Stran Z Msrihorsfr? V E C E R N IK Tute i mirMurRimri m m u B o m a m a m rn a m VMaribo Mariborski in r u , cine 18. IV. 1931 Ulična imena u fTlariboru Vlada je naročila, da morajo dobiti vse alice nove napisne table in vse hiše šte­ vilčne tablice v državnih barvah. Ker se tako vsi napisi itak prenove, je zato naj­ primernejši čas, da se sedaj izvrše tudi vse potrebne spremembe in popravijo morebitne napake. Tudi za Maribor je sedaj jako ugodna prilika, da lahko vse te stvari končno uredimo, kajti ob pre­ vratu je bilo mnogo nujnega dela in ta­ krat so se preimenovale ulice kar na br- zo roko, pa tudi poznejša imena kažejo sama, da so nastala le iz nekake zadre­ ge; imamo pa tudi imena, ki že v pred­ vojni dobi niso bila primerna in povzro­ čajo pomote v prometu. Le iz zadrege je mogel dobiti Jenko, pesnik solnčnega Sorškega polja, temno ulico, ki so jo nekdaj Nemci imenovali Sch\varzgasse. Ena izmed najlepših ulic 'je Tattenbachova ulica, imenovana po silovitem graščaku, ki nima niti za ce­ loto niti za mesto samo kake zasluge. Magdalenska ulica je tam v bližini ka­ detnice, ko bi pač vsakdo mislil, da je kje pri cerkvi Sv. Magdalene. Kakor Magdalenski trg in Magdalenska ulica sta daleč narazen Komenskega trg in Komenskega ulica, kar prav gotovo mo­ ti. Poleg te imamo še jezikovno netočne: Če imamo Magdalensko (in ne Magda- lenino) ulico, zakaj imamo drugo Urba­ novo, (mesto Urbansko) Bolfenkovo (me sto Boliensko) itd. Poleg dr. Verstovško- ve ulice imamo Rosinovo ulico, kakor da bi bil doktorat slednjega manj vreden, enako kakor so manjvredni naslovi dr. Vošnjaka, dr. Korošča, dr. Kreka, dr. Prešerna itd. Naj torej naslov odpade povsod! Že iz tega je videti, da je treba napraviti red v imenih. Iz teh in podobnih razlogov je imeno­ val mariborski občinski svet posebno komisijo, ki naj gradivo pregleda in sta­ vi svoje predloge. Pred svojim delom pa se mora komi­ sija sporazumeti glede načel in smernic: Treba je razlikovati na pr. med central­ nimi in pokrajinskimi mesti, pri čemer imajo centralna mesta uvaževati vseob- či državni in meddržavni položaj, med­ tem ko se pokrajinskih mest vse to ne tiče v toliki meri in se lahko v tem po­ gledu omejijo na najnujneje ter se raje ozirajo le na preteklost lastnega kraja in bližnje okolice; imena naj bi se ozirala na pokrajinski položaj, naj bi bila že po­ moč pri spoznavanju mesta in njegovih centrov, seveda vedno točna in slovni- ško pravilno. Pri tej priliki bi bilo mo­ goče ustreči še eni zahtevi, ki so jo že izvršila vsa modernejša mesta: Navzlic nekaterim že udomačenim uličnim ime­ nom pa vendar dobri s/» prebivalstva in enako tujcev ne ve, komu na čast se uli­ ca pravzaprav tako imenuje, kdo je tisti, čigar ime ulica nosi in kake so njegove zasluge. Sedaj je prilika, da se z malen­ kostnimi stroški ob uličnem pričetku za­ beležijo popolnoma kratko najnujnejši podatki, ki bodo šele dali ulici in imenu pomen in značaj. Ta želja je gotovo upra vičena in jo občinski svet sedaj lahko izpolni. Iz gorenjih načel bo jasno razvidno, kako potrebna je revizija imen in kako prav bo, da se popravi sedaj, kar je bilo po naključju kedaj poprej netočnega. Ob um etnostni razstaui Rnte Trstenjaka