rriu
I KNJ
Lh
Studijska Khj-Zn ca V CELJU
Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane ŠuStar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28. — Telefon št. 11. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-T14-1-146. — List izhaja vsak petek. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolportažd 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo.
Stev. 3
TRBOVLJE, 16. januarja 1959
'ena Ul din Leto XII
DVA PRIJATELJA —
TITO IN NEHRU
Pred dvema dnevoma sta si dva iskrena prijatelja, Tito in Nehru, že četrtič prisrčno segla v roko. Ko sta se pred štirimi leti v New Delhiju prvikrat srečala, so bili zgrajeni trdni temelji prijateljskega sodelovanja med Indijo in Jugoslavijo. Odslej je to sodelovanje postalo tudi važen činitelj v mednarodnem življenju.
SOVJETSKA NOTA O MIROVNI POGODBI Z NEMČIJO
Prejšnji teden je SZ predlagala konferenco Vzhoda in Zahoda, ki naj bi pripravila mirovno pogodbo z Nemčijo. Sovjetski zunanji minister Gromikov je izročil to noto predstavnikom ZDA, Vel. Britanije in Francije. Nota je bila izročena tudi vladam držav, ki so s svojimi oboroženimi silami sodelovale v vojni proti Nemčiji; tako je bila ta nota izročena tudi Jugoslaviji. — Medtem ko v posameznih državah razpravljajo o osnutku mirovne pogodbe z Nemčijo, Pa v Bonnu ostro zavračajo sovjetske predloge o mirovni pogodbi. Tamkaj pripravljajo svoje protipredloge, s katerimi naj bi se nemško vprašanje postavilo na širšo podlago splošnega sporazuma o ublažitvi napetosti v Evropi.
V FRANCIJI —
PETA REPUBLIKA
Minuli teden so v Franciji z največjimi slovesnostmi ustoličili generala de Gonila za predsednika republike in je le-ta takoj naito imenoval Mi-chela Debreja za predsednika vlade. Slednji je kmalu razglasil imena članov nove vlade, v kateri so povečini ministri iz prejšnje vlade, z razliko, da so iz nje izstopili trije socialistični ministri, med katerimi je tudi. M oblet. Pariški tisk pravi, da pomeni nova francoska vlada nov korak na desno.
Ali bo nova vlada zmogla rešiti vprašanje Alžirije, je še težke prerokovati oziroma ali je Francija pripravljena Te sedaj reši*i težavno alžirsko vprašanje. Po vseh znamenjih sodeč še ne kaže za to prave bolje, kajti rešitev bo možna samo ob upoštevanju vsega tistega, kar Alžircem po vseh ‘naravnih in človeških zakonih gre. Ce bo hotel de Gaulle Francijo rešiti, bo moral verjetno prej ko slej te zahteve spejeti, saj druge rešitve sko-ro ni.
FIDEL CASTRO
Ves svetovni tisk je na široko pisal o voditelju kubanskih VpomUkov — Fiidelu Castru, ki Je končal svoj zmagoviti pohod proti Batistovi vojski in ie na čelu svoje osvobodilne vojske vkorakal v prestolnico Havano.
Začasni predsednik Urrutia te takoj razpustil parlament in Politične stranke, nadalje posebna sodišča, ki jih je uvedel diktator Batista.
Nove voditelje države čaka tešavna naloga. Na splošno so v svetu pozdravili zmago osvobodilnega boja, čeprav so nekatere države — kot na pri-hter ZDA, Anglija in Italija — do zadnjega pošiljale orožje diktatorju Batisti. — Novo blado so doslej priznale že števne države, med njimi tudi 2D A.
VREME
CAB OD 15 DO 25. JAN.
N**ko do 18. Januarja prl-pogostne enefce pa-^•vtne, pozneje bo več dni sa-keredno pretežno Jasno vreme ** Ned mraz. Sele okoli 25. Ja* **ee*t bo mraz popustil In «le" J* bodo ponovno snežne P»" V. M.
