavni program ni bilo treba plačati vstopnine posebej. Razen tega pa je bilo v čas- nikih natiskanih nad 300.000 kuponov, s katerim je bilo mogoče priti na sejem za 10 dinarjev ceneje. Kako iskani in uporabljeni so bili kuponi, pove podatek, da je 30 dinarjev odštelo za vstopnino le okrog 10 odstotkov obiskovalcev! Samo to pa kranjski sejemski prireditvi ne zagotavlja obetavne prihodnosti. Treba bo uresničiti zamisel o novih primernejših prostorih, ki ne bodo služili le sejmom, temveč bodo večna-membni in vsesplošno uporabni. Ura bije plat zvona, sicer utegne kranjski sejem zgubiti status mednarodnega sejma, pa tudi inšpekcija bo morala zaradi najrazličnejših vzrokov ukrepati. Kolektiv sejma je voljan po svojih močeh pomagati in širiti dejavnost, kar je letošnje prvo polletje z nekaterimi izvensejem-skimi prireditvami že dokazal. Tudi za jesenski čas že načrtuje nekatere. Se več interesa za sejem pa mora pokazati predvsem gorenjsko gospodarstvo. Vsakoletno sodelovanje na sejmu naj postane del letnih poslovnih planov. Predvsem pa bo voljan sejem nameniti več prostora turističnim organizacijam, kar bi bila obogatitev sejemskih prireditev. Včeraj zaključeni poletni sejem pomeni za kolektiv Gorenjskega sejma že začetek priprav za oktobrski sejem opreme. Prireditev bo obogatena z nekaterimi spremljajočimi akcijami. Posebna pozornost bo veljala urejenosti človekovega bivalnega prostora, deželam v razvoju, gobarskim razstavam in prodaji ozimnice. Tudi pomanjkljivosti, ki se kažejo pri gostinski plati sejma, morajo biti odstranjene vsaj do take mere, ki je v sedanjih pogojih dela sejma dosegljiva. J. Košnjek nesreči, ki se je magistralni cesti $3* EDEN MRTEV, PET RANJENIH - V prometni zgodila i nedeljo malo po tretji uri popoldne na Jeprca - Kranj pri Meji. je bil mrtev tuniki državljan Mustafa Dadak, pet ljudi pa seje huje ranih). Muharem Hasanagič iz ZRN je prehiteva/ osebni avtomobil, ko mu je pripeljal nasproti Ahrnet Vapar, prav tako iz ZRN. Trčenje je bilo silovito. Poleg življenja in telesnih poškodb je terjalo tudi za okoli 180.000 dinarjev materialne škode. (H. J.) - Eoto: E. Perdan Svedri v dno Jadrana Že mesece so iskali nafto v Jadranu s posebno ploščadjo Panon, zdaj pa so to ploščad prepeljali na območje italijanskih ozemeljskih voda. Svedri naj bi prodrli 6500 metrov globoko v zemljo, kar predstavlja rekordno vrtino. Upajo, da bodo odkrili večje količine plina, saj vse dosedanje raziskave napovedujejo, da je severni Jadran bogat z nafto in plinom. Izvoz na Kitajsko Tovarna profilov in cevi rudarsko-industrijskega kombinata v Aleksincu bo letos prodala na Kitajsko 30.000 ton cevi v skupni vrednosti 8 milijonov dolarjev. Na Kitajsko so že izvozili 11.000 ton cevi. Tovarna bo najmanj dve tretjini proizvodnje prodala v tujino. Tuji kapital Po sklepu zveznega izvršnega sveta bodo lahko tuje osebe vložile svoj kapital v jugoslovanske delovne organizacije. Po odloku zveznega izvršnega sveta bodo lahko vložili najmanj 10 odstotkov od skupne vrednosti projekta, vendar ne manj kot 5 milijonov dinarjev. S tem naj bi se naša država dolgoročno vključevala v mednarodno delitev dela. Zanimanje za naše gospodarstvo je med tujimi industrijalci precejšnje, vendar so bila dosedanja vlaganja precej skromna in so znašala okoli 26 milijard dinarjev. Od tega je bilo 5,7 milijarde tujega kapitala, ostala pa so bila domača sredstva. Varčni Slovenci Po podatkih smo Slovenci iz leta v leto bolj varčni. Od lanskega do letošnjega junija so sredstva delovnih ljudi in občanov v bankah v Sloveniji porasla za 40 odstotkov, devizna sredstva pa za 52 odstotkov. V naši republiki znaša delež temeljnih bank, združenih v Ljubljansko banko, nekaj več kot 91 odstotkov vseh sredstev v Sloveniji ali 24 milijard dinarjev. Dovolj kave V Sloveniji bomo letos dobili okoli 8000 ton kave ali 15 odstotkov vsega jugoslovanskega kontingenta za leto 1978. Lani so slovenske pražarne sprožile 12.000 ton kave, porabimo pa jo v Sloveniji letno 4000 ton. Poleg tega je Slovenija dobila še tisoč ton kave iz lanskih zalog ali skupaj kar 9000 ton. To pomeni, jda bodo slovenske pražarne sprožile letos okoli 3000 ton kave manj kot so jo lani. Predpis o nadomestnih delih Od 28. avgusta letos bo veljal predpis o nadomestnih delih, ki ga predvideva že zvezni zakon o standardizaciji. Ta zakon namreč dolo ča, da morajo proizvajalci, uvozniki in trgovci vsem izdelkom, ki jih prodajajo skupaj z garancijskim listom, določiti življenjsko dobo ter za ta čas preskrbeti dovolj nadomestnih delov in ustrezne servisne storitve. Če organizacije združenega dela ne bodo zagotovile za proizvode z garancijo delov in storitev, jo bodo tržni inšpektorji kaznovali z dokaj ostrimi kaznimi. Tudi sprem ni dokumenti in navodila o uporabi proizvoda bodo vedno morali imeti spremno slo vensko besedilo. Vsekakor lepši časi za potrošnike, ki so do zdaj morali večkrat po re zervne dele preko meje._ , Cel teden so se vrstile prireditve v počastitev krajevnega praznika KS Orehek — Drulovka, v soboto, 19. avgusta, pa je predsednik KS Tomaž Iglic slovesno odprl javno medkrajevno telefonsko govorilnico pri trgovini na Orehku. Javni telefon so krajani že težko pričakovali, saj je bilo v obeh naseljih le nekaj priključkov. Dela okrog napeljave ostalih telefonov še trajajo in za 29. november PTT Kranj in KS obljubljata, da bo okrog 200 naročnikov dobilo svoje priključke. Foto: D. D. Ocena gospodarjenja Tržič — V večini tržiških organizacij združenega dela, temeljnih organizacij in delovnih skupnosti so se lotili ocenjevanja uresničevanja srednjeročnih razvojnih programov. Plani so se prevesili v drugo polovico in o njihovem uresničevanju kaže pripraviti temeljito oceno. To je obenem tudi izvrševanje sklepov III. zasedanja občinske konference ZKS, na katerem so komunisti ocenjevali uspešnost tržiškega gospodarstva. V tržiški občini hkrati poudarjajo, da bodo spoznanja iz te akcije še posebno dobrodošla pri oblikovanju prihodnjih srednjeročnih programov. Še posebna pozornost mora veljati investicijam, ki zadnja leta v tržiški občini zastajajo, čeprav so potrebe po njih vedno večje. V marsikateri delovni organizaciji ali temeljni organizaciji združenega dela so o analizi razpravljali tudi na osnovnih organizacijah Zveze komu- Pobratenje s Trbovljami Javornik — Letos so ob občinskem prazniku na Jesenicah podpisali listino o pobratenju med občinama Jesenice in Trbovlje, s Trbovljami pa že petindvajset let uspešno sodeluje Delavsko društvo Svoboda France Mencinger Javornik — Koroška Bela. Kulturni delavci vsako leto organizirajo več medsebojnih kulturnih srečanj, predvsem z DPD Svoboda II iz Trbovelj. Lani so podpisali listino o pobratenju dveh društev, na več sodelovanja pa se pripravljajo tudi ostale organizacije in društva v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela. Povezali naj bi se predvsem z društvi in organizacijami, ki delujejo v krajevni skupnosti Franca Fakina v Trbovljah. I). S. Žito Ljubljana TOZI) Triglav Lesc,- Komisija /a dHo\ na razmerja objav Ija prosta dela in naloge i VOZNIKA -PRODAJALCA VKČ SKLADIŠČNIH DELAVCEV Pogoji: pod 1.: K \ i1 lm >\ <•! i/ pii /;i \o/ilo li kale^m i |c. po skusim opravljanje nVi*i\ nil) nalog 1i ;i \n '1 iiicsim ljari|<- c 1«-J < .v 11 j 11 nalog Iraj.i I mesci Kandidati imajo možnost nastanitve \ samskem stanovanju. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ŽITO, TOZD TRIGLAV, Lesce. nistov. Komite občinske konference ZKS meni, da je vključevanje komunistov v razreševanje te problematike nujno. Prav tako je že dogovorjeno, da bo o ocenah, izdelanih v zd ruženem delu, razpravljala ko-mitejeva komisija za družbenoekonomske odnose skupaj s skupščin-sk im oddelkom za družbeni plan in finance. Končna ocena tržiškega gospodarjenja v prvi polovici sedanjega srednjeročnega plana pa bo izrečena na posvetovanju, ki se ga bodo udeležili delegati združenega dela, sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predstavniki občinske skupščine in njenih organov ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. -jk Izleti na Rab, v Renici in Gonars Ob praznovanju 35. obletnice osvoboditve iz italijanskih zaporov in koncentracijskih taborišč organizira komisija zaJnterniran-ce pri Občinskem odboru ZB Kranj skupno s komisijo za politične zapornike in internirance pri republiškem odboru ZB NOV Slovenije obisk kostnic v Gonar-su in Sansepolcru v Italiji ter pokopališča na Rabu. Izlet v Sansepolcro — Renici bo 9. in H), septembra, v Gonars in Tržič (Monfalcone) pa enodneven in bo odhod K), septembra. Rok za prijavo za oba izleta je 1. september 1978. Izlet na Rab pa bo lf>. in 17. septembra, prijaviti pa se je treba do 5. septembra. Na Rabu bomo proslavljali 35. obletnico ustanovitve Prekomorske brigade in osvoboditev taborišča. Z zastavami in venci se bomo poklonili žrtvam za svobodo. Na izlet vabimo zlasti internirance taborišča na Rabu. njihove svojce, borce Prekomorske brigade in ostale borce. Informacije za vse izlete dobite na Občinskem odboru ZB Kranj, ki sprejema prijave. Prijavite se pa lahko tudi na ZB Vodovodni stolp (na KS). Delovno praznovanje vKSTrboje 24. avgusta praznuje KS Trboje v spomin na prvega padlega aktivista z njihovega terena Vinka Jenka, kije bil kot talec ustreljen pri mostu v Žirovnici. Običajno je bila v tej krajevni skupnosti ta čas vrsta prireditev, letos pa prav ta teden polagajo asfalt na ulice in za večje praznovanje ne bo časa. Mladinci bodo imeli nogometne tekme — pet ekip se bo potegovalo za pokal. Začeli so včeraj, zadnja tekma pa bo v nedeljo, 27. avgusta. »No, če bo asfalt položen,« pravi predsednik KS Rudi Komurka, »bo za krajane to velika delovna zmaga. In če bo le mogoče, bodo za soboto. 26. avgusta, gasilci pripravili gasilske vaje« D. D. Mladi med kongresoma Mladi delavci še v ozadju Pri jeseniški konferenci ZSMS so ocenili delovanje mladih delavcev, združenih v konferenci mladih delavcev, v obdobju med IX. in X. kongresom ZSMS — Od 57 osnovnih organizacij jih uspešno deluje 35 JESENICE - Pri jeseniški vseh pomembnejših vprašanjih in da je hitrejše razreševanje posameznih vprašanj odvisno tudi od njihove sposobnosti in pripravljenosti za delo v delegacijah. Na nedavnih volitvah se je se več mladih vključilo v delegatski sistem, saj so v temeljnih organizacijah izvolili v delegacije za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela 27 odstotkov mladih, a $e Domembneiša ie uaotovitev. da je bilo v delegacije izvoljenih kar 944 mladih ali šestkrat več kot v letu 1974. Mladi so v tem obdobju organizirali več akcij, s katerimi so vplivali na boljše gospodarjenje in boljše rezultate dela, se skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami vključili v izdelave programov stabilizacije in tako s svojim delom okrepili zaupanje družbe v mlado generacijo. A še vedno niso povsod dovolj vplivali na planiranje, na srednjeročni razvoj družbenih dejavnosti ter na ostala področja samoupravljanja in razvoja. Od 57 osnovnih organizacij ZSMS, ki so ustanovljene v temeljnih organizacijah, uspešno deluje 35 osnovnih organizacij. Najslabše je v trgovini, kjer dobro deluje le osnovna organizacija v Rožci in v turizmu, kjer nikakor ne morejo trajneje organizirati osnovnih organizacij ZSMS, čeprav so v teh sredinah zaposleni večinoma mladi delavci. D. S. konferenci ZSMS so med drugim odkrito in odločno spregovorili o delovanju konference mladih delavcev zato, da bi bilo njeno delovanje v prihodnje še učinkovitejše. Mladi delavci so se vključili v razprave o osnutku zakona o združenem delu v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah. Organizirali so več izobraževalnih oblik, predvsem za mlade, zaposlene v največji delovni organizaciji, v jeseniški železarni. Delavci so tako spoznali najbolj pomembna določila, še premalo pa so se seznanili s podrobno vsebino zakona o združenem delu. Ponekod so se tudi vključevali v razprave le formalno in niso prispevali svojih pripomb k vsebini in k iskanju novih rešitev. Na volitvah leta 1974 se je sicer več mladih vključilo v delegatski sistem, vendar so pozneje ugotavljali, da se zelo malo mladih pojavlja na zasedanjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in zbora* združenega dela. Tudi mladi so na svojih sestankih premalo razpravljali o samoupravnih organih in delegacijah in se je dejavnost omejila večkrat le na evidentiranje in kadrovanje mladih delavcev. Kljub tem pomanjkljivostim pa je bila med mladimi očitna zavest, da jim delegatski sistem daje možnosti, da odločajo o JESENICE Pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice se bodo po poletnem predahu zopet lotili uresničevanja zelo pomembnih nalog. Sedaj pri. pravljajo predlog akcijskega programa občinskega odbora, ki mora biti sprejet do konca septembra, nadalje pa pripravljajo tudi pravilnike občinske borčevske organizacije in krajevnih odborov ZZB NOV v vseh krajevnih skupnostih. Nadalje imajo pri občinskem odboru že dalj časa v pripravi družbeni dogovor o urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih obeležij in grobov borcev v občini Jesenice. 