Knez malir, gospod slikar, zovejo brh­ ke Lužičanke — našega Trstenjaka. Ves udomačen v umerjeno barvitost slovan­ ske pokrajine med Budišinom in Berli­ nom, je Trstenjak pognal močne kore­ nike v narodno obeležje lužiške zemlje, tolikanj sorodne ne samo po narečju ož- ii njegovi Prlekiji: srce k srcu govori. Srbska Lužica je izvečine ravnina. Zaviti toki voda nudijo občutljivemu sli­ karskemu očesu v svojih mnogolikih tol­ munih, barvitih prelivih in mirujočih ba­ jerjih pestro mikavne slikarske prilike. Zdravi nagon slovanskega življa po Šareni barvitosti, po dogmatični prila­ goditvi noše verskemu občutenju in obi­ čaju in sublitmjt življenjski dinamiki s je vse do danes ohranil životvoren v lužiškem Slovanu. V slikoviti enoti je povzel A. Trstenjak to zunanjo sliko prebivalcev Srbske Lu­ žice- Trstenjak slika z izglajeno tehniko prostorno jedko se odrazujoče, zelo učin­ kovito razporejene objekte. Z vernim občutenjem vsrkane in stvarno podane slikovitosti zunanjega sveta, izzivajoče tipično, neodoljivo umetniško nastrojenje ga izpodbujajo v stvariteljsko hotenje in delo. Radostno mu sprejema oko mikav­ ne pokrajinske zamislice in podobe — oblikujoč jih potem v posrečenem akva­ relu. Tu se more zadovoljno razpasti njegova delovna sila, njegov poglobljen umetniški čut. Jutri otvarja svojo pomladansko raz­ stavo. Naj bi privabila vse ljubitelje umetnosti tihe veličine! Trstenjak raz­ stavlja številne slike pestrih narodnih noš in obilico tipik pokrajinske lepote Srbske Lužice v olju in akvarelu. Zlasti so prekrasni njegovi motivi, zajeti iz slikovitih kotičkov ob vodi in pod mo­ stovi. Vsa bogata slikovitost barvnih prelivov voda v zgovorljivem miru te močno razgiba. Polnost njegove inven- cije in pestrost zunanjih pojavov zdru­ žuje njegovo darovito oko v harmonijo duhovne podobe njegovih slik. Posreči­ lo se mu je menda prebroditi ozke spo­ ne opredeljenih struj impresionizma in ekspresionizma ter preiti v nove oblike izčiščenih prividov pokrajinske lepote. Njegova duša ni mrtva, njegova usta ni­ so nema: prepričevalen jezik oznanja tiho lepoto enovite, v sebi skladno do­ polnjene, narodnosti Srbske Lužice, vse pristne in prvotne v svoji veri in v svo­ jih narodnih obredih, vse žive in trajne v svojem narodnem življenju. Tako nasičen in izpopolnjen naj se T r­ stenjak povrne nazaj v duhtečo opojnost Slovenskih goric med sanjave jagnede ob samotni vinogradniški poti, da tudi mi zaslutimo, zagledamo in vroče ob­ čutimo z vso dušo in vsem srcem, vso solnčno in nepotvorieno v čudovitem ogledalu njegove osrečujoče umetnosti — sveto zemljo domovine ... A c. D a n e s s o b o t o in p o « d e f f e k kabaretna večera V e lik a k a v a r n a Staršem skavtov! Jutri v nedeljo 19. t. m. ob 11. uri je v realki roditeljski sestanek pod vod­ stvom dr. Mariniča. — Vodstvo. Umrl je sinoči v splošni bolnici Jožef Vičan- ski, strojevodja v pok., star 59 let. Blag mu spomin! Uradniški zakon dobite v pondeljek zopet pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13. Ljudsko štetje v Krčevini. Pri ljudskem štetju v Krčevini so ugo­ tovili 2159 prebiva'cev in sicer 1126 moških in 1033 žensk. Po narodnosti so razen 160 Nemcev vsi Slovani. Občina izkazme 200 prebivlcev več kot 1 . 