RAZGOVOR 0 AKTUALNEM VPRAŠANJU V
VARČEVANJE
NI TRENUTNA NALOGA, MARVEČ NASA STALNA SKRB
VIŠJI ŽIVLJENJSKI STANDARD JE SEVEDA ODVISEN OD SAMIH DELOVNIH LJUDI IN OD DVIGANJA DELOVNE PRODUKTIVNOSTI, PRAV TAKO PA TUDI OD VARČEVANJA IN NERAZSIPANJA, S ČIMER NEKATERI NASI VODILNI LJUDJE SE VEDNO NE RAČUNAJO DOVOLJ, KO GOVORIM O VARČEVANJU, IMAM PRED OČMI PREDVSEM VARČEVANJE V PROIZVODNJI, V TOVARNAH IN RAZNIH DRUGIH PODJETJIH, V USTANOVAH IN NA RAZNIH NEPOSREDNIH PROSLAVAH. KO GOVORIM O VARČEVANJU, PRI TEM PRAV TAKO MISLIM NA DRAGO GRADNJO STANOVANJ, RAZNIH OBJEKTOV IN DRUGEGA. KO GOVORIM O VARČEVANJU, MISLIM, DA JE TREBA ČIMBOLJ ZOŽEVATI INVESTICIJE, NE PA JIH RAZŠIRJATI IZVEN PLANA, KER JE TO V SKRAJNI MERI V ŠKODO STANDARDA DRŽAVLJANOV. . VSESTRANSKO VARČEVANJE IN PRAVILNO RAZDELJEVANJE SREDSTEV IMA ENO IZMED ODLOČILNIH VLOG V OBVLADANJU NAŠIH MATERIALNIH
TEŽAV.
O tej neposredni in stalni nalogi so mnogo govorili tudi naši predstavniki v zvezni in republiški ljudski skupščini ob sprejemanju družbenega načrta in proračunskih izdatkov v letu 1959. Naši predstavniški organi so se zavzemali za kar najbolj racionalno trošenje vseh družbenih sredstev, ker sodijo, da smo zadnja leta dostikrat pozabljali, da je z varčnostjo na vseh področjih moč zmanjšati marsikatere težave. O tem je govoril tudi nedavni plenum sindikatov Slovenije in zavzel podobno stališče kot naši predstavniški organi.
Dostikrat mislimo, da brez tega ali onega ne monemo dalje. Tu pa tam se ne bojimo izdat; sredstev za stvar, o kateri niti sami nismo prepričani, če bo h apnila in dala zaželene rezultate. Včasih se z vso silo zavzemamo za to ali ono, čeprav se nekje zavedamo, da je stvar predraga, vendar mislimo, da če jo imajo tam, zakaj je ne bi imeli tudi pri nas. Naše želje so pogosto premalo utemeljene, vse premalo izkristalizirane in ne znamo ali pa tudi nočemo premisliti, da bo stvar draga in presegla naše trenutne možnosti.
V največjem zagorskem pod jetju so n. pr. izračunali. da se' na nekaterih delovnih mestih preveč razsipa s pi nskimi • sredstvi. Delavci tega podjetja so spoznali, da je analiza pravilna in se zavzeli za njeno izvršitev. Nasprotno pa so v ne kem drugem zagorskem podjetju, ko so govorili o tem, kam bt dali večja sredstva, ki so jih dobili s prodajo stare Samotne opeke, sklenili prirediti enodnevni izlet v nekaj kilometrov oddaljen kraj in pognati več sto tisočakov. V isti sapi pa so tarnali, kako dobro bi bilo imeti kako dvoranico, kjer bt se lahko shajali.
TOVARIŠ TITO V NOVOLETNI POSLANICI
Takih in podobnih stvari je v našem vsakdanjem življenju še zelo mnogo. Mnogokrat nam ni žal precejšnjih sredstev, medtem ko smo pripravljeni kritizirati bujen izdatek. Dostikrat mislimo, če smo na naših delovnih mestih nekoliko manj de-
lavni, da to ni nič hudega. Prav tako, če za nekaj minut zamudimo delo ali odhajamo z delovnega mesta pred določenim časom. Pri tem početju se kaj radi opravičujemo, saj je vse naše, in ker je vse naše, lahko potemtakem počnemo, kar nas
je volja. Ugotovitve nekaterih naših podjetij v tem pogledu kažejo presenetljive izgube, ki pa jih končno plačajo delavci sami. Hvalevredno je to, da je takih kolektivov vse manj, da prihaja v zavest delovnih ljudi edino veljavno načelo, da bo tudi z varčevanjem in večjo delovno vnemo moč dosegati velike uspehe.