0 osnutku dogovora je razpravljalo že več delovnih organizacij, o osnutku dogovora pa bodo ponovno še enkrat razpravljali vsi zbori skupščine občine Jesenice. Kot predvidevajo, da dogovor podpisan do konca leta. J.R. TRŽIČ Pretekli teden je bila v Tržiču seja koordinacijskega odbora za izredne gospodarske in politične razmere. Na seji so se dogovorili. da morajo vse osnovne organizacije Zveze komunistov iz tržiške obline izdelati ocene političnega položaja v sredinah, kjer delujejo. Ocene morajo biti nared do konea oktobra, o njih pa bo govora tudi na bližnjem posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov. Ta teden bo na tržiškem komiteju ZKS seja komisije za idejna vprašanja in usposabljanje članov ZK. Člani komisije bodo obra v na vali program usposabljanja komunistov in razpravljali o programi: regijskega študijskega središča. -jk Uresničevanje kongresnih sklepov Jesenice — Komunisti v jeseniški železarni uresničujejo sklepe kongresa Zveze komunistov. V Železarni je 900 komunistov, ki niso organizirani več v tovarniški konferenci in v komiteju temveč v novih • organizacijskih oblikah. Na svojem nedavnem zboru so spregovorili o prvem osnutku o sodelovanju med temeljnimi organizacijami in delovne organizacije sestavljene organizacije združenega dela slovenske železarne in trgovsko hišo Tehnoimpex. Ko bodo zbrali pripombe iz temeljnih organizacij, bodo pripravili predlog, ki ga bodo posredovali vsem delavcem. Na zboru so med drugim tudi ugotovili, da je gradivo pomanjkljivo, da manjkajo predvsem določila o dohodkovnih odnosih in o ekonomskih pokazateljih. Člani so se tudi strinjali s tem. da zavzeto rešujejo vse naloge, predvsem ocenjujejo ures- Pozornost zdomcem Tržič — Čeprav je v tržiški občini po nepopolnih podatkih le okrog 120 zdomcev, je komite občinske konference ZKS vzpodbudil široko in temeljito razpravo o tem vprašanju. Komisija za mednarodna in mednacionalna vprašanja komiteja bo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje in drugimi strokovnimi službami izdelala obširno analizo problematike zdomstva v tržiški občini. Se posebna pozornost bo veljala vračanju zdomcev in zagotavljanju delovnih mest zanje. -jk ničevanje nalog planov v vseh sredinah. V letošnjem prvem polletju so v železarni bolje gospodarili kot v enakem lanskem obdobju. Izgubo j*, izkazala le temeljna organizacija združenega dela hladna valjarna Bela in sicer v višini 48,8 milijona dinarjev, ostale temeljne organizacije pa so ustvarile dovolj čistega dohodka. Tudi materialni stroški h bili nižji od načrtovanih. Komuniste železarne pa čaka še vrsta nalog, ker še niso izpolnili načrtovane skupne in blagovne proizvodnje in zato tud; ni prišlo do porabe surovin in materialov. Borcem -udeležencem XII. SNOUB Proslava 35. obletnice ustanovitve brigade bo v soboto. 2. septembra 1978 v Mokronogu, z naslednjim programom: - od 11. do 14. ure - podelitev značk, spominskih dani (ti-tovka, kipec partizana), danlo tovarne »Dana« iz Mirne m kosilo - ob 14. uri slavnostni del proslave z govorom in podelitev domicilja brigadi od občine Trebnje. Po slavnostnem delu ječanje borcev s prebival-tvom ln ogled razstave o brigadi. Nadzor nad samoupravnimi akti r»_ i_____ f 3. stran Delovna skupina za opravljanje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela je opravila temeljito in natančno delo — Kakšni so splošni akti v desetih delovnih organizacijah radovljiške občine? RADOVLJICA - Od marca do konca junija letos je delovna skupina za opravljanje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, ki jo je vodil diplomirani pravnik Miran Bogataj, temeljito pregledala samoupravne splošne akte, ki urejajo področje osnov in meril za vrednotenje dela ter razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Samoupravne splošne akte so pregledali v Verigi, v Plamenu Kropa, v Kemični tovarni Podnart,* v LIP Bled, v Sukno Zapuže, v Vezeninah Bled, v Žito Lesce, v Elanu Begunje, v GG Bled ter v SGP Gorenje Radovljica. V vsaki delovni organizaciji so opiaviii vestno in temeljito delo, ob koncu pa so posredovali tudi nekaj načelnih ugotovitev. Poudarili so, da jim tako način dela kot razmeroma kratki rok niso dopuščali, da bi v aktih opredeljene rešitve primerjali s prakso, ugotovitve pa tudi ne morejo veljati za splošno stanje v občini. Samoupravni splošni akti, predvsem sporazumi o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter sporazumi o osnovah in merilih za vrednotenje dela in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, so bili v večini primerov sprejeti v predpisanem roku. V večini primerov so ob razporejanju čistega dohodka upoštevali odvisnost sredstev za osebne do- Problem, ki ni samo kmetijski Igra koruze in pšenice Kljub slabemu vremenu med setvijo in žetvijo poročila o ugodni kmetijski letini — Koruza še vedno veliko dražja od pšenice - Zvezni izvršni svet prepovedal krmljenje pšenice KRANJ — Koruza, ki je za rižem in pšenico tretje žito sveta in pri katere pridelovanju se Jugoslavija uvršča v vrh svetovne lestvice, nas letos temeljito preseneča. Prvič nas je presenetila lani, ko smo pridelali okrog 10 milijonov ton kor«rnega zrna. kar naj bi bilo toliko, kolikor smo planirali za leto 1980. Drugič pa nas preseneča sedaj, ko koruze nikjer ni dobiti kljub »astronomski« ceni 4,5 dinarja, kar je najmanj še enkrat toliko, kot je poprečna svetovna cena. Še več! Koruzo, čeprav jo je menda v kaščah dovolj, bomo uvozili. Slovenija naj bi jo po najnovejših vesteh prejela iz uvoza le 17.000 ton. kar je premalo, saj je področja, kjer je v Sloveniji koruza doma, /ajela naravna katastrofa. Mogoče, ugibajo nekateri, pa lani koruze v resnici sploh toliko ni bilo in so se ocenjevalci letine ušteli. Čeprav bi imeli tudi slednji lahko prav. pa do takšnih razmer na našem trgu s koruzo ne bi smelo prihajati. Živinorejci, proizvajalci močnih krmil in prašičjerejci so se /našli v izjemnih težavah. Ostali so brez koruze kot osnovne krme ali najpomembnejšega elementa močnih krmil. Morali so poiskati izhod. Začeli so krmiti in predelovati pšenico, ki je cenejša od koruze (pridelovalci so jo voljni prodati tudi po 2,70 dinarja) in to je menda edinstveni primer na svetu. Za krmljenje 'n predelovanje pšenice smo se odločili v trenutkih, ko še nismo vedeli, kakšna bo v resnici letošnja letina, in ob obljubah, da bomo pšenico upoštevajoč lanske rezerve tudi lahko i/vozili, s tem smo začenjali postavljati na tehtnico tudi zagotovitev redne preskrbe s pšenico, potrebno za hrano ljudi in za zagotovitev rezerv; Nad obojim se kaže letos zamisliti, saj odkup pšenice še zdaleč ne dosega lanske ravni. Da bi prekinili s takim položajem in prenehali / razistpava-njem pšenice, je zvezni izvršni svet sklenil prepovedati krmljenj« pšenice. To naj bi bil eden od ukrepov, ki naj bi dal pšenici vrednost, ki jo zasluži in jo pripeljal v sprejemljivejše cenovno razmerje s koruzo. Bo mogoče ta ukrep ob uvoženi koruzi odprl tudi domače kašče. ki so menda do vrha polne tudi zaradi tega. da bi se njena cena še povečala. Izvršni svet je terjal pospešen odkup pšenice, saj je že slišati za namene, da bi z njenim zapiranjem pred trgom umetno zviševali tudi njeno ceno. Vsekakor pa je treba čim prej odstraniti veliko razliko v ceni pšenice in koruze, kar pa je odvisno od volje in sposobnosti pridelovalcev in porabnikov. Položaj, sredi katerega smo sedaj, se ne bi smel ponoviti. Upoštevati moramo, da tudi letošnji pridelek pšenice in koruze ne bo tako slab kot so nekateri napovedovali oh neurjih Ne bo sicer rekorden, vendar pa vsaj za pšenico ocenjujemo, da jo bomo pridelali približno 5.5 milijona ton kar je približno na lanski ravni. Ugodne vesti na javlja jo tudi rejci govedi in prašičev ter proizvajalci mleka. Menda ni bojazni, da ne bi nekaj kmetijskih pridelkov tudi izvozili, l/voz lc-teh naj bi dosegel 640 milijon«*v dolarjev. ■I InomhHv hodke od dohodka, niso pa v vseh primerih določili razmerja posebne, splošne in skupne porabe. Vendar pa so v večini primerov osnove za ugotavljanje dohodka, doseženega zaradi izjemnih pogojev na tržišču, neopredeljene in tudi kategorije skupnega prihodka in skupnega dohodka premalo natančne. Niso pa urejena področja prispevkov delavcev k povečanju dohodka z inovacijskimi predlogi. Te določbe so v aktih zelo splošne ali nakazujejo na posebne akte, ki pa jih delovni skupini niso predložili. To vsekakor ne pomeni, da teh ureditev ni, verjetno pa gre za akte, ki še niso usklajeni z določili zakona o združenem delu. Člani delovne skupine so tudi ugotovili, da so v delovnih organizacijah področje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabe prilagodili značilnostim posameznih delovnih procesov. V večini rešitev so upoštevali določbe zakona o združenem delu, pri ugotavljanju rezultatov dela pa uporabili tako metode merjenja kot ocenjevanja. To posebno velja za področje strokovnih, administrativnih in drugih podobnih del. V delovnih organizacijah vse bolj uporabljajo kvalitetna merila, ki se odražajo v skupnih rezultatih dela kot produktivnosti, v stroških, v doseženem dohodku in drugo. Vendar pa je še vedno nekaj neskladnosti, saj so rešitve v aktih v večini postopno uveljavljajo v praksi, prilagojene so prejšnji sistemizaciji, analitičnim ocenam delovnih mest, kar kaže na to, da ureditve niso rešene celovito. Vsekakor pa bo vsebinsko popolnost pokazala praksa, ki je trenutno le še premajhna. Ocenili pa so za pozitivno in kvalitetno, da so v aktih že rešitve, ki upoštevajo kazalce gospodarnosti in izhajajo iz upravljanja s sredstvi. Ne nazadnje so člani delovne skupine opozorili tudi na pogoste različne ureditve na področju, ki ga ureja sindikalna lista, saj so bile določbe, ki so nasprotovale načelu enakopravnosti delavcev, tako z različnimi osnovami za dnevnice, za ločeno življenje in tako dalje in bile v nasprotju z načelom, da je delo družbena kategorija in da jo je treba povsod dosledno vključevati in uveljavljati. I). S. Odbor za medsebojna delovna razmerja Zavoda Matevža Langusa Kamna gorica razpisuje opravila in naloge: 1 LOGOPEDA - FIZIOTERAPEVTA /a nedoločen čas Pogoji: diploma PA — logopedija Prednost imajo kandidati, ki so na pedagoškem področju že delali z otroki 2 POSLOVODJE KUHINJE Pogoj: poslovodska šola ali KV kuhar (opravljen tečaj /a zahtevnejša dela v kuhinji) ali K V kuhar /delovnimi izkušnjami Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Rok za prijavo je 31. avgust 1978. Prijave pošljite na naslov: Odbor za medsebojna delovna razmerja zavoda Matevža Langusa Kamna gorica. Nova temeljna organizacija Tržič — Bombažna predilnica in tkalnica i/ Tržiča ima že dolgo svoj obrat konfekcije v Loškem potoku, kjer je sedaj (»1 zaposlenih. V razpravah o oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela v Bombažni predilnici in tkalnici je bila dana tudi vzpodbuda, da mora postati tudi obrat v Loškem potoku temeljna organizacija« ko bodo zanjo ustvarjeni pogoji V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču kakor ludi v obratu v Loškem potoku se trudijo, da bi bili ti pogoji čim prej zagotovljeni. Težave so predvsem prostorske in kadrovske narave. Živahnejše pa mora postati tudi družbenopolitično delo SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJI KHAI\U © Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v /dni ženem delu in o delovnih razmerjih med delavci m zasebnimi delodajalci v 52. členu (l'radni lisi SRS št. 18/74) nalaga temeljnim organizacijam združenega dela, da z ustreznimi sredstvi in pripomočki ustrezno priredijo delovno mesto delavcu / zmanjšano zdravstveno ali delovno zmožnostjo ter mu tako omogočijo opravljati delo, za katerega je z rehabilitacijo uspo sobljen, ter tako tudi sposoben dosegati osebne dohodke po delovnih uspehih