ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP:_ '__' KONKURENČNO GOSPODARSTVO IN HITREJŠA RAST 2. Šifra projekta: V5-0406 3. Naslov projekta: ______________...... Tržne strukture in njihov vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter inflacijo 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:__■__ Tržne strukture in njihov vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter inflacijo 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:_______ Market structures with their effect on Slovenian economy's competitiveness and inflation 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: tržne strukture, konkurenčnost 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: market structures, competitiveness Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/200'8 Stran 1 od 8 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: 0510 Univerza v Ljubljani (0584 - članica Ekonomska fakulteta) 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): 6. Sofmancer/sofmancerji: Urad za makroekonomske analize in razvoj 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 18307 Doc.dr. Aljoša Feldin Datum: 21.6.2010 Podpis vodje projekta: J^i Podpis in žig izvajalca: prof. dr. Radovan Stanislav Pejwnik, /g^ — ^l)P° pooblastilu- Prt dr. buknMmmor, dekan II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 1X1 a) v celoti □ b) delno □ c) ne Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/200'8 Stran 2 od 8 t; Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? □ a) da IEI b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/200'8 Stran 3 od 8 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela1:_. _ V študiji smo z namenom razjasnitve zveze med tržnimi strukturami s konkurenčnostjo slovenskih podjetij za obdobje od 2002 do 2008 obravnavali med 1250 in 1300 proizvodnih trgov. Te smo definirali na ravni šestmestne NIP (Nomenklatura industrijskih proizvodov) kode in sicer v dvajsetih širših proizvodnih skupinah. Na ta način v analizo zajamemo med 1300 in 1400 slovenskih podjetij, ki jih spremlja baza industrijske proizvodnje na teh trgih. Opazovani trgi so različno poseljeni z domačimi podjetji, od dobrih dveh podjetij na trg pri računalnikih in pisarniških strojih, do več kot desetih pri lesu in lesenih izdelkih, tiskanih izdelkih in kovinskih izdelkih. Več kot 70 odstotkov domačih podjetij je več-proizvodnih, kar pomeni, da prodajajo proizvode na različnih trgih opredeljenih z NIP 6 kodo, več kot 20 odstotkov pa je celo takih, ki delujejo v različnih panogah definiranih z NIP 2 kodo. Povprečni tržni delež domačih podjetij na opazovanih trgih je v opazovanem obdobju padel z 28 odstotkov na 20 odstotkov, istočasno je tudi povprečni delež največjega domačega ponudnika padel z 19 na 14 odstotkov, kar priča, da domača podjetja v primerjavi s tujimi na domačih trgih izgubljajo. Izkaže se, da se povprečna koncentracija na opazovanih trgih v opazovanem obdobju malenkostno zniža, kar je posledica predvsem vstopa v EU, odprave carin in administrativnih ovir ter prevzema evra. Ko tržno strukturo izmerimo z Lernerjevim indeksom ugotovimo, da ta mera ni korelirana s klasičnimi indeksi koncentracije, zato v regresijski analizi uporabljamo tako slednjo, kot tudi Herfmdahl-Hirschmanov indeks. Kot mero konkurenčnosti uporabimo štiri različne količine (i) število novih proizvodov na trgih, (ii) rast skupne faktorske produktivnosti, (iii) rast dodane vrednosti na zaposlenega in (iv) rast donosov na kapital. Kot mero inovativnosti s katero se želimo približati analizi Aghiona in ostalih (2005) izberemo število novih proizvodov domačih podjetij, s katerim dejansko merimo vstop domačih podjetij na domače trge. V regresiji brez odloženega števila proizvodov njihov razultat obrnjene krivulje U med stopnjo konkurence na trgu in inovativnostjo repliciramo. To pomeni, da bo novih proizvodov na zelo konkurenčnih trgih manj, ravno tako pa jih bo manj na koncentriranih trgih. Prvo je posledica tega, da podjetja na trgih, kjer so marže že zelo nizke, ne morejo povrniti investicij v nov proizvod, drugo pa je posledica tega, da na koncentriranih trgih obstajajo višje prepreke vstopu - vstopni stroški, ki novim podjetjem preprečujejo uspešen vstop. Ta rezultat pa ni robusten, saj razpade, ko vključimo odlog števila proizvodov, saj ta praktično sam razloži velik del variacije v podatkih. Rezultat pokaže, da bo na trgih z nižjim številom proizvodov - nižjo stopnjo konkurence - višjo koncentracijo - manj vstopa novih proizvodov, kar je lahko posledica edino strateških vstopnih ovir, ki jih postavljajo na trgu prisotna podjetja. Ko kot mero stopnje konkurence uporabimo Herfindahl-Hirschmanov indeks, dobimo podoben rezultat. Obrnjene U zveze med rastjo števila novih proizvodov in stopnjo konkurence ni, na območju na katerem se nahaja največ opazovanih trgov, pa višja koncentracija pomeni manj vstopa. Ko opazujemo zvezo med skupno faktorsko produktivnostjo in stopnjo konkurence, ne glede na uporabljeno mero slednje, opazimo konvergenco. Rast produktivnosti je nižja, ko je pretekla produktivnost višja. Zveza s stopnjo konkurence pa je enoznačna. Močnejša 1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/200'8 Stran 4 od 8 konkurenca pomeni nižjo rast