Letošnje leto začenjamo v znamenju vsestranskega varčevanja. Nekateri morda mislijo, da je to spet ena izmed tistih »kampanjskih« dolžnosti, ki bo kmalu pozabljena. Toda temu ni tako. Naši plani, načrti, proračuni in drugo, so preračuna ni na skrajno varčevanje Kolikor bomo tudi sami državljani prispevali k tej naši stalni nalogi, bo to vsem samo v korist.	(v)
Nacionalizacija stavb in gradbenih zemljišč
IZVRŠNI SVET LRS JE SPREJEL ODLOK O ODLOČITVI KRAJEV, KI SE ŠTEJEJO ZA MESTA IN MESTNA NASELJA — IMENOVANA JE REPUBLIŠKA KOMISIJA ZA NACIONALIZACIJO STAVB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ.
Izvršni svet LRS je sprejel odlok, s katerim je določil kraje, ki se štejejo po zakonu o nacionalizaciji stavb in gradbenih zemljišč za mesta in mestna naselja v Sloveniji.
Z zakonom o nacionalizaciji najemnih stavb in stavbnih zemljišč, ki ga je sprejela zvezna ljudska skupščina 26. decembra preteklega leta, so bile nacionaliziran^ rta vsem ozemlju FLRJ najemne stavbe in najemne poslovne zgradbe v mestih in naseljih, ki imajo mestni značaj, a tudi stavbna zemljišča. Za stavbna zemljišča se štejejo po določilih tega zakona vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki so v ožjih gradbenih rajonih mest in naselij z mestnim značajem.
Izvršni svet LRS je ob upoštevanju predlogov okrajnih ljudskih odborov sedaj določil kraje, ki se štejejo za mesta in za naselja, ki imajo mestni značaj.
V naslednjem objavljamo sa-
mo mesta in mestna naselja s področja, kjer je razširjen naš list Zasavsli tednik.
V	okraju LJUBLJANA: v
občini HRASTNIK:	mesto
Hrastnik z okoliškim naseljem Dol pri Hrastniku, mesto Radeče in naselje Zidani most. — V občini LITIJA: mesto Litija z okoliškimi naselji: Breg pri Litiji in Šmartno pni Litiji — V občini TRBOVLJE: mesto Trbovlje. — V občini ZAGORJE OB SAVI: mesto Zagorje ob Savi z okoliškimi naselji: Izlake, Kotredež in Loke pri Zagorju.
V	okraju NOVO MESTO: v občini BREŽICE: mesto Brežice in naselje Dobova. — V občini SENOVO: naselji Brestanica in Senovo. — V občini SEVNICA: mesto Sevnica. — V občini VIDEM-KRŠKO:
mesto Kostanjevica na Krki in mesto Videm-Krško.
Po določilih zveznega zakona bodo sedaj okrajni ljudski odbori na predlog občinskih ljudskih odborov s posebnimi odloki določili ožje gradbene rajone. Ti lahko obsegajo območja, ki so urbanistično že urejena in ki bodo glede na planirano stanovanjsko in komunalno graditev v doglednem času.
Razen omenjenega odloka je izvršni svet LRS sprejel še priporočilo o imenovanju strokovnih komisij pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih z nalogo, da pripravijo predloge za določitev ožjih gradbenih rajonov v mestih in naštetih naseljih mestnega značaja, ter imenoval republiško komisijo za nacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč.
Pravkar prispelo
UD* C Tin V v soboto ie ob! al hrastniško občino sekretar OK titula 1 NIK ZKS Ljublj a, tov. Janez Vipotnik, predsednik OLO Ljubljane dr. MarfStii Dermastia in podpredsednik OLO Ljubljana, tov. Klemenčič.
Razgovora, ki so ga v Hrastniku imeli, so se udeležili občinski voditelji in zastopniki posameznih kolektivov. Gostje so si zatem ogledali tudi nekatera hrastniška podjetja, obiskali pa so tudi novi rudniški obrat na Novem Dolu.
V Brežicah imajo tečaj za najvišjo kvalifikacijo de-sKbZllt lavcev mehanične in šoferske stroke. Tečaj, ki je v prostorih ObLO, obiskuje 16 mehanikov in poklicnih šoferjev. Predavatelji prihajajo iz Brežic in iz Novega mesta. Slušatelji so se z vso resnostjo oprijeli učenja, zato pričakuje vodstvo tečaja, da bodo vsi opravili izpitno preizkušnjo. Tudi kvalificirani delavci v trgovini, s sedemletno prakso, se pripravljajo na izpit za visokokvalificirane delavce. Vsega skupaj jih je 14, desetdnevni tečaj pa bodo obiskovali v Ljubljani.