in vrednosti svojega prispevka v višini, kot jih dosegajo drugi delavci pri lakih delih. Invalidne osebe imajo po zakonu v času usposabljanja pravice in obveznosti po predpisih zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (določbe 48. do 7.1. člena), pri čemer je treba u po števati tudi ustrezne določbe samoupravnih splošnih ;iktu\ skupnosti /;i zaposlovanje pravice, ki jih ima invalidna oseba med pripravo za zaposlitev (usposabljati jeL obsegajo kritje določenih stroškov: gmotno pomot' med strokovnim usposablja njeni, rnorehitne prevozne stroške, selitvene stroške za invalidno osebo \ kraj zaposlitve itd. Pri določanju dajatev, do katerih i« invalidna oseba upravičena med usposabljanjem, se upošteva gmotno stanje družine. Pri tem velja omeniti, da novi zakon \ sistemu zaposlovanja invalidnih oseb vključuje tudi ekonomske spodbude. Organizacije združenega dela ter zasebni delodajalci, ki zaposlujejo invalidne osebe, imajo z republiškimi in občinskimi predpisi določene olajšave pri davčnih m drugih materialnih obveznostih. Zato zakon posebej omenja možnosl, da lahko občinske skupščine skladno z zakonom določijo olajšavi glede davkov, ki so dohodek občine. Za republiške predpise pripravi predlog olajšav Skupnost socialnega varstva Slovenije, za občinske pa občinske skupnosti socialnega varstva. Na Gorenjskem SO pri uresničevanju določil zakona o usposabljali ju in zaposlovanju invalidnih oseb pokazali največ razumevanja v Planiki Kranj, pri Viatorju .Jesenice ter KZK Kranj. Predvidevamo, da bodo v bodoče pokazale več posluha tudi druge organizacije združenega dela na (ibrenjskeni, O reševanju problematike usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb pa se bo treba Se sporazumeti in v bodoče ustvariti kar najbolj uslrc/.ne pogoje za usposabljanje in tudi bolj ali manj nemoten prehod v zaposlitev H eliabilit.iciiski svetovalec Mark o.Jelši n Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge L računovodje Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: ekonomska srednja šola z 2-letnimi delovnimi izkušnjami v finančni stroki, ustrezne moralnopolitične kvalitete 2 čistilke Pogoj: dokončana osemletka Kandidati naj pošljejo pismene prijave ali se zglase na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj. Maistrov trg 12. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni^ v 15 dneh po opravljenem postop- Nastop je možen takoj ali po dogovoru. Bogata izbira bombažnih tkanin tudi za najzahtevnejše okuse Informativno prodajni center Tekstilindus v hotelu Creina TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ in °ble dne> Cenjene poti ošmke na TRSTEIMIKU in okolici obveščamo, da bo prodajalna na Trsteniku od 24. avgusta dalje zaprta zaradi adaptacije Prosimo za razumevanje ŽIVILA Prodajalna v TENETIŠAH 9a 7°^d,2n av9usta da,ie odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. _ Priporočamo se za nakup Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaji SOZD SAP - VIATOR TOZD Tovorni promet Jesenice objavlja na podlagi plana in v skladu s kadrovskim načrtom prosta dela in naloge VODJE PROMETNO-TEHNIČNE SLUŽBE TOZD Pogoji: — srednja strokovna izobrazba prometno-tehnične smeri s sposobnostjo vodenja, organiziranja in koordiniranja med prometom in tehnično službo — 10 let delovnih izkušenj na'podobnih delih in nalogah — moralnopolitične kvalitete Delavec bo združeval delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi komisiji za delovna razmerja VIATOR TOZD Tovorni promet Jesenice v osmih dneh od objave. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA -z n.sol.o. objavlja na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas prodajalke živilske ali mešane stroke v Poslovalnici v Radovljici Poleg splošnih pogojev zahtevamo še naslednje posebne pogoje: KV prodajalka živilske ali mešane stroke, poskusno delo Stanovanja ne moremo nuditi. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o strokovnosti v 15 dneh od objave na Splošno kadrovski sektor K2K Kranj, Cesta JLA 2. Delavska univerza Škofja Loka obvešča, da za šolsko leto 1978/79 vpisuje v naslednje dislocirane oddelke rednih šol: — v osnovno šolo za odrasle — v poklicno kovinarsko šolo — v poklicno administrativno šolo — v upravno-administrativno šolo 3. in 4. letnik s predhodnim pripravljalnim tečajem — v tri- in štiriletno tehniško šolo za strojništvo — v delovodsko šolo strojne in avtomehaniške smeri — v ekonomsko šolo in v tečaje: — o varstvu pri delu — za skladiščnike — strojepisne — začetni in nadaljevalni — pisarniškega poslovanja — tehniškega risanja I. in II. stopnje — higienskega minimuma — za snažilke — za viličarje — tujih jezikov: nemščine, angleščine in italijanščine — gospodinjske tečaje: kuhanja, krojenja in šivanja Vpisovanje je do vključno 31.avgusta IJJ7H od 14. do IK ure v pisarni delavske univerze v avli osnovne šole v Skorji Loki i /a Namo) vsak dan razen sobote. Triglav konfekcija Kranj p. o. Kranj, Savska c. 34 razpisuje štipendije za poklicno tekstilno šolo — šiviljska smer Na razpis se lahko prijavijo kandidat i. ki ima jo: — dokončano osemletno osnovno šolo — splošno zdravstveno sposobnost. Prostiji za razpis je treba priložiti obrazen DZS l.oVi »Prošnjo za štipendijo« ter dokazila o materialnerM n< učnem uspehu. Prošnje s potrebnimi dokazili sprejemamo do septembra 1978 na gornji naslov. DO Industrija — obrt, p.o. Jesenice, Spodnji Plavž 6 d Komisija za delovna razmerja na podlagi 74. člena statuta objavlja prosta dela in naloge: 1. vodje DE 2. pomočnika vodje DE za obrat izdelave zaščitnih sredstev, avtopre-vlek in drobne krznene konfekcije v SKENDER VAKUFU - SR SiH Pogoji pod 1. in 2.: višja ali srednješolska izobrazba ustrezne smeri, pet ali deset let prakse, smisel za opravljanje vodstvenih del in nalog, pozitiven odnos do samoupravljanja in moralnopolitična neoporečnost. Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati naj ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljejo na naslov: DO Industrija — obrt Jesenice, Spodnji Plavž 6 d, 64270 Jesenice, v 15 dneh od objave. Stanovanj ni na voljo. KRANJ — V galeriji Prešernove hiše v Kranju so v petek, 18. avgusta, odprli razstavo likovnih del kiparja Dimčeta Pavlova. Pripravil jo je kranjski Gorenjski muzej, odprta pa bo do 31. avgusta, (-jg) — Foto: F. Perdan Repriza najboljših filmov v kranjskem kinu Center »Pula« po Puli 78 Kranj — Jutri, v sredo, se bo v kranjskem kinematografu Center začela repriza filmov letošnjega puljskega filmskega festivala, ki bo trajala do srede, 30. avgusta. Tako kot v drugih jugoslovanskih kulturnih središčih, hkrati je repriza tudi v ljubljanski Komuni, je izbor filmov sestavljen nadvse skrbno. Gledalcem se bodo predstavili vsi nagrajeni filmi, osem po številu, s tem, da bo film Okupacija v 26 slikah, ki se ponaša z letošnjo Zlato areno, kot zadnji film sklenil kranjsko reprizo. Slovenski delež je v tej reprizi sicer povsem okrnjen, saj v programu ni Štigli-covega Praznovanja pomladi. Kaže pa, da so sestavljavci programa menili, da je ob tako majhni slovenski filmski produkciji vsak slovenski film zaslužil samostojno in slovesno premiero: Praznovanje pomladi bo za kranjske filmske gledalce torej malo kasneje, v jeseni. Otvoritveni film v Kranju bo jutri v sredo »Bravo maestro«, ki ga ljubitelji filma ne bodo hoteli zamuditi zaradi Rade Šerbedžije. ki je prejel za svojo vlogo »maestra« zlato areno. Film o sodobni temi odnosa med umetnikom in družbo, z obsodbo malomeščanščine se ponaša s srebrno areno kot drugi najboljši festivalski film. zlato areno pa je dobil tudi snemalec Živko Zalar. »Ljubica« je film o položaju žene v današnji družbi. Filmu, ki ima tudi bronasto areno za režijo, daje posebno vrednost igre Božidarke Frajt. letošnje dobitnice srebrne arene. »Aller retour« se ponaša z zlato areno za scenarij. V filmu o tegobah naših delavcev na tujem igrajo tudi Milena Dravić. Slavko Stimac in Dušan Janičijević. »Paviljon VI« smo sicer že spoznali v televizijski priredbi, tokrat pa se je s temo po predlogi A. P. Cehova spoprijel romunski režiser Pintilije. Film odlikujejo igralske stvaritve predvsem že pokojnega Slobodana Perovića. nagrajenega posthumno z zlato areno, srebrno pa je za vlogo s tem filmu prejel igralec Zoran Radmilović. »Vonj poljskega cvetja« je film o iskanju eksistenčne svobode, neod- Pet premier jeseniškega odra Jesenice — Amatersko gledališče Tone Čufar bo tudi v letošnji sezoni pripravilo za ljubitelje gledališča pet premier, tako za odrasle kot za mladino. Na jeseniškem odru predvidevajo tudi gostovanje tujih gledališč ter več prireditev in proslav. Po programu so za letos izbrali več del in sicer so že uprizorili Hvar-čanko ter Ekvinokcij, za dan republike pa naj bi predstavili Borove Raztrgance. Amaterski igralci naj bi se jeseni predstavili s satirično komedijo Slavomira Mrožka Policaji, decembra pa bodo mlade razveselili z mladinskim delom, ki ga jeseniško gledališče sicer vsako leto predstavi ob praznovanju novega leta. Razen recitalov, predstav kulturne skupine Izvir in gostovanj se pripravljajo tudi na krajši seminar za lutkovno skupino, ki naj bi potem pripravila igrico Igra za poredneže. Na ta seminar bodo povabili tudi ostale lutkovne skupine iz občine in člane šolskih kulturnih društev, ki jih zanima lutkovna dejavnost. D. S. visnosti. Filmu je pripadla zlata arena za režijo, zlata arena za snemalca in zlata arena za filmsko glasbo. V filmu igra Ljuba Tadič. »Pes, ki je imel rad vlake« je tretji najboljši film letošnjega festivala, saj ima po odločitvi žirije bronasto areno. Film govori s toplino in liriz-mom o ljudeh s »stranskega tira«. Igralka Svetlana Bojkovič je za vlogo v tem filmu dobila zlato areno. »Tiger« prinaša s festivala nagrado publike, ki sta jo (bolj kot film sam zasluži) pritegnila igralca Lju-biša Samardžič in Slavko Stimac. »Okupacija v 26 slikah«, najboljši film letošnje Pule, končuje reprizo filmov. Zlata arena, ki jo je film dobil, bi se prav lahko blestela tudi v rokah režiserja in snemalca, vendar pa sta prejela »le« srebrno areno. Film na nov izjemen način prikazuje obdobje minule vojne pri nas. Korakoma do brezplačnega učbenika Jesenice — V jeseniških knjigarnah pred začetkom letošnjega šolskega leta prav gotovo ne bo tako velike gneče kot minula leta, kajti po jeseniških osnovnih šolah so se pred zaključkom šolskega leta domenili starši in učitelji, da bodo otroci pustili vse uporabne učbenike v šoli za naslednjo generacijo. V šolskih omarah so tako ostali vsi učbeniki, ki bodo uporabni za naslednike, le najbolj slabe bodo učitelji izločili. Starši bodo plačali za knjigo, ki jo bodo prejeli otroci v šoli od predhodnikov, le 25 odstotkov »obrabnine« tako, da bo šola lahko poskrbela za dovolj knjig tudi naslednje šolsko leto. Vse tiste šolske knjige, ki prihajajo še sveže iz tiskarn, pa bodo morali starši plačati, enako tudi delovne zvezke. A tokrat ne bo skrbi s pravočasnim nakupom v knjigarnah, šole same bodo kupile učbenike, starši jih bodo plačali šoli. Upajo, da bodo učbeniki pri takšnih večjih nakupih vsaj deloma cenejši. Nakup šolskih potrebščin je prav gotovo precejšen jesenski izdatek; še posebno učbeniki za višje razrede osnovnih šol zelo dragi. Nekatere šole so že prešle na brezplačne učbenike, jeseniške osnovne šole zdaj s prvimi koraki stopajo na pot brezplačnega šolanja. Nemalo težav imajo, vendar je odločitev razveseljiva in dobrodošla, saj naj bi otroci v šoli prejeli brezplačne učbenike, jih tako znali bolj ceniti, varovati in upoštevati ter lepo ohranili tistim, ki prihajajo za njimi. Odločno podporo so seveda dali tudi starši in le upati je, da bo prihodnje leto še mani težav in več uspeha v akciji do brezplačnega učbenika. D. S. KULTURNE VESTI 65.000 IZPOSOJENIH KNJIG JESENICE - Občinska knjižnica Jesenice bo za vse oddelke in podružnice letos kupila 1425 novih knjig. Pri nabavi knjig bo upoštevala želje bralcev s srbohrvatskega področja, leposlovja, družbenih ved in marksizma. Po programu kulturne skupnosti Slovenije bo knjižnica dobila 800 zvezkov in povečala število izvodov. Knjižni fond se bo kljub odpisu povečal od 56.000 zvezkov na 61.000. V vseh oddelkih in podružnicah bodo sposodili 65.600 knjig ali 2,3 knjige na prebivalca jeseniške občine; tako bo knjižnico predvidoma obiskalo 20 odstotkov prebivalstva. Število bralcev se bo povečalo od 5700 na 5800. Knjige bodo predstavljali- bralcem preko Zelezarja in lokalne radijske postaje, urejali pa bodo tudi izložbena okna na Jesenicah in na Javorniku. ZBORNIK JEKLO IN LJUDJE JESENICE - Že več let na Jesenicah izdajajo zbornik Jeklo in ljudje, ki je letopis pomembnejših dogodkov zgodovine jeseniške občine. Zdaj pripravljajo četrto knjigo, zasnovo vsebine pa bo pripravil uredniški odbor. Do konca leta naj bi knjigo pripravili za tisk, izdali pa jo bodo prihodnje leto, ko bodo zbrali dovolj denarja. VEČ KULTURNIH ŠOLSKIH DRUŠTEV JESENICE - Danes deluje šolsko kulturno društvo le na osnovni šoli v Žirovnici, v občini pa si prizadevajo, da bi jih ustanovili po vseh šolah občine. Izvršni odbor kulturne skupnosti bo zato podprl akcije in programe, ki jih bodo po šolah pripravili in tako spodbujali organizirano kulturno dejavnost. Učenci jeseniških šol prizadevno sodelujejo P'?,t^^!g Finžgarjeve bralne značke in si je do zdaj značko že pridobilo 40 odstotkov učencev, mladi pa pripravljajo še druge akcije. kulturne D. S. KRANJ — V galeriji Mestne hiše v Kranja pripravil razstavo likovnih del likovnega Kebra iz Innsbrucka v Avstriji. Erich Keber je ^ r- Razstava pripravil že več razstav in je tudi dobitnik mnogih priznanj-bo odprta do 31. avgusta, (-jg) - Foto: F. Perdan 0 Gozdno gospodarstvo Kranj n. sub. o. Temeljna organizacija kooperantov Preddvor n. sub. o. objavlja prosta opravila in naloge VOZNIKA KOMBIBUSA Pogoji: voznik B in C kategorije, praksa zaželena Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge na naslov Temeljna organizacija kooperantov Preddvor n. sub. o., Preddvor, Hrib 2. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj TOZD Kartonaža M ose Pij a dej a 1 objavlja prosta dela in naloge za razrez papirja Za opravljanje delovnih nalog zahtevamo končano osemletko. Priučevanje za opravljanje delovnih nalog je do f> mesecev. Delo je dvoizmensko. Za razpisane delovne naloge velja 3-mesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo DO GP Gorenjski tisk Kranj 15 dni po objavi. Tehtnica Kranj Benedikova 1 objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNO KOMERCIALNEGA REFERENTA Pogoji: ekonomski ali administrativni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. OD okoli 5500 din. Prijave je treba poslati na gornji naslov v 15 dneh po objavi. A Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja Kranj objavlja dela in naloge saldokontiranja ter kontiranja Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. ekonomska srednja šola 2. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. Desetič v Ptuju Komisija za delovna razmerja Psihiatrične bolnice Begunje objavlja prosta dela in naloge 1. 4 STREŽNIKOV (STREŽNIC) za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: osnovna šola, starost 18 let 2. ČISTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Vloge naj kandidati naslovijo na naslov: Kadrovska služba Psihiatrične bolnice Begunje v 15 dneh po objavi. Ptuj — Na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju bo v zadnjih dneh avgusta že deseti tradicionalni festival domaće zabavne glasbe. Festival, ki ga vsakokrat spremlja izredno veliko število obiskovalcev. Letošnji jubilejni festival pa bo povezan še z dvema jubilejema. Radio Ptuj namreč praznuje 15-let-nico obstoja, lokalni časopis Tednik pa tri desetletja obstoja. Prav zato so prireditelji snidenja ansamblov domače zabavne glasbe sklenili dati festivalu še posebno svečano obeležje. Letošnji festival bo trajal tri dni: 25.. 26. in 27. avgusta. Prvi večer ho nastopilo 24 ansamblov. Naj jih naštejemo. To so: ansambel Vikija Ašiča iz Celja, dobitnik mnogih priznanj na dosedanjih ptujskih festivalih, Cerkljanski instrumentalni kvintet iz Cerkna, zmagovalec letošnjega festivala domače zabavne glasbe v Steverjanu v sosednji Italiji, Dobri prijatelji iz Brežic, Dobri znanci iz Ljubljane, Gojški instrumentalni trio s pevci iz Goj, Griški kvintet iz Celja, ansambel Braneta Klavžerja iz Zasavja, ansambel Klo-potec iz Beograda, Kovinarji iz. Domžal, ansambel Ivana Korošca. Laški pivovarji iz Laškega, ansambel Ludvika Lesjaka iz Ljubljane. Lotosi iz Maribora, Mariborski kvintet, ansambel Mavrica iz Ptuja. Ptujski instrumentalni ansambel, ansambel Slovenija iz Savinjske doline, ansambel bratov Saje iz Kanade. Veseli Šentvidčani, ansambel Terca iz Lesc, ansambel Pina Vežnaverja iz Pirana, ansambel Tonija Hervola iz Brežic, ansambel Francija Lipičnika iz Zagorja ob Savi ter ansambel T rim iz Maribora. V finale se bo uvrstilo dvanajst najboljših ansamblov, podeljenih pa bo devet nagrad. V dneh festivala bo med odmori, ko bo zasedala strokovna komisija, v Ptuju nastopilo tudi nekaj ansamblov, ki so bili zmagovalci na prejšnjih devetih festivalih, revija Stop pa bo podelila Stopove krošnje trem najboljšim ansamblom, ki so jih na glasovanjju izbrali bralci Stopove revije. Letošnji festival bo snemala tudi ljubljanska televizija. j q NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO — Kranj nudi NOVI PROGRAM POHIŠTVA — ULTRA — ULTRA — je program kom d d neg a pohištva za opremo dnevmh sob spalnic otioških _ sob, jedilnic, kabinetov itd Program omogoča individualno kieiranjr prostora v katerem živimo Za obisk in nakup se priporoča lesnina kranj NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Pred kratkim je MURKA v Radovljici spet odprla svojo prenovljeno prodajalno MINI. Največ imajo v njej naprodaj kozmetike, nekaj pa tudi pletenin, kristala, spominkov, drobne galanterije, nogavic in lahke konfekcije. Najpogosteje se tu ustavljajo turisti in potniki z avtobusne postaje. MINI, ki se s svojim temnim pročeljem — je v Mur-kinih znakih, tokrat temno rdečih — lepo vključuje v okolje, je uredila arhitektka Tatjana Pirih. — Foto: D. D. Poškodovana otroška igrišča Kranj — Ograja okoli otroškega igrišča pri vrtcu Ciciban kaže takele škrbine, kot da bi preživela kakšno obstreljevanje ali pa bi vanjo hoteli vdreti neciviliziranci. Na srečo le-teh ni, pač pa so le otroci in starši, ki ne vedo, da so vse ograje okoli igrišč popoldne odklenjene in so igrišča torej na voljo predšolskim otrokom. Na žalost pa na otroška igrišča z igrali prihajajo tudi večji otroci in tudk taki, ki se s šestnajstimi ali sedemnajstimi leti zaženejo na gugalnice in druga igrala sicer grajena le za, težo majhnih otrok. Prav zato otroška igrišča pri vrtcih v Kranju kažejo nemalokrat kaj žalostno podobo: po tleh zjutraj najdejo slamo iz streh lesenih s slamo kritih utic. polomljena igrala, tudi prevrnjena ali predstavljena, kar kaže. da so si s tem pretegovali mišice starejši otroci in mladostniki. Prejšnji teden, ko so pri novem vrtcu na Planini postavili igrala na otroško igrišče, ki še ni ograjeno, so nove rekvizite starejši otroci, ki jim ne bi mogli reči, da so še predšolski, tako vneto preskušali, da so nemočne vzgojiteljice za zaščito igral poklicale celo miličnike. No, večji otroci, ki res ne sodijo na igrišča za najmlajše, imajo na Planini tudi že nekaj igrišč; v kratkem pa bo pripravljeno tudi igrišče za odbojko in druge igre, kar bo gotovo »sprostilo pritisk« na igrala namenjena le cicibanom. Seveda nikakor ni povsod takšen odnos do otroških igrišč: tam, kjer je več možnosti za zabavo in zaposlitev mladih, z igrišči primernimi za različne starosti, so navadno igrišča pri vrtcih res le za najmanjše otroke, kot je to na primer na Golniku. Kjer pa je prostora malo, si otroci in mladina teši »gibalno lakoto« tudi na neprimernih mestih. Skoda, ki pri tem nastaja, pa ne le, da ni v ponos krajanom, pač pa tudi zavora pri gradnji in opremi novih igrišč. L. M. Najbrž med cicibani, ki so jim namenjena otroška igrišča pri vrtcih, ni silaka, ki bi zmogel takole polomiti močno ograjo: nad lesom se znašajo le večji »skoraj« odrasli, ki ne najdejo primernejšega mesta za igro. — Foto: F. Perdan Samopostrežna trgovina v Dupljah Duplje — Kot kaže, bodo prebivalci krajevne skupnosti Duplje končno le dobili prepotrebno in sodobno urejeno samopostrežno trgovino. Pred dnevi so v Zgornjih Dupljah pričeli z urejevanjem bivše poslovalnice Pri Klemenčku. Z urejevanjem bodo pridobili tudi več prodajnih prostorov, tako da bo skupna prodajna površina nove samopostrežne trgovine okrog 130 kvadratnih metrov, preureditev pa financira Gostinsko in trgovsko podjetje Central iz Kranja, katerega poslovalnica je bila preje tudi Pri Klemenčku. Nova samopostrežna trgovina, ki so jo v Dupljah že dolgo pogrešali, bo tudi bolje založena, kot je bila do sedaj. Predračunska vrednost opravljenih del bo znašala 130 starih milijonov, dela pa izvaja Obrtno podjetje iz Cerkelj. Nova smopostrežna trgovina bo odprta od 7. do 19. ure vsak delovni dan, otvoritev pa bo 1. oktobra. Urediti še morajo zunanjo fasado in položiti pred samopostrežno trgovino novo asfaltno prevleko. j Kuhar Otvoritev Centra love nove samopostrežne trgovine v Zgornjih Dupljah bo I. oktobra, i preureditvena dela pa bodo vložili 130 starih milijonov. — Foto: d. Kuhar France Cvenkel Triglav (Spoti v koncentracijsko taborišče Gonars) Vojno leti) 1942 .. . Furlanija ... Po širni ravnini se po prasni cesti vije dolga kolona. Pod opotekaj očimi koraki se dviga prah in v zapestju režejo verige. Sonce neusmiljeno žge. Znoj riše /><> licih umazane srage. Sredi bledih in shujšanih obrazov brlijo za priprtimi vekami vlažne oči. Obleka se lepi I< pretepenim hrbtom in duh po znoju privablja roje muh. ki se sprehajajo po licih uklenjenih. Na prostrani furlanski nižini pa kraljuje svetoča pomlad. Skrjanček tako domače vriska pod jasnim nebom, da je kmetu v škornjih zaostal korak ob misli na domačo grudo, ki ga zaman rabi na delo. Na obeh straneh kolone pa se v soncu sveti plot italijanskih bajonetov. »Tovariš Borut, kateri razred ste poučevali, preden s<> vas fašisti aretirali!'« je pretrgal molk Janezek, priklenjen k učitelju. »Moji učenci so bili nekako tako veliki kakor ti,« je odgovoril Borut in se od strani zagledal v otrokov obraz. Tudi ta trinajstletni deček je bil torej nevaren italijanskemu cesarstvu, da so ga prijeli in - uklem/i. Kako pestra je vendar ta naša družba! Učitelj m učenec še na tej žalostni poti skupaj! In tam spredaj je skupina kmetov iz Dolenjskih Toplic. Kovač Janez, pravnik Peter in zdravnik Miloš so zvezani z eno samo dolgo verigo. Pred njimi pa stopa boso dekle z lisicami na zapestjih. Vendar niso bili prav vsi zvezani. Jože seje peljal celo z vozom in brez verig na rokah, toda — bilje brez obeh nog! Zraven voza pa je stopal italijanski vojak s čelado na glavi in z nabiti puško na rami. . . Nenadoma se je kolona kakor na povelje ustavila. Tam spredaj je nekdo zaklicali »Triglav. Triglav!« Borut je videl, kako se je dvignilo nekaj uklenjenih rok m kazalo v daljavo. Daleč zadaj so se v soncu zasvetile naše gore in izza njih je blestel vrh Triglavu. Samo t izredno lepem vremenu se vidi iz Furlanije. Vklenjenim je zastal korak. Sto in sto oči je bilo uprtih v njegovo čelo. Tam so se združevali pogledi Slovencev, razkropljenih po svetu in v borbi doma. Janezek je začudeno zrl proti goram, prsi so se mu nemirno dvigale in solze so se mu zasveti le v očeh. S čudno otožnim poudarkom je izreke/ ime našega gor skega orjaka, kakor da bi klical očeta . . . Vojaki so se razburjali in z udarci poganjali uklenjene. »Avanti, piecolo partigiano!« (Naprej, mah partizan!) je zavihtel črhobradi vojak nad Janezkom puški). Otrdk je pod udarcem zastokal, stisnil zobe in molčal. . »Ali si bil res partizan?« je vprašal Borut mladega sopotnika. »Prijeli so me. ko sem s kredo risal na zid Triglav in naši črki O in F. Pred to gi>n> in tema črkama morajo imeti pa res velik strah, kajne tovariš?« /e deček vprašujoče pogledal in dodat: »Veste, danes prvič v življenju vidim našit največjo goro. Iz našega kraja na Dolenjskem se ne vidi.