1921- Seja spominskega odbora za spomenik dr. Žerjavu se bo vršila v pondeljek 20. t. m. ob 15. v Ljubljani v tajništvu ZKD- Šlo bo med drugim tudi za odločitev glede izbire na podlagi osnutkov za novi spomenik. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, dne 20- aprila, bo pre­ daval g. univ- profesor dr. Strzygowski z Dunaja o častitvi Marije v krščanski umetnosti na podlagi bogatega in pre­ krasnega skioptičnega materijala. Blagoslovitev motorne brizgalne v Kam­ nici. Dne 3. maja se bo vršila v Kamnici blagoslovitev nove motorne brizgalne gasilnega društva. Po blagoslovitvi se bo vršila veselica na Mariborskem oto­ ku. V Studencih je umrla včeraj popoldne v 81. letu ga. Rozina Lintner, mati župnega prosvetarja SKJ. Pogreb bo v nedeljo ob 16. uri na poko­ pališču v Studencih. Blag ji spomin, ža­ lujočim naše sožalje! Za poučno potovanje hotelirjev in go­ stilničarjev na Tirolsko in naprej se je prijavilo zad­ nje čase veliko število udeležencev, po­ sebno iz Gorenjske in Savinjske doline. Na razna vprašanja, če se sprejemajo še udeleženci, izjavlja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru, da zaključi prijave brezpogojno dne 22. t. m. Žalostna usoda jugoslovanskih otrok v tujini. Včeraj so privedli iz. Hamburga v Maribor tri otroke nekega Mihajloviča, ki je bil tamkaj zaposlen kot železolivar ter pred dobrim letom v razburjenju ustrelil svojo ženo, rodom Poljakinjo, in še sebe. Otroci, ki govore samo nemški, so bili oddani prehodno v tukajšnji ba­ novinski Dečji dom, odkoder jih bodo odpremili v Dečji dom v Negotinu, ker so tjakaj pristojni. — Pred nekaj časom so bili istotako sem privedeni trije otro­ ci K. iz Hornsteina na Gradiščanskem. Njih oče se je- ustrelil, mati je pa izgini­ la neznanokam. Ti otroci, ki so bili od­ dani v Dečji dom v Sento oz. v Belo Crkvo, so govoril nemški in hrvatski in se čutijo Jugoslovane. Dijaška družina »Napredek« v Mariboru. V nedeljo 19. t. m. bo predaval tov. Branko Alujevič, predsednik akadem­ skega društva »Jadran« iz Ljubljane o naši ideologiji. Predavanje je za član­ stvo obvezno, ostalo dijaštvo je iskreno vabljeno, pred vsem pa želimo, da se tega predavanja udeleži tudi ostalo ob­ činstvo, ki se zanima za srednješolce. Predavanje bo ob 10. dop. v mali dvo­ rani Narodnega doma. ŠKJ DE MIJA Omladine narodne odbrane danes ob 20. uri V NARODNEM DOMU a Din 125. I. Babič. Gosposka 24. 968 Proslava Finžgarjcve šestdesetletnice v Studencih z vprizoritvijo njegovega »Divjega lov­ ca« v Sokolskem domu se danes vrši kljub temu, da je igralcu glavne vloge Janezu umrla mati. Janeza nam je nam­ reč »posodil« ruški Sokol, ki je vprizo- ril isto igro pred tednom dni. Začetek točno ob 20. (8.) uri. Vstopnina običaj­ na. Velik požar v Ptuju je včeraj zjutraj krog 3. uničil velike gospodarske objekte in skladišča tvrd­ ke Ornig. Uničeni so do tal 4 objekti z vsemi zalogami hmelja in vina vred. Ptujska, mariborska in druga gasilna društva, ki so prihitela na lice mesta, so delala naporno polnih 5 ur. Škodo ce­ nijo na poldrugi milijon dinarjev, ven­ dar je krita z zavarovalnino. Uničen je tudi ves inventar, hidravlične stiskalni­ ce, elektromotorji, filtri, sodov