TDDflVT m Fo daljšem času bodo ljubitelji telovadbe v Tr-lKBUVLJb bovljah spet prišli na svoj račun. Že nekaj let tekmujejo moške in ženske vrste Srbije in Slovenije v vajah na orodju. Letos bodo najboljši moški telovadci tekmovali v Kranju, ženske pa v Trbovljah. Za imeniten telovadni užitek so nam porok imena šestih tekmovalk, ki so lani tekmovale na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Med drugimi bo nastopila v ženski vrsti Srbije večletna državna prvakinja. Tekmovanje bo v soboto, 17. januarja ob 19. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma.
V SOBOTO SO V TRBOVLJAH SLOVESNO OTVORIL1 NOVO POŠTO. Odprtju je prisostvoval tudi predsednik republiške Ljudske skupščine tov. Miha Marinko, sekretar OK ZKS Ljubljana, tov. Janez Vipotnik, predsednik OLO Ljubljana, tov. Marijan Dermastia in predsednik trboveljske občine, tov. Tine Gosak. Direktor PTT iz Ljubljane, tov. Jože Gerbec je opisal prizadevanje za izboljšanje poštne službe v Sloveniji in omenil, da je trboveljska pošta 41. novi objekt, ki ga slovenski poštarji predajajo namenu po osvoboditvi. Vzporedno z dograditvijo pošte, je bil dokončan tudi podzemeljski telefonski kabel od Trbovelj do Zidanega mosta. Tega dne sta začeli delovati tudi avtomatski telefonski centrali v Trbovljah in Zidanem mostu. Pošto je izročil namenu predsednik delavskega sveta PTT iz Ljubljane, ključe pa je sprejel predsednik delavskega sveta trboveljske okrajne pošte. Na sliki vidite predsednika trboveljske občine pri prvem telefonskem razgovoru
ODBOR ZA PRIPRAVO III. ZIMSKO-SPORTNIH IGER »ELES« na Partizanskem vrhu je sporočil, da se je doslej priglasilo 130 tekmovalcev. 8. in 9. februarja pričakujejo na Partizanskem vrhu nad 170 tekmovalcev ter precejšnje število gostov.
iTTTIl Zasavski hribi imajo zelo lepa in ugodna smučišča. LIllJA Razen vseh drugih privlačnosti imajo še to prednost, da so zelo blizu večjih zasavskih središč in Ljubljane in so dostopni ob nizkih izdatkih.
Med zelo posrečene smučarske terene štejemo tudi Janče, med Litijo in Ljubljano. Janče so si izbrali za smučarske vaje dijaki ljubljanske gimnazije na Rakovniku že leta 1955. Od takrat prirejajo vsako leto v semestralnih počitnicah smučarske tečaje. Prav je, da damo javno priznanje požrtvovalnemu profesorju telesne vzgoje na rakovnišld gimnaziji, tov. Žoržu. Vsako leto obiskuje njegov smučarski tečaj na Jančah po več desetin dijakov in dijakinj, ki stanujejo v poslopju lepe nove šole, hranijo pa se v planinskem domu. Zanimivo je, da se je v letošnji tečaj priglasilo toliko mladih smučarskih kandidatov, da bo treba — verjetno — organizirati kar dva tečaja. Vse to govori o zadovoljstvu tečajnikov na naših zasavskih Jančah, v prijazni gorski vasici, in o lepih smučiščih.
£ Odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Trbovljah je Imel v torek širšo sejo. Program praznovanja, ki ga je sprejel tokrat, bomo objavili v prihodnji številki.
9 Ljudska univerza v Trbovljah je na zadnji seji razpravljala o pošolskem izobraževanju odraslih. LU bo pripravila večerno delavsko osemletko, na jesen pa tudi delavsko gimnazijo. Vsi, ki se žele vpisati v to šolo, naj se priglasijo Adu Naglavu, upravitelju vodenske šole. V kratkem bo objavljen tudi razpis za dopisno ekonomsko šolo, ki je bila doslej namenjena le članom Zveze borcev. Priglasitve za to šolo sprejema ravnatelj ESŠ v Trbovljah, Bogdan /Iteh.