« Medtem so se pokazale za ovinkom hiše z ravnimi strehami in sivimi zidovi. Niso grde. toda okna z nedoločnim, hladnim izrazom gledam na tujca, ki mora ptdovati (od mimo. Utrujeni, lačni in žejni, da so se jim jeziki lepili v izsušenih ustih, so uklenjeni z drsa/očim korakom stopali taborišču naproti. Verige so vedno bolj grizle v nabrekla zapestja. Mnogi so prosi/i za nulo m padali. Surovo vpitje vojakov se je mešalo z ječanjem onemoglih. Na cesto derejo ženske m otročad: »Rihelli. ribelli! (I oporniki, uporniki!) Okna se polnijo z zvedavimi obrazi. Sovraštvo sije iz njih. Med preklinjanjem preteče dvigajo pesti. Otroci se podijo ob koloni, kričijit in pljuvajo v izmučene ljudi. Množica je nahujskana . . . Kaj smo vendar zalega storili temu ljudstvu? Smo mar osvajalci, ki ogrožamo njihovo zemljo? Mi, ki nas je na svojih tleh samo milijon in pol? Ah ni naša preteklost le zgodovina stalnih umikanj? Da, samo sinovi ljudstvu smo, ki seje borilo in podlegalo s petelinjim peresom zu klobukom in s sekiro v rokah. Potisnjeni na rob grobu pa smo morali napraviti izpad in v naš grb smo narisali Triglai Dvigni/a se je zgurana pest in v nedrja Triglut a m njegovih gora se je zatekel hlapec m suženj. V znamenju dobe, ki krvavo žari kot zarja Triglavu, smo odpovedali pokornost: Nikdar več hlapci! Nočemo umreti — zato nas sovražijo! Tedaj je pred Janezka skoči/ kuštrai putin in ga sunil s pestjo v obraz. Otrok se je opotekel na Borutove prsi in kri se mu je pucedila i- nosu prek brade ter mu kanila na verige v zapestjih . . In potem so padali kamni v izmučene ljudi. Otroci in ženske so jih metali. Ne. to je /nevelika žalitev ukle njenih! Sklonjeni hrbti so se tedaj zravnali m u suhih grl je zadohel prostest: »Hej Slovenci, kdaj bo Iona našega trpljenja . . .« Vsa kolona je pela . .. Rahle meglice so zagrnile Triglav, /oda v srcih mučenih m zasramovanih je še silneje žarel vrh sku/ natega stražarja. ob katerem se razbijajo viharji. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE fODFETSCH Tako je videl staro poštno postajo v Podpeči pri Lukovici »/. V. \ altu-sio- leta 1HHH. Poštenost je več vredna kot zlato Zlatoporočenca Valentin in Angela Sme Kranj - Zlata poročna jubilanta Valentin in Angelca Sme sta v soboto ponovno stopila pred matičarja. Preteklo je že petdeset let njunega zakona. In kot sama pravita, jima je bilo kljub vsem težavam vseeno lepo. saj se imata rada kot na začetku svoje zakonske poti. Oče Valentin se je rodil leta 1904 na Jezici, mama Angelca pa leta 1905 v Novem mestu. Spoznala sta se v Litiji, kjer je Valentin delal kot kovač, Angelca pa je bila v litijski predilnici. Pred petintridesetimi leti sta prišla v Kranj, kjer se je Valentin zaposlil v Iskri in se izučil za strugarja. Zvest Iskri je bil dvajset let in od tam je odšel tudi v pokoj. Mama Angelca je po prihodu v Kranj nekaj časa delala v Inteksu, vendar je morala delo zapustiti, saj se je v družini rodilo kar enajst otrok! Med vojno je ilegalno delala za partizane in skrbela za številno družino. Najtežje ji je bilo takrat, ko ji je po vojni bomba usmrtila šestnajst in osem let stara sinova. Vseeno je vzdržala in danes je še čila in zdrava. Otroci, pet jih je ostalo od enajstih, so se razbežali po svetu. Le sin in ena hčerka živita v njihovi bližini, dve hčeri sta v Avstraliji, ena pa je v Nemčiji. Čeprav je bila njuna življenjska pot težka, nista obupala. In kot mama Angela pravi, jima je bila življenjska nit poštenost, ki je vedno dražja od zlata. D Humer Foto: F. Perdan Lesnina Kranj PRIPOROČA ugoden nakup opuščenih programov pohištva po tovarniško znižanih cenah: regal »VIR« regal »STENA« regal »ITALI« regal »OTOČAC« regal »KRKA« spalnica »DARJA« otroška soba »IGOR« stara cena stara cena 2 stara cena 1 stara cena 1 6 stara cena stara cena 1 stara cena /7 znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena znižana cena 6 16 13 7 5 10 6 04 7 din 562 din 145 din 1 70 din 749 din 1 36 din 407 din sedežno, predsobno in razno kosovno pohištvi) Cene so ugodne, količine omejene, zato ne odlašajte. NA PRIMSKOVEM VAS PRIČAKUJE (40. zapis) Se za eno pismo sem zvedel, ki ga je pisal kamniški »Landrat« dr. Dou-jak ob koncu junija 1942 poveljstvu Varnostne policije (SP) in Varnostni službi (SD) na Bled. - Pismo vsebuje v glavnem poročilo o uspelem »odgonu« živine s planin nad Kamnikom, vendar pa »svetuje« tudi izselitev kmečkega prebivalstva iz doline Crne. iz Tuhinjske doline in iz Črnega grabna v »Reih« ali pa v Vzhodne pokrajine. — Vse doslej smo bili bolj ali manj prepričani, da se je misel o preseljevanju pripadnikov manjvrednih ras rodila samo v Hitlerjevi, Rosenbergovi, Himlerjevi glavi. Iz Doujakovega pisma pa razberemo, da so mali Hitlerčki. kakršen je bil tudi okrajni glavar v Kamniku, hoteli celo berlinsko vodstvo prehiteti in forsirati izselitve. — Po Doujakovem priimku sodim, da je bil slovenskega porekla in da je le izpolnil ono rečenico, ki pravi, da je poturica hujši od Turka samega . ČRN OBLAK NAD ČRNO, TUHINJEM IN ČRNIM GRABNOM Najbrž prebivalstvo teh krajev niti slutilo ni. kakšno usodo mu je dodelil kamniški »Landrat«. K sreči se njegove nakane niso uresničile. Prav pa je, da vemo in si za bodočnost zapomnimo, česa vsega je zmožen nemški »nadčlovek«. Pismo navajam le v odlomkih, celotno bi bilo preobširno za tale droben zapis: »V splošnem obstaja na merodaj-nih mestih okraja Kamnik mnenje, da je prebivalstvo navedenih pokrajin (Črna, Tuhinj. Črni graben) v rasnem pogledu manjvredno. Potemtakem o kakem dobrem gospodarstvu v teh predelih ne more biti govora. Tu bivajo v glavnem mali kmetje, ki pri svojem gospodarjenju celo nazadujejo. S stališča prehrambenega gospodarstva bi bilo bolj pametno te ljudi presaditi v poljedelstvo Reiha ali pa tudi v Vzhodne pokrajine (t. j. v zasedeno Ukrajino), ker bi tam pod ugodnejšimi poljedelskimi pogoji mogli več prispevati k prehrambenemu gospodarstvu kot v omenjenih po upornikih okuženih pokrajinah. S stališča prehrambenega gospodarstva bi bil tak ukrep prej uspešen kot škodljiv.« POSTA V PODPFČT Vrniti se moram še v Črni graben, da opišem nekatere zanimivosti, ki ohranjajo kljub vsemu še živ spomin na preteklost No, taka. besede vredna, je stara pošta (hkrati tudi mitnica) ob veliki cesti v Podpeči pri Lukovici. Podpeč pač zato, ker se tik nad zaselkom dviga skalnata stena, kamnolom, peč (izvedenka iz pečine, skale). — Starost kraja izpričujejo osta-line iz halštatske in latenske dobe. ki so jih tu prav po naključju našli. Bili so tu tudi latenski grobovi in najdbe rimskih novcev. Zato domnevajo, da je tu - ob cesti Emona —Celeja -stala že rimska poštna postaja Ad publicanos. Prvi znani zakupnik podpeške mitnice je bil Andrej Salittinger (listina ga omenja 1. 1538). Poštno postajo v Podpeči pa so odprli I. 1573 Tedaj so uvedli skozi Črni graben redni poštni peš promet (s sli) rned Ljubljano in Gradcem. Leta 1585 so pošto in mitnico združili ter uvedli tedensko jezno pošto. Le-ta je od 1. 1730 prevažala blago in ljudi enkrat v tednu. Ko so v času francoske vladavine rokovnjači v Črnem grabnu napadali vojaške blagajne, so 1. 1809 prenesli carinski urad na Vir in Kraš-njo. Poštno postajo pa so 1. 1867 premestili v Lukovico. Mogočno poštno poslopje, v kate rem je bila nekdanja pošta, še stoji začuda kar dobro ohranjena. Nekaterih, dosti mlajših gradov ni več niti kamna na kamnu . . . V področju Lukovice in Krašnje so v času NOV partizani izvedli ceio vrsto sabotažnih akcij (2.4. 1942 minirali stolp visoke električne napetosti; 11. 7. 1942 so požagah 1 km daleč proti Krašnji telefonske drogove, minirali velenjski daljnovod in zatrpali cesto z drevjem; 2. in 3. oktobra 1943 so porušili med Lukovico in Trojanami telefonski kabel, požagali vse drogove in uničili telefonske naprave). Nemci so se seveda mašče vali: 30. 12. 1944 so za Slaparjevim hlevom pobili trinajst partizanov. _ Leti in drugi padli borci NOB imajo v Lukovici lep spomenik. Hribovito vas Malo Lasno nad Lukovico so Nemci 2. 8. 1942 požgali, ljudi pa izselili. Pustih so le Slaparje vo gospodarsko poslopje ter si v njem uredili svojo postojanko. & sredi septembra 1942 so partizani Nemce napadli in pregnali. Njihovo postojanko pa požgali. Tako po jc nekitttujcpostn*rposlopje d&ties (septembra 197#)> ISKRA - ŠOLSKI CENTER KRANJ RAZPISUJE naknadni vpis učencev v 1. razred POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE V KRANJU za šolsko leto 1978/79. Šola bo naknadno sprejela 37 učencev za naslednje TOZD: ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektrome-haniko, Kranj TOZD tovarna števcev, stikal, ATC, TEA, ERO, SP. mehanizmi. TEL. obrat orodjarna, obrat vzdrževanje in merilne naprave 4 učence za poklic strojni mehanik 8 učencev za poklic strugar 7 učencev za poklic rezkalec ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Železniki 2 učenca za poklic orodjar 1 učenca za poklic finomehanik 1 učenca za poklic strojni mehanik 2 učenca za poklic strugar 1 učenca za poklic rezkalec TOZD tovarna gospodinjskih aparatov, Reteče 1 učenca za poklic orodjar 3 učence za poklic strojni mehanik 3 učence za poklic strugar 4 učence za poklic elektromehanik Šolanje traja tri leta. Vpišejo se lahko kandidati do dopolnjenega 18. leta starosti. Vpisovanje bo 28. in 29. avgusta 1978. Ob vpisu morajo kandidati predložiti osebno v tajništvu šolskega centra v Kranju. Savska loka 2, naslednje listine: — izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kolkovano z upravnim kolekom za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati poklic, ki se ga želijo izučiti, in TOZD, za katero se želijo šolati) — izpisek iz rojstne matične knjige — originalno spričevalo o končani osemletki — zdravniško potrdilo. Izbor kandidatov in razporeditev v poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha kandidatov v osemletki, mnenja službe poklicnega usmerjanja in psihotestov. Vsi učenci bodo prejemali Stipendijo tistih TOZD, za katere se bodo iolali. Učenci, ki želijo stanovati v dijafikem domu, naj vložijo prošnjo za sprejem neposredno pri DijaSkem domu v Kranju, Kidričeva 2. Delavski svet DO Inštalacije Škofja Loka razpisuje dela in naloge za 1. VODENJE KOMERCIALE (za dobo 4 let) 2. VODENJE RAČUNOVODSTVA (za dobo 4 let) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima višjo strokovno izobrazbo. ~> let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delovnih mestih v komerciali, da ima srednjo strokovno izobrazbo. 10 lel delovnih izkušeni, od tega vsaj 5 let na odgovornih delovnih mestih v komerciali. pod 2.: da ima višjo strokovno izobrazbo organizacijske, komercialne ali ekonomske smeri. 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejšem mestu v računovodstvu: da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri. K) let delovnih izkušenj, od tega najmanj o let na odgovornih mestih v računovodstvu gospodarskih organizacij Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni. Pismene prijave pošljite v 15 dneh od dneva razpisa na DS Inštalacije Skorja Loka. Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj oglaša prosta dela in naloge obračunskega referenta Pogoji: ekonomska srednja šola. tromesečna poskusna doba. Zažel jena praksa. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo do 1.9. 1978 na naslov: Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, Trg revolucije 3. p.p. 58. Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto knjigovodje za knjigovodski servis Pogoji: 1. srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj 2. nepopolna srednja izobrazba z večletno prakso v računovodstvu Prijave sprejema Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj, Tomšičeva 14. do 1.9. 