produktivnosti. Podjetja pod močnejšim pritiskom konkurence v rast produktivnosti investirajo manj, ker razumejo, da jim bo močnejša konkurenca znižala donose na tovrstne investicije. Podobno zvezo najdemo, ko opazujemo dinamiko donosov na kapital. Spet opazimo za konvergenco značilno negativno zvezo z odloženo vrednostjo in nižje stopnje rasti ob višjih ravneh konkurence. Dodana vrednost na zaposlenega v naših podatkih ne izkazuje nobene povezanosti s stopnjo konkurence na trgu. Na trgih z višjo stopnjo konkurence torej opazimo več vstopa novih podjetij in proizvodov, kar je posledica vstopnih ovir na trgih z nižjo konkurenco, obratno pa nižja konkurenca pomeni višjo rast produktivnosti in višjo rast donosov na kapital, kot mer konkurenčnosti podjetij. Ker v opazovanem obdobju opazimo, padec tržnega deleža domačih podjetij in v povprečju nižjo koncentracijo na opazovanih trgih, sklepamo, da se je stopnja konkurence dvignila, kar glede na rezultate naših regresij napoveduje znižanje konkurenčnosti domačih podjetij. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/200'8 Stran 5 od 8 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšenje potencialni pomen2 rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; O b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; [X] c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; 0 d) razvoj drugih temeljnih znanosti; 1 | e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: □ a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; _ I I c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; I I d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; 1~~1 e) nadzor iri skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: I I f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR- programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;, I I g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; [Xl h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; □ i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 8 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje? __ Razumevanje mehanizma preko katerega vstop tuje konkurence in intenziviranje domače konkurence vplivata na konkurenčnost domačih podjetij. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ -■■-•' -____ Kreiranje ustrezne konkurenčne politike, ki bo stimulirala domača podjetja, da bodo kljub intenziviranju konkurence v kateri delujejo, na trgih prevzemala pobudo in investirala v R&R in svojo konkurenčnost. V nasprotnem primeru bo njihova vloga vse bolj sledilna in posledično vse bolj marginalna tudi na domačih trgih. 3.5. Kje obstaja vcijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? [Xl a) v domačih znanstvenih krogih; [3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; [X] c) pri domačih uporabnikih; CU d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_. _____ Trenutno se v delo, ki izhaja iz projekta vključuje prvi diplomant. 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ ■___ Sodelovanja ni bilo. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/200'8 Stran 7 od 8 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanj a? 5. Bibliografski rezultati3: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev, M izhajajo iz raziskovalnega projekta: _.. •___ Ker smo do iskanih rezultatov v projektu prišli sorazmerno pozno, se prvi znanstveni članki z naslova projekta šele pripravljajo. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ 4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno, s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/200'8 Stran 8 od 8 tržne strukture in njihov vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva Doc.Dr. Aljoša Feldin Junij 2010 KAZALO 1. Uvod...............................................................................................................................5 2. Opis uporabljenih podatkovnih baz...................................................................7 3. Razmejitev trgov in osnovne statistike..............................................................8 3.1 Opazovani trgi..................................................................................................................8 3.2 Število podjetij v panogah in na trgih.....................................................................11 3.3 Več-produktna podjetja..............................................................................................17 4. Tržne strukture in njihovo merjenje................................................................20 4.1 Domača podjetja proti uvozu - zbirne statistike................................................20 4.2 Domača podjetja proti uvozu - na ravni NIP 2....................................................21 4.3 Teoretske mere tržnih struktur...............................................................................33 4.3.1 Indeks koncentracije n največjih podjetij....................................................................33 4.3.2 Herfindahl-Hirschmanov indeks (HHI]........................................................................33 4.3.3 Lernerjev indeks....................................................................................................................34 4.4 Indeksi koncentracije na