MILIJONI DEDKA MRAZA
PRVI SMUK v novem letu
PLESALI SMO PRVIČ V NOVEM LETU IN UGIBALI: koliko denarja bomo zaplesali? Nazdravili smo prijatelju in znancu in si mislili: koliko denarja bomo zapili? No, povsod nas spremlja denar in misel nanj. Da, tudi dobri Dedek Mraz ob koncu leta ne more brez denarja. Denar je vrtel poskočni ritem plesne glasbe, denar je prihajal v prazničnih zavitkih iz trgovin in mesnic. Nekajletna bilanca družinskih blagajn: Dedek Mraz je drag tudi letos, ni spremenila svojega refrena.
ZDAJ, KO SE JE DEDEK MRAZ ŽE DODOBRA POSLOVIL SPET ZA ENO LETO, pa nas zanima druga stran novoletnega računa. Recimo Trboveljčanov. Vsi vemo, da so se dobro zabavali. Ni manjkalo prireditev, niti veselja po hišah. Vsi vemo, da so se vrnili za Novo leto z dela z nekoliko -obilnejšimi« listnicami kot sicer. Vemo, da pred prazniki trgovine, gostilne in mesnice niso bile prazne. Pa vendar še ne vemo dovolj. Ne vemo, koliko in kako so zapravili denar, ki nanj vedno mislimo, milijone, ki so jih namenili Dedku Mrazu. To pa je pomembno tako za vsak dan kakor tudi za novo leto. In zato smo daill našo stran novoletnega računa pod mikroskop, ki je pokazal:
DA SO TRBOVELJČANI DECEMBRA, ZLASTI PA NJEGOVE ZADNJE DNI, REKORDNO OBISKALI TRGOVINE. Trgovško podjetje »-Izbira« je iztržilo v tem mesecu za 66 milijonov 428 tisoč dinarjev manufaktumega in delikatesnega blaga. Samo 29. decembra je prodalo za dva milijona 600 tisoč dinarjev industrijskega blaga, 30. decembra za milijon 893 tisoč dinarjev In 31. decembra za milijon 589 tisoč dinarjev. Trgovski podjetji »-Potrošnja« in »Preskrba« sta postregli s podatki za ves mesec december. Tako v -Potrošnji« kakor tudi v »-Preskrbi« eo decembra zapisali rekorden obisk nakupovalcev v letu 1958. -Potrošnja«: 18 milijonov 300 tisoč dinarjev špecerijskega in 9 milijonov 900 tisoč dinarjev manufaktumega blaga. »Preskrba«: 18 milijonov
»Vita-mlnka« je od 25. do 31. decembra prodala 9.000 litrov mleka (324.000 din), 150 kg čajnega masla (69. 000 din), 15.000 kosov jajc (360.000 din), 3.000 kg solate (195.600 din), 500 kg karflole (40.000 din), 1.500 kg čebule (82.500 din). 2.000 kg jabolk (56.000 din), 150 kg fig (21.000 din), BOO kg mandarin (19.200 din), 300 kg margarine (117.000 din), 200 kg jedrc (106.000 din), 500 kg celih orehov (62.500 din).
-KNJIGARNA TRBOVLJE« je v decembru prodala za 400 tisoč dinarjev -knjig. (Pred novoletno jelko so šle zlasti v denar najrazličnejše slikanice in knjižne zbirke), za 600 tisoč dinarjev šolskih potrebščin, papirnica je opravila dva milijona 500 tisoč dinarjev, tiskovine pa so zaslužile 480 tisoč dinarjev.
IN MESNICE? — Mesarsko podjetje -Meso« je prodalo 3.573 kilogramov prekajenega mesa in salame, 297 kilogramov jetemic, 5.802 kilograma govedine, 1.917 kilogramov teletine, 4.985 kilogramov svinjskega mesa in slanine in 6.818 kilogramov svinjskih polovic. Skupaj je iztržilo 7 milijonov 429 tisoč 660 dinarjev. Mesarji -Roga« so pripravili in prodali med 25. decembrom in Novim letom 1.717 kilogramov govedine (446.420 dinarjev), 1,106 kilogramov teletine (353.920 dinarjev), 585 kilogramov svinjskega mesa (195.900 dinarjev), 696 kilogramov slanine (222. 720 dinarjev), 283 kilogramov razne drobovine (76.080 dinarjev), 246 kilogramov salame (115.521 dinarjev), 431 kilogramov klobas (210.865 dinarjev), 532 kilogramov prekajenega mesa (259.000 dinarjev) in 60 kilogramov suhe slanine (28.060 dinarjev).