1978 Vaterpolo Možnosti za obstanek so KRANJ — Po trinajstih odigranih kolih v prvi zvezni vaterpolski ligi je kranjski ligaš Triglav ostal na predzadnjem mestu prvenstvene razpredelnice.T rigla vani so v teh kolih, pred skoraj dvomesečno prekinitvijo zaradi priprav državne reprezentance za svetovno prvenstvo v Berlinu, zbrali le tri točke in pred pričetkom, 8. septembra, bodo bili težko bitko za obstanek. V enakem položaju, kot je Triglav, so tudi moštvo šibeniškega Solarisa in splitskega Jadrana. To so tudi kandidati za slovo od prve lige. Iz lige izpadeta dva. Takega razpleta v teh trinajstih kolih Kranjčani prav gotovo niso pričakovali. Točke so odvzeli le Solarisu v domačem bazenu, v gosteh pa so remizirali v Splitu z Jadranom. Razplet v nadaljevanju pa je nato pokazal, da bi lahko vknjižili še dve, če ne štirih točk. Točki so namreč imeli že v rokah proti POŠK in Jadranu iz Herceg Novega. Toda, kaj ko niso znali izkoristiti priložnosti. Za temi lahko sedaj le žalujejo, saj bi bili v boju za obstanek pred nadaljevanjem v boljšem položaju kot so. Težkega položaja se pri VK Triglav zavedajo. Odmor ni bil dolg in že od 25. junija se ponovno pripravljajo za nadaljevanje. Vse moštvo pridno vadi dvakrat dnevno. Vmes imajo le en dan počitka. Do 8. septembra, ko gredo v goste k Solarisu, morajo biti nared, da rešijo, kar se še rešiti da. Možnosti za obstanek so. V prvem kolu nadaljevanja morajo iz Šibenika prinesti vsaj točko, če ne obe. V petnajstem kolu nato gostujejo v Splitu. Tu bo nasprotnik POŠK. In če se jim posreči osvojiti točko, potem bo že lažje. Prvič jih bomo v domačem bazenu videli 13. septembra, ko bodo gostili reško Primorje. Tudi tu se lahko nadejamo dobre igre. Najbolj razburljivo pa bo nato v šestnajstem in sedemnajstem kolu. Takrat v Kranju gostujeta Splitčana Jadran in Mornar. Iz teh srečanj naj bi tri-glavani osvojili vse štiri točke in obstanek bi jim bil zagotovljen. Upajmo, da bo šlo nadaljevanje v njihovo korist in da bomo tudi v prihodnji sezoni gledali prvoligaška srečanja. -dh Za konec dva poraza KOPER - MVL-zahod Koper : Kamnik 10:6 (1:1, 4:1, 1:2, 4:2), letni bazen, gledalcev 300, sodnika Arčon (Renče), Nonkovič (Rijeka). Kamnik: Čermelj, Avsec, Pibernik, Snabl 4, Slapar, Raisner 1, D. Homar 1, Podobnik, Planinsek, Podvršček, Golob. Koprčani so bili tokrat boljši nasprotnik, saj so tekmo praktično dobili že v drugi četrtini. Čeprav so se jim Kam niča ni močno približali, pa so bili za končni uspeh le prekratki. DELFIN : KAMNIK 9:5 ROVINJ - MVL-zahod Delfin : Kamnik 9:5 (2:1, 2:2, 2:0, 3:2), letni bazen, gledalcev 200, sodnika Oman (Koper), Nonkovič (Rijeka). Kamnik: Čermelj, Avsec, Pibernik. Šnabl, Slapar, Raisner 3, D. Homar 1, Podobnik, Planinsek, Podvršček 1, Golob. Tudi v Rovinju Kamničani niso uspeli. V tretji četrtini so domačine sicer ujeli, vendar so nato morali ponovno priznati njihovo premoč. Čeprav so na koncu tekmovanja v medrepubliški ligi izgubili Kamničani štiri točke, pa bodo tudi v prihodnji sezoni v tej druščini. Vaterpolistom reškega Burina bodo odvzeli skoraj vse točke, ker se je ugotovilo, da so bili njihovi igralci registrirani za reško Primorje. Torej so imeli dvojne registracije. Tega pa v našem športu ne sme biti. -o" h Hokejisti že na ledu JESENICE — Hokejisti državnega prvaka in Kranjske gore že vstopajo v novo hokejsko se/on« 1H7H 79. Že avgusta (\ nedeljo) so doma prvič stopili na ledeno ploskev. Pričeli M / rednimi treningi. Za razliko od prejšnjih let, ko so morali gostovati in trenirati v CSSR, hod« vse priprav*' opravili doma. S tem bodo prihranili precej finančnih sredstev. Pod vodstvom domačih trenerjev Borisa Svetlina in Cirila Klinarja, ki bosta to sezono vodila moštvi Jesenic in Kranjske gore, sta s suhimi pripravami pričela že v mesecu maju. Meti drugimi so oboji imeli že nekaj izredno težkih testov, ki naj bi pokazali, kako so pripravljeni posamezni igralci. Moštvo državnega prvaka Jesenic ho letos igralo v pomlajeni postavi. Na ledu ne bo več Romana Smoleja in Cveta Piriha. v JLA pa sta odšla tudi Silvo 1'oljanšek in vratar Pretnar. Ne v« se, kako bo z bratoma Zbontar. Oba bi rada svojo kariero nadaljevala v Celju. Iz JLA sta se vrnila Hafner in Drago Horvat. Ta dva bosta izdatna podpora za jeseniško ekipo. Na vrata prvega moštva pa krepko že trkajo tudi mladi igralci Kranjske gore. I'<> suhih pripravah, ki so se jih igralci dokaj resno lotili, bodo lako že ta teden stopili na led. /c 2. septembra pa bo na Jesenicah otvoritev nove hokejske sezone. Srečali se bosta ekipi Jesenic in Beljaka. Štiri dni po/.neje pa bo na jeseniškem ledu že tekma Jesenice : Olimpija. Hokejisti obeh moštev se bodo pomerili v okviru tekmovanja za »Karavanški pokal«. To tekmovanje je za novo sezono razdeljeno v dve skupini. V prvi bodo KAC iz Celovca. Olimpija in Jesenice, v drugi pa Kapfen-berg, ATS K iz Beljaka in zagrebški Medve-ščak. Zmagovalca obeh skupin, zahodne in vzhodne, pa se bosta nato pomerila za prvaka tega tekmovanja. V letošnjem prvenstvu bo v prvi ligi nastopalo šest ekip. Za prvaka se bodo borili Olimpija, MedvcSčak. Celje, Kranjska gora. Crvena zvezda iz Beograda in Jesenice. V medrepubliški zahodni ligi bodo igrali Triglav iz Kranja. Bled. Tivoli, Stav-bar iz Maribora, Prevoje, Mladost iz Zagreba ter INA iz Siska. Možnost nastopa v tej družbi pa imajo tudi hokejisti Tržiča. Najtežja preizkušnja že na začetku sezone Jeseničane čaka nastop v evropskem pokalu. 2e 11. in nato 23. septembra se bodo V prvem kolu tega pokala srečali s prvakom Švice Bielom. Pred tem imajo Jeseničani predvideno turnejo po Avstriji in Švici, mladi Kranjskogorei pa načrtujejo turnejo po CSSR. -•«•! Svetovno prvenstvo v plavanju Berlin '78 Petri č opravil prvi nastop ZAHODNI BERLIN - Tu je bila v petek na olimpijskem stadionu, ki je bil zgrajen prav za olimpiado leta 1936, svečana otvoritev tretjega svetovnega prvenstva v plavanju, skokih v vodo, vaterpolu in umetnostnem plavanju. Na tem prvenstvu nastopa rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Za medalje se jih bori kar 828 iz devetinštiridesetih držav. Prvi so začeli s tekmovanjem vaterpolisti. Jugoslovani so v uvocni tekmi v svoji skupini, v kateri so še Madžari, Španci in Grki, tesno in nesrečno zgubili z lanskim evropskim prvakom reprezentanco Madžarske. V drugi pa so šele v zadnji sekundi igre premagali solidne Špance. Za ogrevanje in spoznavanje berlinskega bazena pa je v nedeljo nastopil tudi plavalec kranjskega Triglava Bo- rut Petrič na 200 m kravi. Borut je svoj prvi nastop opravil odlično, čeprav v tej disciplini ni dosegel državnega rekorda. Njegov čas 1:55,53 mu je zadoščal za petindvajseto mesto. Za svojim rekordnim dosežkom je zaostal le za 35 stotink sekunde. In če ne bi imel nesreče z očali, saj so se mu že na prvem obratu obrnila, bi bil njegov rezultat gotovo boljši. Borut bo jutri ob 10.10 starta! na 400 m kravi. V tej disciplini je prijavljenih enainštirideset tekmovalcev, Borut pa bo nastopil v drugi skupini. Plaval bo skupaj z domačinom VVennmannom in Rusom Salnikovom. Tu lahko pričakujemo Ae uspešnejši nastop, in kot izjavlja Petrič sam, se izredno dobro počuti in tudi berlinski bazen je hiter. V četrtek pa bo Borci moral ob 10. uri na start moškega maratona na 1500 m kravi. V tej konkurenci je prijavljenih trideset tekmovalcev, ki so razdeljeni v štiri skupine. Kranjčan plava v četrti oziroma zadnji. Za nastop v finalu se bo borisl z Rusom Salnikovom, evropskim rekorderjem in prvakom ter reprezen-tantom CSSR Machekom. Tu ima lepe možnosti za nastop v finalu, saj bo že vedel, kako hitro mora plavati, da se bo uvrstil med osmerico, ki se bo nato v soboto borila za naslov svetovnega prvaka in medalje. Za zdaj gre zanj vse po načrtih. -d h IV. »Pokal Kokrice« in prvenstvo SFRJ za veterane Presenetil Jože Hafner KRANJ — Na krožni progi - 4,5 km -Rupa — cesta Kokrškega odreda — XXXI. divizije - JLA — Kokrica je bila kolesarska sekcija ŠD Kokrica organizator četrtega kolesarskega pokala Kokrice in prvega uradnega državnega prvenstva veteranov. V šestih konkurencah je nastopilo 71 tekmovalcev iz štirinajstih jugoslovanskih kolesarskih kolektivov, med njimi pa tudi predstavniki slovenskega kolesarskega kluba Adria iz Trsta. V konkurenci članov C, ki je bila v okviru prieditev medklubskega tekmovanja, je bil na 45 km dolgi krožni progi najhitrejši Rogovec Miha Sepec, pred smučarskim tekačem iz Dola Tonetom Kunaverjem ter trenerjem kranjskih skakalcev Janezom Gorjancem. Veterani so se v petih starostnih skupinah borili za državne naslove. Med najstarejšimi našimi kolesarji — kategorija E nad šestdeset let starosti — je bil med štirimi kolesarji najstarejši član Kokrice Franc Bratun s šestinšestdesetimi leti. Prevoziti so morali tri kroge, ali 13,5 km. S poprečno hitrostjo 33 km/uro je bil najhitrejši Milan Žirovnik, član Kokrice. Le nekaj let mlajši veterani od petdeset do petinpetdeset let so to progo morali prevoziti petkrat — 22,5 km. Tu je bil med petimi tekmovalci favorit oče najboljšega našega kolesarja Bojana Ropreta Ivan. Toda Ivan je imel že v prvem krogu smolo, saj se mu je zvilo kolo in v cilj tega uvodnega kroga je moral peš. Tu si je zamenjal kolo in se pognal za ubežniki. Ni jih mogel več dohoteti, a je vseeno bil izvrstni četrti. Med veterani C — osem krogov ali 36 km — so bili že zveneča imena našega kolesarskega športa. Največ moči in hitrosti je imel med sedmimi predstavniki te kategorije Gabriel Hrovat iz Grosuplja. Veterani B so morali prevoziti že deset krogov ali 45 km. Tu je s poprečno hitrostjo 39,600 km/uro zmagal Kokričan Franc Pleste-njak, ki je svoje tekmece ugnal skoraj za celo minuto. Velika borba pa je bila nato za preostala mesta. Miro Dolinšek iz ŠD Kokrica je bil drugi, medtem ko je. slovenski časnikar in satirik Tone Fornezzi-Tof bil tretji. Največ zanimanja je bilo za start kategorije A. Tu so lahko startali veterani od Člansko prvenstvo SRS v šahu Štirje na vrhu RADOVLJICA - Tu se je končalo osemindvajseto člansko prvenstvo Slovenije V šahu. Za naslov se je borilo enainpetdeset igralcev. Med temi je bilo kar šestnajst šahistov z Gorenjske. Po švicarskem sistemu in trinajstih odigranih kolih imajo po devet točk kar štirje tekmovalci. To so Rok Kržiš-nik, Steiner, Sorčnik in Slak. Od gorenjskih šahistov se j«' najbolje odrezal član ŠD Murka Lesce Mencinger, ki je /.a prvimi štirimi zaostal le za pol točk«. S. Hrovat 35 do 39 let starosti. Progo so morali prevoziti dvanajstkrat — 54 km — in poprečna hitrost zmagovalca člana Kokrice Jožeta Hafnerja je bila skoraj 41 km/uro. Toda fovoriti Brane in Alojz Dežman, (vitko Bilič in ostali bi morali odločati o zmagovalcu. Vse do desetega kroga so budno pazili drug na drugega. Toda vse načrte favoritom je v enajstem prekrižal poznejši zmagovalec Hafner. 2e v tem krogu si je nabral skoraj minuto naskoka in ta mu je zadostovala, da je zasluženo slavil. Drugi je bil Bilič in tretji Brane Dežman. muum V najzanimivejši dirki veteranov za državne naslove je v kategoriji A vse račune favoritom prekrižal član Kokrice Jože Hafner. Jože je doma iz Loke, vendar je nepričakovano kar z več kot dvominutno prednostjo ugnal Cvitka Biliča iz Siporexa (Pula) ter domačina Braneta Dežmana. Rezultati - Veterani A - 1. Hafner (Kokrica) 1:18,47, 2. Bilič (Siporez) 1:20,10, 3. B. Dežman (Kranj), 4. Kalan, 5. A. Dežman (oba Kokrica) vsi v času drugouvrščenega; veterani B: 1. Plestenjak 1:07,51, 2. Dolinšek (oba Kokrica) 1:08,16, 3. Fornezzi (Rog) 1:11,18, 4.Česnik 1:11,24, 5. Dovršak (oba Kokrica) 1:11,26: veterani C: 1. Hrovat 56,58, 2. Šircelj (oba Grosuplje) 57,06, 3. Rogović (MC Zagreb) 57,54; veterani D: 1. Todorovič (OBK Beograd) 37,49. 2. Fajdiga (Maribor), 3. Pertot (Rog-Franek), 4. Ropret (Kokrica), 5. Mugerle (Rog-Franek) vsi v času prvega; veterani E: 1. Žirovnik (Kokrica) 23,04. 2. Vukovič (OBK Beograd), 3. Aritanovič (Avala-Beograd). 4. Kalan, 5. Bratun (oba Kokrica) vsi v času prvouvrščenega; člani C: 1. Šepec (Rog) 1:03,11, 2. Kuna-ver (Dol), 3. Gorjanc (Kokrica), 4. Dovian (Rog-Franek) vsi v času zmagovalca, 5. Kamin (Astra) 1:03,30; ekipno: 1. Kokrica 92, 2. Rog-Franek 29, 3. Grosuplje 23, 4. Beograd 19, 5. MC Zagreb 18, 6. Siporex-Pula 13. D. Humer Foto: F. Perdan Na prvem uradnem državnem prvenstvu veteranov v kolesarstvu, ki ga je v nedeljo organizirala kolesarska sekcija pri ŠD Kokrica je v šestih kategorijah nastopilo kar 71 kolesarjev iz .štirinajstih jugoslovanskih kolesarskih kolektivov. Med njimi so bili tudi gostje Adrie iz Trsta, ki so se s člani C borili za četrti kolesarski pokal Kokrice. BITNJE — V nedeljo, 20. avgusta, je bila v Bitnjah proslava v počastitev 50-letnice obstoja gasilskega društva Bitnje. Krajevna skupnost Bitnje je pionirski desetini izročila novo vodno brizgalno, katero bodo pionirji uporabljali za nadaljnje izpopolnjevanje gasilskih veščin. Gasilsko društvo Bitnje je ob tej priložnosti dobilo odlikovanje lil. stopnje Gasilske zveze Slovenije, dva člana društva sta dobila odlikovanje III. stopnje za vestno in požrtvovalno delo v gasilski službi, šestim ustanovnim članom društva pa so bile podeljene plakete gasilca veterana. Za požrtvovalno delo v društvu je upravni odbor občinske gasilske zveze Kranj podelil sedmim članom društva za 50-letno, enemu za 40-letno, šestim za 30-letno, enajstim za 20-letno in sedemnajstim za 10-letno delo diplome in značke. V soboto pa je ženska desetina industrijskega gasilskega društva Sava Kranj prikazala taktično in tekmovalno vajo. (-fp) Foto: F. Perdan Donit kemična industrija Medvode n. soj. o. Komisija za medsebojna razmerja oziroma delavski svet vabita v TOZD FILTRI 1. več delavk in delavcev za opravljanje prostih del in nalog v proizvodnji filtrov 2. orodjarje in strugarja v TOZD STORITVKNK DEJAVNOSTI 3. kurjača za kurjenje visokotlačnih kotlov z ustreznim izpitom Na objavljenih delovnih nalogah s«' delo združuje /;\ nedoločen Čas. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prijave pričakujemo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: DONIT MEDVODE, n. sol. o., k« drovsko socialni oddelek, 61215 Medvod«'. MERKUR n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno n. sub. o Kranj, Koroška 1 prodajalna DOM Naklo NUDIMO VSE ZA G R A D 61 IN OBRTNO DEJAV/IMOS J Prodajni progi an • gradbeni materiji • črna metalurgija barvne kovnn • vodovodno inštalacijski material • sanitarna oprema centralu.* • • elektroinstalacijski material • bela tehnika • orodje in stroji za gradbeno in obrtno dejavnost PARKIRNI IN NAKLADALNI PHOb I OH ZAGOTOVLJEN MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE Deklica pred avto Jeseničan Ivan Fornezi je v petek proti večeru vozil v Javorniški Rovt, ko mu je pri hiši št. 19 izza ograje pritekla pred avto šestletna Tatjana Avsenik. Fornezi je vozil prehitro in nesreče ni mogel preprečiti. Deklico so takoj odpeljali v jeseniško bolnišnico. Usodno prečkanje Isti večer je bil usoden za Ljubo Hudolin /. Orehka pri Kranju, ki je nepravilno prečkala Ljubljansko cesto na Laborah pri Iskrini tovarni Telekomunikacije. Hudolinova se ni dovolj prepričala, če je cesta prosta. Zadel jo je voznik Albin Hrovat iz Stražišča, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri. Ponesrečenka je takoj umrla, vnuk Mitja, ki je bil z njo. pa se je nesreči izognil. Izsiljevanje prednosti V križišču Koroške. Kidričeve in obvozne ceste v Kranju se je v soboto, 19. avgusta, malo pred 6. uro zjutraj Anton Gruden iz Škofje Loke zaletel v levo bočno stran avtomobila, ki ga je iz gorenjske smeri vozil delavec PM iz Tržiča. Gruden, ki mu je alkotest pozelenel prek polovice, ni upošteval na semaforju utripajoče rumene luči in tega. da nima prednosti. Pobeg ni rešitev Pobeg po nesreči ni niti humano dejanje niti se ne izplača. To se je ponovno potrdilo v soboto okrog pol dveh popoldne na Laborah pri Kranju. Stanislav Zelič iz Sv. Duha pri Škofji Loki je vozil iz Kranja proti Orehku. Na Laborah je pred odcepom za bancinsko črpalko na desni strani ob cesti stal osebni avtomobil, poleg njega pa na utrjeni bankini njegov voznik Kurt Svvoboda z Dunaja. Zelič ga je zbil in peljal naprej proti domu. Dunajčan k sreči ni bil huje ranjen, pobeglega voznika pa so kranjski prometni miličniki tudi hitro našli. V betonsko ograjo Huje je bilo zvečer pol ure pred polnočjo. Janez Golob iz Kranja je vozil po regionalni cesti od Kranja proti Škofji Loki. Med vožnjo je spustil volan ter ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Zapeljal je v desno s ceste in trčil v betonsko ograjo pri hiši Zg. Bitnje 24. Sopotnika Jožeta Silarja je ob trčenju vrglo iz avtomobila: prav tako tudi voznika, ki je bil takoj mrtev. Silarja so hudo ranjenega odpeljali v ljubljanski Klinični center. Hudo za sopotnika Tudi v nedeljo na naših cestah ni miru. Malo pred 5. uro popoldne je v Kokri zapeljal s ceste in trčil v skalo Stane Knific z Raven pri Tržiču. Pri tem je bil hudo ranjen njegov sopotnik Avgust Knific. Mladeniča na motorju Nekoliko prej. ob pol treh. pa sta se,na cesti med Kokro in Sp. Jezerskim zvrnila in huje ranila voznik neregistriranega motornega kolesa Bojan Zupan iz Šenčurja in Brane Obad i/ Kranja. Odpeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. H. J Delavcu odrezalo prste Heteče \ sredo.. Iti. avgusta, oh i'.{o mi /piitai še je v tovarni Iskra \ Keivčali pri Škofji Loki pripetila itMatna nezg«»da Koje iiiptiter. konji delu pri stanci /a izdelovanje sien pri pečeh. !<■ stroj pustil še blokiran, saj je moral >»• pospraviti orodje Medtem k<> je nesel orodje v omarico, je prišel k stroju Milan L|nlnii(\ii hoj I''.")}! i/. S k olje Loke. k i hi na leni stroju moral delali. Y ključil je si n.i na rafalno namesto li.i i/.meHicno delovanje. / roko |>;< je lini. I i/ stroja vzeti zakrivljeno steno, kn ji mislil, da se bo stroj usta-v d Kei f>;i je bil stroj nepravilno vključen, se seveda m ustavil in je zato L jubo|ev u" u odrivalo štiri prste desne roke l'iej>eljali su ga \ Klinični center. Goljufije s kronami Bled — V sredo, 16. avgusta, je neznani turist stopil do recept nrju v hotelu Krim iti ga naprosil, da zamenja dva petstotaka švedskih kron. Receptor mu je zanje odštel 4012,4J din. Sele ko je neznanec odšel, je re-ceptor opazil, da denar ni švedski pač pa islandski, ki ga pri nas sploh ne zamenjujemo. Tombola je uspela Spodnji Brnik — Gasilsko društvo s Spodnjega Brnika je v nedeljo, 20. avgusta, pripravilo veliko tombolo. Udeležilo se jo je prek 12.000 obiskovalcev. Po devetinpet-desetih izžrebanih številkah se je pri tombolski komisiji pojavilo kar osem srečnežev, ki so še enkrat morali žrebati za posamezne dobitke. Osebni avto zastava 125 P je dobila Zdenka Hladnik iz Vira pri Domžalah, zastavo 101 Ivan Klemen iz Kamnika, 126 P pa Filip Bencej iz Tržiča. J. Kuhar Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna ZARJA Trboje zaradi dopusta zaprta od 23 avgusta do 6 septembra Po dopustu pa se ponovno priporočamo za obisk! Vsem cenjenim potrošnikom in zvestim kupcem v paviljonu MERCAT0RJA, ki so nam v času letošnjega Gorenjskega sejma v Kranju od 11 do 21 avgusta 1 9 78 zaupali svoje želje in potrebe ter se odločili za nakup pri MERCATORJU. se najlepše zahvalju-lemo Mercator Ob tej priliki sporočamo da bomo vaše nakupe takoj uresničili in vam kupljeno blago dostavili na dom Obenem pa vas vabimo, da si ogledate tudi naše prodajalne v TRŽIČU in okolici Še posebno pa priporočamo vsem potrošnikom Gorenjske ogled obisk in nakup v naši blaqovnici in specia liziranih prodajalnah v Tržiču Za obisk in nakup v prodajalnah Merca torja se lepo priporočamo Žrtvi gora Minuli konec tedna je poleg številnih nesreč na cestah zahteval tudi smrt dveh ljubiteljev gora. Obe tragediji sta se zgodili na Triglavu; prva v soboto, 19. avgusta, ko je neznan moški padel z vrha Triglava in se ubil. Truplo so prenesli najprej do Planike, gorski reševalci pa naslednji dan v dolino. Ponesrečenec ni imel ničesar pri sebi, tako da njegovo identiteto še ugotavljajo. Planinski pohod se je v nedeljo tragično končal tudi za Ludvika Bartola iz Ljubljane, ki je padel z Malega Triglava proti domu Planika. Ponesrečenec je med prenosom do koče umrl. H.J. Zgorelo 377 ljudi Neredi v Iranu so dosegli vrhunec v soboto zvečer, ko so sabo-terji zažgali kino dvorano v Abadanu. Požar je izbruhnil hkrati na vseh štirih koncih polne dvorane. Zgorelo je 377 gledalcev, nekoliko manj pa se jih je uspelo rešiti. Znašanje teroristov nad nedolžnimi ljudmi, ki v Iranu tokrat ni bilo prvo tako, je vse obsodbe vredno dejanje, ki pa pG drugi strani njihovim ciljem, kakršnikoli že so, ne »koristi«. I'o kratki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama. tašča, sestra in teta ANGELA KORELC roj. Hvasti Pogreb drage pokojnice bo v torek. 22. 8. 1978. ob 17. uri izpred hiše žalosti na Bregu ob Savi 55. Žalujoča hčerka Angelca z družino Kranj. 20. 8. 1978 Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec BRANKO JAN strojni tehnik zaposlen v TOZD TIO Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Slovenske železarne, kolektiv Veriga Lesc*1 MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Ugodna razprodaja NESNR', rjavih štajerk, starih do 3 mes. vsako sredo in soboto na celjski tržnici, iz hleva pa vsako popoldne z 10? po--pustom, z garancijo na spol in zdravje. Kranjc Karel, Slatina v Rožni dolini pri Celju. tel. 063 25-288 od 13. do 14. ure 6314 Prodam 8 tednov stare JARČKE in PETELINE, stare 10 tednov. Mlakarjeva 58, Šenčur 6133 Prodam lepo DRVARNICO, dobro ohranjeno, primerno tudi za gradbeno barako, za vikend hišico ali kaj podobnega. Velikost 3x5 m. Naslov: Gorice 50. p. Golnik 6227 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO, velikost 38. Tel. 24-018 6231 Prodam 35 kv. metrov LADIJSKEGA PODA. Grenc 4, Sk. Loka 6242 Prodam suhe SMREKOVE PLOHE 50 mm. Pretnar Miro, Žirovnica št. 18 6315 Prodam 4kW termoakumulacij-sko PEČ. Napokoj. Veljka Vlaho-viča 5, Kranj 6316 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Črnilec, Naklo 20 6317 Prodam montažni PRIKLJUČEK (kljuko) za ZASTAVO 101. Kranjska c. 33, Šenčur 6318 Prodam MOTORNO KOSILNICO Reform 158 super. Medja, Gor-juše 60, 64264 Bohinjska Bistrica 6319 Prodam novo, še nerabljeno trajno žarečo PEČ. Mlaka 81, ogled od 14. ure dalje 6320 Prodam belo POROČNO OBLEKO s klobukom in rokavicami. Klampfer, Visoko 49, Šenčur 6321 Prodam globok VOZIČEK za 100 din. Ogled dopoldne in popoldne. Nikolič Nada, Zlato polje 3/b. Kranj 6322 Prodam dve 14 dni stari TELICI in črno bel TELEVIZOR Sava z anteno in stabilizatorjem. Pod-brezje 25 6323 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Most-Pijadeja 1. Stavek: GF Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mo&e Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341. uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din, cena za 1 številko v koiportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam krmilni KROMPIR. Žab-nica 7 6324 Prodam SADIKE zimzelenega li-gustra in PEČ na olje Emo 6. Nova vas 1, Radovljica 6325 Prodam 5 tednov staro TELIČKO črno bele barve za rejo. Vrhunc Franc, Orehek 41, Kranj 6326 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE s pomivalno mizo, trajno žarečo PEČ na drva ter sobno LUČ na 5 žarnic. Kebetova 16, Kranj 6327 Prodam 2 malo težja PRAŠIČA. Češnjevek 5, Cerklje 6328 Prod a m KRAVO s teličkom ali po izbiri. Zalog 17, Cerklje 6329 Zaradi selitve prodam malo rabljeno KUHINJSKO OPRAVO in otroško POSTELJO. Soklič. Partizanska 11. Škofja Loka 6330 Prodam rabljeno diatonično HARMONIKO. Demšar Anton, Martinj vrh 44, Železniki 63.' uni VOZILA Kupim ohranjen MOTOR AUDI 60 ali prodam kompleten avto z motorjem v okvari. Celcar Feliks. Blejska 13, Tržič 6217 Prodam ŠKODO letnik 1970. Zar. Dragočajna 21 6332 Prodam PONY EKSPRES. Jeras Milan, Mavčiče 9 6333 Ugodno prodam osebni avto VIVA letnik 1972. Cerklje 265. telefon 42-113 6334 Prodam motor TOMOS na 4 prestave, še v garanciji. Cena 7500 din. Koletič Slavko, Savska loka 5, Kranj 6335 Prodam MOTOR za NSU 1200. Telefon 25-917 6336 TOMOS 14TLS prodam. Gorenc Boris. Moša Pijade 46, tel. 064 23-766 6337 PONY EKSPRES, 4 mesece star, prodam. Maleševič, Šorlijeva K), Kranj. tel. 064 24-460 6338 Prodam karambolirano SIMCO 1000, letnik 70. Mlaka 17 6339 Prodam PONY EKSPRES. Ogled vsak dan. Jovanovič, Nazorjeva 10, Kranj 6340 Prodam osebni avto Z 750, letnik 1971. Ogled vsak dan. Rupar Rafko, Staretova 21, Čirče 6341 ZASTAVO 750 LUX, letnik 1974, prodam. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure. Aberšek. Šorlijeva 15, Kranj, tel. 25-512 6342 Prodam osebni avto FORD TAU-NUS 12 M. zelo dobro ohranjen, za 18.000 din. Druge informacije dobite vsak dan od 18. do 20. ure, razen v nedeljo na naslovu: Krapše. Va-ljavčeva 3, 64000 Kranj 6343 Prodam 125, letnik 1970. generalno obnovljen. Likozarjeva 13. Kranj 6344 Prodam SEAT 850. Likar, Ul. Mladinskih brigad 9, Kranj 6345 Prodam ZASTAVO 750. Informacije po tel. 25-745 od 19. ure dalje Prodam AUDI 80, letnik 75. Mar-tinjak, Britof 78 Prodam Fiat 125 special, letnik 1971. Jure Tomašič, Šorlijeva 19, Kranj. Telefon dopoldne 26-388. POSESTI Stanovanjsko HIŠO v izgradnji (prva plošča) z vsem gradbenim materialom prodam. Draksler. Dru-lovka 17, Kranj 6347 Starejšo HIŠO ali STANOVANJE vzamem v najem v Kranju ali okolici. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 6348 STANOVANJA Mlad fant išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod Reden plačnik 6349 Dva mirna, zaposlena fanta iščeta SOBO v Kranju ali okolici, po možnosti s posebnim vhodom. Branim Huseini, Kokrški breg 3 A. Kranj 6350 Študent išče SOBO v Kranju s septembrom. Možnost predplačila. Uplaznik Janez, Vrbje 86. Žalec 6351 Prodam 5 let staro centralno ogrevano STANOVANJE v bloku, v izmeri 42 kv. metrov. Stritih, Bistrica 165, Tržič. tel. dopoldne 50-340 int. 224 BPT 6352 Študent išče SOBO. Ponudbe oddajte pod Nujno 6353 r dežurni veterinarji OD 25. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škoja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Ob smrti našega dragega očetu IVANA MIKLAVĆIČA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste/nuj poslednjič izkazali spoštovan io oh in rt vaškem odru. ga pospremili na njegovi zadnji poti. mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožnlie. Zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Borutu Bolehnijti. medicinski sestri Anin, zdravniku dr Dragu Pri ji in vsemu zdravstvenemu in strežnemu osebju Pnevmološkega oddelka UMI Bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se kolektivu DOM PLAN K ran i. kolektivu (iKZ TZK Cerklje, vsem gasilcem, članom AMD Cerklje, obema predstavnikoma za poslovilne besede in organizacijo pogreba, pevskemu /bom 1 lavori n Jenko < Viki je m kranjski i Vsem lepa hvala! Za n jim žalujejo: sin Ivo z .družino, hčerk i Mili m Vid;« / družino Cerklje. Hi S 197* Iščem SOBO ali manjše STANOVANJE v okolici Kranja. Plačam v devizah vnaprej. Golniška 50, Kokrica 6313 Mlad par išče enosobno STANOVANJE ali SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Redno plačam ZAP0 SLITVE OH Sprejmem DELAVCA za priuči-tev KLEPARSKE stroke ali pomočnika. Kleparstvo BOHINC Radovljica 6156 V uk sprejmem VAJENCA in zaposlim nekvalificiranega DELAVCA za določen ali nedoločen čas. SLI-KOPLESKARSTVO Kočnik Stane, Pot na Jošta 8. Kranj 6219 V varstvo vzamem več otrok različnih starosti. Kocjančič. Gorenjskega odreda 6. Kranj 6355 Iščem žensko za POMOČ v gostilni. Nastop takoj, oziroma po dogovoru. Oman Jože, Gorice 9. 64204 Golnik 6356 0STAL0I GRADITELJI: Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom z 35 letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije. Počitniški dom Potočnik sprejme 4 —5-člansko družino. Krajnik, Brez-nica 5, Škofja Loka 6357 ROLETE: lesene, plastične, tudi v temni barvi, in žaluzije naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica. Pišite ali kličite telefon 75-610, pridem na dom. 5505 ZAHVALA Ob prerani smrti hčerke, sestre in tete TEREZIJE BAJŽELJ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, g. kaplanu, pevskemu zboru in vsem, ki ste se je spomnili med njeno dolgoletno boleznijo in ob njeni zadnji poti. Vsem iskrena zahvala! Žalujoči: mati Manja, sestra Marica, brata Jože in Franci ter nečaki in nečakinje Kranj. Orehek. Jezersko. 18. 8. 1978 ZAHVALA Ob smrti drage mame MARIJE NIK se toplo zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrekli sožalje. darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom in delovnemu kolektivu I BI Kranj. Žalujoča hčerka z družino! ZAHVALA Ob izgubi našega moža. očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA SKOPCA roj. 22. 1. 1890 se zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje. Sindikalni organizaciji KŽK TOZD Klavnica in sodelavcem, dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, č. g. župniku Slapšaku za pogrebni obred in poslovilne hesede. Najlepša hvala vsem sosedom družinam Kovačič. Dolinar in Trebu-šak ter pevcem za zapete žalostinke ob odprtem grobu. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob težki in prezgodnji smrti našega bratu ALOJZA JANCA se iskreno zahvaljujemo družini Potočnik, pevskemu /boru. govornikoma pri odprtem grobu, gasilcem, g. župniku za lep obred in vsem za Izraze sožalja in darovano cvetje. Vsem še enkrat iskrenu hvala. Žalu joče sestre Angela. Micka. Ivanka m ( 'ilk.i V sem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v bi. letu zapustil naš d mož. oče. brat in st ri< ANTON ROZMAN Tominc Pogreh dragega pokojnika bo \ torek. 22. avgusta 1978. ob Ki.30 izpred hiše žalosti S p. Duplje 13. Žalujoči: žena Nada, sinova Tonček in Simon ter ost a I o sorodstvo Duplje. 2(). avgusta 1978 ragi Bliža se jubilej Triglava Štirim srčnim Bohinjcem v čas KRANJ, 21. APRILA — Danes je Gorenjski sejem v Kranju obiskal predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj. V spremstvu podpredsednika občine Kranj Milana Bajžlja ter direktorja Gorenjskega sejma Francija Ekarja si je z zanimanjem ogledal sejemske prostore, pozanimal pa se je tudi za dosedanje uspehe na sejmu, rezultate prodaje ter načrte Gorenjskega sejma v prihodnje, (-jg) — Foto: F. Perdan Protislovensko ozadje tržaškega srečanja Avstrijsko časopisje je poročalo, da so se v začetku avgusta v Trstu srečali zastopniki protislovenskega koroškega Heimatdiensta in tržaške desničarske organizacije Civilita Mit-teleuropea, ki najbolj nasprotuje uresničevanju osimskih sporazumov — V Pliberku uspešna prireditev TRST, CELOVEC - V začetku avgusta so bili v Trstu zanimivi razgovori, piše Slovenski vestnik iz Celovca. Tržaške predstavnike iredcntistične liste za Trst, hlapce neofašizma, in organizacijo Civilita Mitteleuropea, ki je med glavnimi nasprotniki uresničevanja Osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo, je obiskal vodja koroške nemškonacionalistične stranke Heimatdienst Feldner. Njegov glavni sogovornik je bil vodja tržaške neofašistične organizacije Paolo Parovel. Nista se zedinila le to, da se bosta stalno srečevala in dušila težnje Slovencev na Koroškem in v Benečiji po narodnosti enakopravnosti, ampak sta se tudi dogovorila, da bo 8. oktobra prišla na Koroško tržaška protislovenska skupina in sodelovala na zloglasnih heimatdienstovskih proslavah v počastitev plebiscita. Tržaško srečanje je brez dvoma nova oblika sodelovanja narodnostnih nestrpnežev in protislovenskih ter protijugoslo-vanskih sil. Bistvo obeh organizacij nam je znano, prav tako pa je bilo tržaško srečanje tudi voda na mlin mednarodni desnici. Feldner je odpotoval v Trst tudi zaradi tega, da bi tam pridobil nove prijatelje. Na Koroškem jih ima vedno manj, saj hrambo vci odhajajo drug za drugim, piše Slovenski vestnik. Ob vsem tem pa se kaže vprašati o nečem drugem. Kaj bodo iskali italijanski fašisti 8. oktobra na Koroškem? Za kakšno novo hujskaško in protislovensko ter protijugoslovansko akcijo sta se dogovorila Feldner in Parovel. Javnost terja odgovore, saj ve, da gre za skrajno šovinistični in nedemokratični organizaciji. Se posebno zanimivo ob tem pa je, da so koroški časniki skupaj s strankami o tem srečanju molčali. O njem so pisali na Dunaju in v Salzburgu. Očitno na Koroškem ne upajo priznati mednarodnih stikov protimanjšinskih organizacij, ker bi tako priznanje škodovalo ugledu »vzornega« reševanja manjšinskega vprašanja na Koroškem. Če pa tudi uradna Koroška obsoja takšno sodelovanje, potem naj ne molči, ampak naj ga javno obsodi! V občini Pliberk pa so pripravili izredno zanimivo in uspelo manifestacijo v sodelovanju z obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Na zborovanju so terjali dvojezičnost pri predšolski vzgoji. Tuje slovenščina izrinjena iz javnega življenja, slovenski otroci in starši pa so v neenakopravnem položaju. To je v nasprotju s številnimi mednarodnimi in drugimi dokumenti. J. Košn jek DEŽURNI NOVINAR *E? 21 860 Buk are* ta — Delegaciji Kitajske m Romunije, vodila sta jih predsednika Hua Kuo-feng in Nikolae Caucescu. sta končali večdnevne uradne in prijateljske pogovore. V zaključnem sporočilu je predvsem poudarjeno dogovarjanje p povečanem gospodarskem sodelovanju na vseh področjih. Beograd — M alo po pol enajsti uri je na beograjskem letališču Surčin pristalo posebno letalo, s katerim je na povabilo predsednika republike Josipa Rroza-Tita prispel na uradni in prijateljski obisk predsednik kitajske partije in vlade Hua Kuo-feng. V Jugoslaviji se ho s člani kitajske delegacije predvidoma zadržal dn 28. avgusta. Na beograjskem letališču je Hua Kuo-fenga pozdravil član predsedstva SFRJ Vidoje Zarkovk1, nato pa so se kitajski gostje s svojimi gostitelji ob burnem pozdravljanju več tisoč Beograjčanov odpeljali proti Belemu dvoru na Dedinju. Tu je goste s Kitajske prisrčne) pozdravil predsednik republike Josip Broz-Tito. Krma — Za slavje ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav je vse pripravljeno Zvedeli smo, da sta 50-letni Alojz Lipovec iz Zgornje Radovne ter meteorolog Jernej Gartner s Kredarice s petimi konji že star tala iz Krme in proti Kredarici »ponesla« več kot 600 kilogramov opreme, ki jo bo rabila televizija za neposredni televizijski prenos z vrha Triglava Triglav — Tik pred zaključkom redakcije so nam s stalne službe l J J V v Kranju sporočili, da se je v soboto, 19 avgusta, o nesreči pišemo v kroniki. pruv do ceste. Res je. Ne danes in ne jutri ni nobene Prešernovi' obletnic e. Morda le tedaj lahko odneseš na gel) s pesnikovega groba? A do tedaj bi morale na njem cveteti in vzcveteti vsaj najbolj žlahtne vrt mce . . . srečanje bo zaključilo zbor, ki ne bo imel le planinskega, temveč tudi družbenopolitični pomen. Posebno slovesno pa bo tudi v soboto, 26. avgusta, ob desetih dopoldne pri Aljaževem stolpu na Triglavu. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, Triglavu v čast pa bo na vrhu zaigrala pihalna godba iz Gorij in zapel kvintet Bratje Zupan iz Tržiča. Pričakovati je, da bo tako slovesnost na vrhu Triglava kot prireditev v dolini neposredno prenašala ljubljanska televizija Planinska zveza Slovenije ob tem sporoča, da bodo v soboto prenočitvene zmogljivosti na območju Triglava omejene. Podrobnejše informacije so na voljo na Planinski zvezi Slovenije Ljubljana, telefon 312-553! Proslavitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav pa spremljajo številne druge prireditve. Bohinjski planinci so uredili Bohinjsko planinsko pot. Čeprav pot Še ni bila uradno odprta, so prodali že nad 300 dnevnikov. Kdor dooi na tej poti 30 žigov, prejme srebrni znak, kdor pa premaga še dodatnih sedem plezalnih vzponov, pa prejme zlati znak te poti. Planinska zveza Slovenije pa je ob pomoči Geodetskega zavoda Slovenije in Gospodarske zbornice SRS izdala doslej najpopolnejši zemljevid Triglava. Izvod velja 65 Hj. narjev. Med prireditve ob jubileju Triglava in našega planinstva sodita tudi otvoritev alpine. turna na Velem polju, ki bo posvečen velikemu raziskovalcu rastlinja v triglavskem pogorju Balthasarju Hacquetu. Otvoritev bo v soboto ob 12. uri na planini Jezero, združena pa bo tudi z odkritjem spominske plošče temu raziskovalcu. J. Košnjek V galeriji muzeja v Železnikih so odprli tudi razstavo čipk. Odprta bo do konca tega tedna. — Foto: F. Perdan Slavje čipkaric iz Poljanske dolin i Železniki — Lepo vreme, čudovito razpoloženje in izredno veliko obiskovalcev so značilnosti letošnjega tradicionalnega šestnajstega čipkarskega dne v Železnikih, ki so ga pripravili tudi tokrat prizadevni turistični delavci iz tega kraja. Prireditve v okviru čipkarskega dne so se pravzaprav tole soboto začele že s tekmo med oženjenimi in »ledig« sredi popoldneva na nogometnem igrišču v »srcu« Selške doline. Malo kasneje pa so se številni obiskovalci začeli zbirati ob starodavnem plavžu, središču Železnikov. Tu je bilo namreč za pod večer napovedano tradicionalno tekmovanje čipkaric. Na njem se je tokrat zbralo 14 tekmovalk: 6 iz Železnikov, 5 iz Zirov ter 3 iz Gorenje vasi v Poljanski dolni. Zmaga je tokrat po dolgem času šla iz Selške doline. Zmagala je namreč Frančiška Eržen iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, pred Marijo Tušar iz Žirov ter Anko Tušek, prav tako iz Zirov. Vse klekljarice pa so se pri izdelavi srčka na »punklju« odlično izkazale. Zato tudi delo komisije pri ocenjevanju ni bilo ravno lahko. Sledila je otvoritev razstave čipk, le-ta bo odprta še ves teden, v galeriji muzeja v Železnikih. Številni obi- skovalci so si še zagotovili kvalitetno izdelane čipke, ki pa jih bodo lahko dobili šele, ko bo razstava zaprta Tudi tu so bile za najbolje izdelane čipke podeljene diplome in iepe nagrade. Najbolje se je tokrat odrezala Lina Markelj iz Železnikov drugo nagrado je prejela Mici Primožič iz Železnikov, prav tako pa je tudi tretja nagrada ostala doma pr Anici Triler. Se posebno pozornost pa je med obiskovalci razstave vzbu jala čipka, ki so jo izdelale idrijske klekljarice. Velika je namreč trikrat dva metra, velja pa približno osen: starih milijonov din. Toda treba je povedati, da ni naprodaj. In kot za-nimivost velja omeniti, da jo je klekljalo dvajset klekljane. In še eno razveseljivo novico smo zvedeli na čipkarskem dnevu v Železnikih: klekliarski krožek na osnovni šoli v Zireh obiskuje kar 83 učenk in učencev. Železnikarji so letos ob čipkaj., skem dnevu poskrbeli tudi za izredno bogat kulturni program. Več ste obiskovalcev so s svojim nastopom navdušili člani folklorne skupin« Karavanke iz Tržiča, nato pa & člani ansambla »Fantje Selške doline«, ki so poskrbeli, da je rajanje trajalo vse do zgodnjega nedeljskega jutra. J- Govekar Na tekmovanju čipkaric v Železnikih je nastopilo U tekmoialk Gorenje vasi, Zirov in Železnikov — Foto: F. Perdan