opazovanih trgih.........................................................35 4.5 Lernerjev indeks na opazovanih trgih...................................................................38 4.6 Korelacija med merami tržnih struktur................................................................42 5. Mere konkurenčnosti opazovanih podjetij....................................................44 5.1 Število novih proizvodov............................................................................................44 5.2 Produktivnost.................................................................................................................45 5.3 Dodana vrednost na zaposlenega............................................................................47 5.4 Donosi na kapital..........................................................................................................48 6. Regresijska analiza vpliva stopnje konkurence na izbrane mere konkurenčnosti................................................................................................................49 6.1 Število novih proizvodov............................................................................................50 6.2 Produktivnost.................................................................................................................56 6.3 Dodana vrednost na zaposlenega............................................................................57 6.4 Donosi na kapital..........................................................................................................58 7. Sklep............................................................................................................................60 Reference............................................................................................................................63 2 SEZNAM SLIK Slika 1: Povprečni tržni deleži domačih podjetij in uvoznikov.........................................................................21 Slika 2: Največji domači in tuji ponudnik...................................................................................................................21 Slika 3: Tržni deleži: 15 - Hrana, pijača in krmila.................................................................................................23 Slika 4: Tržni deleži: 17 - Tekstil.................................................................................................................................23 Slika 5: Tržni deleži: 18 - Oblačila, krzno, krzneni izdelki..............................................................................24 Slika 6: Tržni deleži: 19 - Usnje, obutev in usnjeni izdelki, razen oblačil....................................................24 Slika 7: Tržni deleži: 20 - Les, leseni, plutovinasti, pletarski izdelki, razen pohištva...........................25 Slika 8: Tržni deleži: 21 - Vlaknine, papir in papirni izdelki..............................................................................25 Slika 9: Tržni deleži: 22 - Tiskano gradivo, posneti nosilci zapisa, tiskarske storitve..........................26 Slika 10: Tržni deleži: 24 - Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna....................................................26 Slika 11: Tržni deleži: 25 - Izdelki iz gume in plastičnih mas.............................................................................27 Slika 12: Tržni deleži: 26 - Drugi nekovinski mineralni izdelki.......................................................................27 Slika 13: Tržni deleži: 27 - Kovine...............................................................................................................................28 Slika 14: Tržni deleži: 28 - Kovinski izdelki, razen strojev in naprav...........................................................28 Slika 15: Tržni deleži: 29 - Stroji in naprave...........................................................................................................29 Slika 16: Tržni deleži: 30 - Računalniki in pisarniški stroji..............................................................................29 Slika 17: Tržni deleži: 31 - Drugi električni stroji in naprave........................................................................30 Slika 18: Tržni deleži: 32 - Radijske, televizijske in komunikacijske naprave in oprema........................30 Slika 19: Tržni deleži: 33 - Medicinski, finomehanični in optični instrumenti in naprave, ure...........31 Slika 20: Tržni deleži: 34 - Motorna vozila, prikolice, polprikolice.............................................................31 Slika 21: Tržni deleži: 35 - Druga vozila in plovila.............................................................................................32 Slika 22: Tržni deleži: 36 - Pohištvo, drugi izdelki..............................................................................................32 Slika 23: Izbrane panoge s strogo pozitivnimi vrednostmi povprečja Lernerjevega indeksa...............41 Slika 24: Panoge z negativnimi vrednostmi povprečja Lernerjevega indeksa............................................42 Slika 25: Napovedano število novih proizvodov glede na stopnjo konkurence........................................52 