POGOVOR Z UPRAVAMI GOSTINSKIH PODJETIJ NAM JE POVEDAL, KAKŠNA -ŽEJA« JE BILA za novoletne praznike v Trbovljah. Gostinsko podjetje -Majolka« je prodalo 1.150 litrov vina <241.500 dinarjev), 275 litrov žganih pijač (207.250 dinarjev), 1750 steklenic piva (122.500 dinarjev), za 45.000 dinarjev brezalkoholnih pijač, za 66.000 dinarjev jestvin in za 95.000 dinarjev cigaret. Gostinsko podjetje -Turist« pa je 30. januarja zaslužilo v točilnici restavracije na Trgu revolucije 46.321 dinarjev In v jedilnici 9.937 dinarjev, 31. decembra 61.577 dinarjev in 6.795 dinarjev, 1. januarja 56.560 dinarjev in 6.788 dinarjev, 2. januarja 44.940 dinarjev in 5.316 dinarjev. Kolodvorska restavracija je od 31. decembra do 2. januarja prodala za 35.378 dinarjev jedil in za 106.866 dinarjev pijač. Gostišče -Pod lipo« je zaslužilo od 30. decembra do 2. januarja 20.064 dinarjev z jedili in 101.272 dinarjev s pijačami: Pri Kurniku pa so od 25. decembra do 2. januarja prodali za 20.160 dinarjev jedi in za 162.920 dinarjev pijač. Natančnih številk o potrošnji pijač nam ni uspelo zbrati Iz posameznih gostinskih enot in novoletnih zabav.
MOZAIK ŠTEVILK NE VARA. — Natančno nam kaže, kakšne misli in načrti so se podili po glavah Trbovci :čanov v predprazničnih in prazničnih dneh. Izpodbija razvpito -trboveljsko žejo« ob plačilnih dneh. Resda so še lahko v tem in onem gostinskem obratu ugotovili, da so prodali v enem samem večeru za več kot sto tisoč koktajlov, res je, da bi se lahko število popitih litrov še zmanjšalo, vsekakor pa je razveseljiva resnica, ki velja za večino, da Trboveljčani zadnjič v lanskem letu prisluženega denarja in nagrad niso lahkomiselno zapravili!
Iz trgovin so zamanjkail prav predmeti, ki bodo I* dolgo po Dedkovem odhodu našim mladim in ostalim koristne služili.
Ja, Koprive
Z
IZBOLJŠANJE DRUŽBENE PREHRANE V ZAGORJU
Obeti za prihodnost
Steklarji na startu

HRASTNISKA STEKLARNA JE SVOJ PLAN DOSEGLA
Kolektiv Steklarne Hrastnik je moral lansko leto prebroditi nešteto težav — izpolniti je moral svoj družbeni plan, hkrati pa rekonstruirati in modernizirati svoj« tovarno. Bilo je obilo težkoč: na razmeroma majhnem prostoru se je gnetlo na stotine in stotine ljudi. Delavci, ki so obnavljali tovarno, so motili redno produkcijo steklarne, ljudje v proizvodnji pa so bili spet napoti delavcem v investiciji. Med letom pa se je zgodila še nesreča na štirikadni peči, tako da je grozila nevarnost, da kolektiv ne bo mogel izpolniti svojih obvez do skupnosti. Z nepovezanim številom delovnih moči, vendar z večjim naporom celotnega kolektiva pa je proizvodni plan tovarne po ne še povsem zaključenih računih izpolnjen naslednje: planiranih je bilo 6.200 ton steklarskih proizvodov, izdelanih , pa 6.350 ton. Prav tako je bila prodaja stekla planirana s 6.300 tonami v vrednosti 1 milijarde 356.400 dinarjev, brez meseca decembra pa je bila dosežena odpošiljatev 6.237 ton stekla v vrednosti 1 milijarde 212.208.000 dinarjev.