in druge­ ga. Požar je izbruhnil v sušilnici za hmelj. Nezgoda pri delu. V Dolgošah je 311etni Štefan Karner padel iz podstrešja kolarnice, kamor je šel po krmo, ter si pri padcu zlomil des­ no ključnico in dobi! še več drugih po­ škodb. Ponesrečenca so prepeljali v bol­ nico. K 1 M - OrafsItS: Do vključno pondeljka: 100% govoreči in zvočni veiefilm v nemškem jeziku AFRIKA GOVORI... Naj si vsakdo ogieda ta film iz pra­ gozda Afrike! Unior*: D anes zadnjikrat: Anna Christie! Od jutri dalje: W illy FO RST v sijajni veseloigri: VESELA DUNAJSKA DEKLETA P redstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19.. 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo: ŽELEZNA MASKA Douglas Fairbanks mariborsko gledališče Sobota, 18. aprila ob 20. uri »Koncerl Brandl-tria«. Dramske cene. Nedelja, 19. aprila ob 15. uri »Začarana žaba«. Otroška predstava. — Ob 20 uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. Pondeljek, 20. aprila. Zaprto. Koncert vojaške godbe v parku. Jutri, 19. t. m. bo od 11. do 12. do­ poldne v parku koncert muzike 45. peš­ polka. Spored je sledeči: 1. Obruča, so­ kolska koncertna koračnica, 2. Parma, fantazija iz opere »Urh, grof Celjski«, 3. Rossini, uvertura k operi »Semira- mis«, 4. Čajkovski, fantazija iz opere »Onegin«, 5. Kalman, potpuri iz operete »Čardaška princesa«, 6. Barta, koračni­ ca strelcev. Popelln srajc* a Din 8 5 ,1. Babič. Gosposka ul. 24. 970 Invalidski kongres v Ljubljani. Na prošnjo Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je minister za promet dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah in ladjah udeležencem redne glavne skup ščine Oblastnega odbora Udruženja voj­ nih invalidov, ki bo 19. tm. v Ljubljani. Ugodnost velja od 16. do 22. aprila za vse vlake razun ekspresa. — Več tisoč naših rudar*jev v Nemčiji brez dela. Dospela je vest, da je v Nemčiji več ti­ soč naših rudarjev ostalo brez dela. Se­ daj dobivajo od nemške države in občin podpore za brezposelnost za dobo 52 tednov, kakor je to določeno v posebni konvenciji med našo državo in Nemčijo, Ako tudi po poteku te dobe ne bodo ime­ li dela, bodo jih odpravili v našo državo, Število brezposelnih naših rudarjev zna­ ša krog 3000. Kravate najceneje pri I. Babič, Gosposka ulica št. 24. 969 Maksim Gorki in njegov ded. Ko je Maksimu Gorkemu umrl oče, ga je vzgajal njegov ded. Nekega dne je ded dejal resno malemu vnuku, ko ga nekej ni ubogal: — Bojim sc, Aleksej Moksimovič, da se ne bova videla v nebesih. Mladi Gorki je pomilovalno pogledal deda in ga vprašal: = Kaj si tako težko grešil?! Pomlad zahieva skrbno nego kože NrVEA-CRET!: NIVEA' OLIEw-3 Oboje varuje Vaš > kožo proti vetru in slabemu vrem enu, ker je koža radi tople zim­ ske obleke postala mehka iti zelo občutljiva. Oboje vsebuje edino svojevrste sestavino Eucerit. N ivea-Crem a prodre globoko v kožo, ne da bi ostavila na površini blesk in varuje Vašo k o ži učinkovito in trajno Nadomestiti ne m otete Nivea-Crem e niti z naj- dražjtmi luksuznimi krem ami, ker ni nober.a, ki bi vsebovala EUCERIT. Škatlje po Din 5.—, 10— in 22.—, tube po Din 9.— In R — Proizvaja v Jugoslaviji. Jugos!. P. U clersdorl & Co.. d. s o. J., M aribor. G regorčičeva 24