Slika 26: Napovedano število novih proizvodov glede na stopnjo konkurence z odloženim številom proizvodov.................................................................................................................................................................52 Slika 27: Ocenjeni vpliv HHI na rast števila novih proizvodov........................................................................55 Slika 28: Porazdelitev trgov na ravni NIP 6 po HHI............................................................................................55 Slika 29: Ocenjeni vpliv konkurence na rast produktivnosti...........................................................................57 Slika 30: Ocenjeni vpliv konkurence na rast donosa na kapital......................................................................60 3 SEZNAM TABEL Tabela 1: Obravnavane proizvodne skupine na ravni NIP 2................................................................................9 Tabela 2: Primer razmejitve trgov proizvodov na podlagi NIP 6 kode.........................................................10 Tabela 3: Število trgov na ravni NIP 4......................................................................................................................10 Tabela 4: število trgov na ravni NIP 6......................................................................................................................11 Tabela 5: število domačih podjetij po panogah.......................................................................................................13 Tabela 6: Povprečno število domačih podjetij na ravni NIP 4..........................................................................14 Tabela 7: Povprečno število domačih podjetij na ravni NIP 6..........................................................................15 Tabela 8: Povprečno število podjetij na ravni NIP 4 vključno z uvozniki....................................................16 Tabela 9: Povprečno število podjetij na ravni NIP 6 vključno z uvozniki....................................................17 Tabela 10: Stopnja diverzifikacije domačih podjetij po panogah.....................................................................18 Tabela 11: Stopnja diverzifikacije domačih podjetij po panogah na ravni NIP 4.......................................18 Tabela 12: Stopnja diverzifikacije domačih podjetij po panogah na ravni NIP 6.......................................19 Tabela 13: Tržni deleži domačih podjetij in uvoznikov - celoten vzorec.....................................................20 Tabela 14: Povprečni skupni delež največjih štirih ponudnikov, C4................................................................36 Tabela 15: Povprečne vrednosti Herfindahl-Hirschmanovega indeksa......................................................37 Tabela 16: Koncentracija in število podjetij v letu 2008..................................................................................37 Tabela 17: Povprečne vrednosti Lernerjevega indeksa po panogah..............................................................41 Tabela 18: Korelacija med Herfindahl-Hirschmanovim indeksom in Lernerjevim indeksom...............43 Tabela 19: Korelacija med merami tržnih struktur.............................................................................................44 Tabela 20: Povprečno število novih proizvodov po panogah na ravni NIP 6..............................................45 Tabela 21: Povprečja ocenjenih rasti TFP na ravni NIP 6 po panogah (WLP)............................................47 Tabela 22: Povprečja dodane vrednosti na zaposlenega na ravni NIP 6 po panogah..............................48 Tabela 23: Povprečja donosa na kapital na ravni NIP 6 po panogah.............................................................49 Tabela 24: Test vpliva konkurence merjene z Lernerjevim indeksom na število novih proizvodov na trgu...............................................................................................................................................................................51 Tabela 25: Test vpliva konkurence merjene s HHI na število novih proizvodov na trgu......................54 Tabela 26: Test vpliva konkurence na rast produktivnosti podjetij na trgu............................................56 Tabela 27: Test vpliva konkurence na dodano vrednost na zaposlenega podjetij na trgu..................58 Tabela 28: Test vpliva konkurence na donose na kapital podjetij na trgu.................................................59 4 1. Uvod Tržna struktura v posamezni gospodarski panogi določa dinamiko vseh oblik konkurence med podjetji, ki v njej delujejo in je hkrati rezultat te konkurence. Tržni deleži, koncentracija podjetij, stopnja diferenciranosti proizvodov in ovire vstopu v panogo so osnovni pokazatelji dogajanja v panogi, ki že lahko opozarjajo na razmere, v katerih nekatera podjetja pridobijo dominanten položaj in ga tudi izkoriščajo. Le podjetja delujejo v stabilnem oligopolnem okolju z utečenimi cenovnimi strategijami, ki jim omogočajo nadpovprečno visoke dobičke na račun potrošniškega presežka na majhnem slovenskem trgu, je možno, da zastanejo v razvoju. Ko podjetju domači trg prinaša