Do 28. decembra p. L je hrastniška Steklarna izvozila v tujino 373.361 kg stekla v vrednosti 132,442.000 din, kar predstavlja vrednost 37,083.000 deviznih dinarjev. Do konca leta je tovarna izvozila 4 vagone stekla, medtem tudi prvo pošiljko kozarcev z nogo v Ameriko.
Da je tovarna dosegla tolikšen količinski in finančni uspeh, je zahvaliti prizadevanju celotnega kolektiva steklarne, prav tako pa tudi boljši izbiri asortimaja v steklarskih izdelkih večje vred-
IZ LETNE TORBE ZAGORSKEGA TRŽNEGA INŠPEKTORJA
Ne sovražnik, temveč varuh zakonitosti
Pugled na novo trboveljsko pošto
nosti, a tudi posameznim ra-cionalizatorjem v kolektivu. Samo vodja Kiko delavnic, tovariš Jože Velej, in tov. Sandi Podlunšek sta z novim načinom izdelovanja kozarcev in razsvetljavnih krogel prihranila podjetju okrog 4 milijone dinarjev, za kar jima je upravni odbor tovarne odobril tudi primemo denarno nagrado.
Vsekakor moramo še omeniti, da je kolektiv v mesecu decembru dosegel rekordno proizvodnjo, saj je izdelal nad 600 ton jekla in plan presegel
Obetajoče NOVO LETO
V OBČINI TRBOVLJE PRIČAKUJEJO LETOS VEČJO PROIZVODNJO OB MANJŠEM ŠTEVILU ZAPOSLENIH
Čeprav za zdaj še ni moč govoriti o kakšnih posebnih uspehih tržne inšpekcije v Zagorju
—	ker obstaja šele dobro leto
—	je vendarle dz letnega poročila tega nadzorstvenega organa videti odločnost v varovanju zakonitosti in preventivnem ukrepanju zoper vse tiste gospodarske organizacije in podjetja, ki pozabljajo na osnovna socialistična načela poslovanja. Osnovna značilnost dosedanjega dela tržnih organov pri občinskem ljudskem odboru je bila, skušati preprečiti nepravilnosti v trgovanju in s sistematičnimi obdobnimi pregledi podjetij pomagati k odstranjevanju nepravilnosti in pomanjkljivosti v poslovanju.
V letu 1988 je organ inšpekcije pregledal 68 trgovin, gostišč, obrtnih delavnic, zadrug, podjetij in drugih gospodarskih organizacij ih vložil 20 prijav javnemu tožilstvu dn sodniku za prekrške pri občinskem ljudskem odboru. Na osnovi teh prijav so ljudska sodišča izrekla kazni v znesku 360 tisoč din, ki so jih trpela podjetja, in 77 tisoč din. ki so jih plačali odgovorni ljudje v podjetjih. Razen tega je nekaj kazni izrekel tudi sodnik prekrške. Tržni inšpektor pa je v posameznih primerih tudi samostojno izrekal mandatne kazni zaradi neozna-čevanja cen v trgovinah, gostiščih, neizdajanja računov, netočnega merjenja blaga in podobno.
poznavanje vseh problemov, ki so danes včasih še neogibni v številnih gospodarskih organizacijah, j.im bo v močno in zanesljivo oporo pri njihovem odgovornem delu.
Le na ta način bo vedno manj slabosti in pomanjkljivosti v celokupnem blagovnem prometu.
Občinski ljudski odbor se zaveda važnosti dobrega dela tržne inšpekcije. V zadnjem času se organ inšpekcije udeležuje tudi sej sveta za blagovni promet, kjer skupno rešujejo neka tena vprašanja in težave. Kolikor bo takih in podobnih akcij več, bodo močno ponehale slabosti in nezdravi pojavi v poslovanju zagorskih podjetij. Mogoče bi kazalo za prihodnje obdobje okrepiti tržni inšpektorat, da bi laže opravljal svoje dolžnosti, naglo in energično ukrepal, predvsem 'pa varoval potrošnike pred raznimi nepotrebnimi nevšečnostmi.
Kajpak pa ne bo moč ocenjevati dela organov inšpekcije po odkritih nepravilnostih in morda celo kriminalnih primerih, pač pa v prvi vrsti v preprečevanju gospodarskih prestopkov in poznavanju tržnih in drugih razmer in v pomoči občinskemu ljudskemu odiboru za hitrejše in energično odpravljanje določenih pomanjkljivosti v prid občanom.