večji del prihodkov, lahko zanemari vlaganja v R&R in tako ali drugačno inovativnost ter posledično izgublja konkurenčnost na tujih trgih. O padcu proizvodne učinkovitosti v pogojih nepopolne konkurence in predvsem monopola več razpravljata Scherer in Ross (1990). Poleg izgube v družbeni blaginji z omejevanjem količine proizvodov, podjetja zaradi visokih cen niso dovolj motivirana k stalni rasti produktivnosti in izboljšavam proizvoda. V današnjem globalnem gospodarstvu taka panoga hitro postane vabljiva za vstop tuje konkurence, kar je s stališča potrošnikov dobro, vpletenim domačim podjetjem pa lahko prinese veliko težav. Odločili smo se, da bomo konkurenčnost podjetij merili predvsem s spremenljivkami, ki govorijo o rasti produktivnosti in inovacij. Podjetje je bolj konkurenčno, če zraste njegova produktivnost, kar ima vpliv predvsem na stroškovni strani njegovih rezultatov, ali pa skozi inovacije, ki lahko vplivajo tako na stroškovno stran, če gre za izboljšave v tehnologijah, kot na prihodkovno, če gre za izboljšave v proizvodu. Ključna dilema s katero se ukvarja naša študija je ali velja starejša paradigma, da je večja inovativnost spodbujena v koncentriranih panogah, kjer podjetja zaradi nižje stopnje konkurence lažje povrnejo stroške razvoja, ali novejša, da ravno višja stopnja konkurence v panogi podjetja sili v višjo inovativnost in posledično večjo konkurenčnost. V ta namen uporabimo model, ki so ga razvili Aghion in Griffith 5 (2005) in Aghion in ostali (2005) v katerem sta oba učinka eksplicitno modelirana in dopuščena. Ocena tega modela je ključni namen naše študije. Za težavo, ki je zahtevala največ pozornosti, se je izkazalo zbiranje ustreznih podatkov. V končni fazi smo povezali tri baze: bazo industrijske proizvodnje v Sloveniji, bazo mednarodne trgovine Slovenije in bazo računovodskih podatkov, kar nam je uspelo za obdobje od leta 2002 do leta 2008. Ti podatki nam ne dopuščajo ocen krivulj povpraševanja in njihovih cenovnih elastičnosti, tako da smo za razmejitev trgov opazovanih proizvodov uporabili Nomenklaturo industrijskih proizvodov, ki je tudi uporabljena v bazi industrijske proizvodnje. Odločili smo se za 20 različnih panog, na katerih opazujemo v povprečju 1300 trgov. Največja teoretska dilema, ki jo naslavljamo je ocena stopnje konkurence na posameznem trgu. Stopnjo konkurence na trgu naj bi najbolje opisali z udejanjeno tržno močjo podjetij, ki jo merimo z Lernerjevim indeksom. Različni avtorji (npr. Neven in ostali, 1993, poglavje 2) opozarjajo na težave, ki jih lahko povzroči neprevidna uporaba klasičnega Lernerjevega indeksa monopolne moči, ki meri relativni pribitek cene na mejne stroške podjetja. Dejstvo, da je več kot sedemdeset odstotkov podjetij v našem vzorcu več-proizvodnih, zbrani podatki pa nam ne omogočajo alocirati stroškov na posamezni proizvod, kar pomeni, da uporabljamo en Lernerjev indeks za podjetje, ki deluje na več trgih in ga glede na tržne deleže upoštevamo v Lernerjevem indeksu, kot ga izračunamo za posamezen trg. Tržno moč lahko ocenimo tudi na tradicionalni način s tržnimi deleži opazovanih podjetij. Praksa Evropske komisije je, da kot potencialne nosilce dominantnega položaja na trgu obravnava podjetja s tržnim deležem nad 40%. Opozoriti velja, da niti zelo visok tržni delež določenega podjetja ne pomeni nujno prevladujoče vloge ali njenega izkoriščanja. O tem govori teorija kontestabilnih (preverljivih) trgov. Tržno moč bomo ocenjevali tudi s pomočjo mer koncentracije v panogi npr. s Herfindahl-Hirschmanovim indelsom (HHI), ki sešteje kvadrate tržnih deležev vseh podjetij na trgu. V teoriji se da pokazati, da je obtežena vsota Lernerjevih indeksov podjetij v panogi enaka razmerju HHI in elastičnosti povpraševanja. Torej, višja koncentracija v panogi pomeni višjo stopnjo tržne moči, ki jo v povprečju uživajo podjetja v panogi. Ta rezultat je sicer široko 6 uporabljan v praksi (npr. Rey, 2003, str.32-34), pa tudi kritiziran (Nickell, 1996). Predlagane korelacije med obema merama v naših podatkih praktično ni. Mere konkurenčnosti podjetij s katerimi želimo povezati stopnjo konkurence so: (i) skupna faktorska produktivnost, (ii) dodana vrednost na zaposlenega, (iii) donosi na kapital in (iv) število novih proizvodov. Analiza pokaže, da je na trgih z višjo stopnjo konkurence več vstopa novih proizvodov, kar je posledica vstopnih ovir na trgih z nižjo konkurenco, obratno pa nižja konkurenca pomeni višjo rast produktivnosti in višjo rast donosov na kapital, kot mer konkurenčnosti podjetij. Nekajkrat sicer opazimo zvezo obrnjene krivuljo U med konkurenco in konkurenčnostjo, vendar na nerelevantnih območjih stopenj konkurence. Ker v opazovanem obdobju opazimo padec tržnega deleža domačih podjetij in v povprečju nižjo koncentracijo na opazovanih trgih, sklepamo, da se je stopnja konkurence dvignila, kar glede na rezultate naših regresij napoveduje znižanje konkurenčnosti domačih podjetij. V drugem delu na kratko opišemo uporabljene podatkovne baze, v tretjem definicijo opazovanih trgov in njihove osnovne statistike, v četrtem pa analizo tržnih struktur. V petem delu predstavimo mere konkurenčnost na opazovanih trgih, v šestem pa predstavimo rezultate regresijske analize. Sklep je podan v sedmem delu. : -;<= >;8?@ABCDE