M. V.
za 22 odstotkov. S tem je kolektiv svojo družbeno obveso v letu 1958 tudi v polni meri izpolnil.
A tudi rekonstrukcija steklarne naglo napreduje in po načrtu. Postavljen je že novi dimnik, prvi del talilne dvorane in zvezni trak ter dvorana za pregled in hlajenje stekla. Prav tako stoje tudi že tri banje, in to dve pettonski in ena dvanajsttonska.
Od odobrenih investicijskih kreditov v znesku 175,397.126 dinarjev je bilo porabljenih: 99,910.916 din za gradbena dela, 59,134.287 din za domačo opremo tovarne z montažo, 15,051.913 din za uvoženo tovarniško opremo z montažo ter poldrug milijon za izdelavo načrtov. Od investicijskih kreditov je do sedaj porabljenih 72,08%.
Do letošnjega maja bodo
Spet je leto uspešnega gospodarskega boja in prizadevanj ža nami, naloge, določene v lanskoletnem družbenem planu, so naši delovni kolektivi izvršili in jih ponekod celo prekoračili. Pred nami je novo leto. Sprejet je bil letošnji zvezni drnžbeni plan, prav tako republiški, ta mesec bo sprejet okrajni družbeni plan, ki mu sledijo plani posameznih občin. V našem listn nameravamo obravnavati letošnji družbeni plan zasavskih občin. Tokrat samo nekaj vrstic o družbenem planu občine Trbovlje za letoš-rje leto.
Lanskoletni družbeni plan občine Trbovlje so naši delovni kolektivi ln ostali delovni ljud-
Brežiške gospodinje so ustanovile svoj gospodinjski center z željo, da tudi one po svojih močeh pripomorejo k dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi v Brežicah že dolgo se bore za primerne poslovne prostore, ki pa jih v kraju zelo primanjkuje.
Z Novim letom so gospodinje prevzele sedanjo prodajalno mleka v Brežicah In jo nameravajo preurediti v mlečno restavracijo. Iz razgovora s predstavnicami centra povzemamo, da hočejo organizirati prvovrstno in kvalitetno prodajo mleka, toplih in hladnih mlečnih jedi in še drugih dobrot. Prav Je tako, saj Je tovrstna prehrana, ki Je zdrava in poceni, v Brežicah nujno potrebna in tudi zaželena.
Kot posebno novost obetajo dostavo mleka v steklenicah na dom. Ta naloga je zelo zahtevna, vendar bo njena izvedba številnim gospodinjam močno
tudi že začele dajati prve tri peči prve tone steklarskih izdelkov.
Za gradnjo novih stanovanjskih hiš je podjetje porabilo 49,416.432 din. Zaradi pomanjkanja stavben.h parcel v Hrastniku zida tovarna stanovanjske bloke za člane kolektiva v celoti na desnem bregu reke Save.
Tudi za leto 1959 sj je kolektiv Steklarne Hrastnik za-
je prekoračili in to predvsem na področju industrijske dejavnosti. Tako je lanski družbeni plan predvideval tu 8 milijard 268 milijonov dinarjev dohodkov, dosežen pa je bil v višini 10 milijard 71 milijonov dlnar-jev. Presegli smo ga ne samo v industrijski dejavnosti, temveč tudi na področju obrti, trgovine in prometa — nismo ga pa dosegli v gostinstvu in v gradbeni dejavnosti. Celotni družbeni plan občine Trbovlje je pričakoval 9 milijard 479 milijonov dinarjev dohodkov, dosežen pa je bil v vrednosti 11 milijard 470 milijonov dinarjev.
Tudi letošnje leto predvideva družbeni plan trboveljske občine skoro iste dohodke kot lan-
dobrodošla, saj si bodo s tem prihranile mnogo časa in poti. Z dostavo mleka na dom bo pc trošnlkom zagotovljena stalna dostava mleka, predvsem pa bodo gospodinje s tem onemogočile prekupčevanje in izkoriščanje potrošnikov po raznih prekupčevalcih.
Naslednja pridobitev za mesto bo nova pralnica, To bodo odprli, brž ko bodo našli za to primerne prostore. Tudi pralnica bo mnogim zelo dobrodošla, posebno številnim samcem ln gospodinjam, ki nimajo potrebnih pralnih prostorov in pralnih strojev, ali pa ne utegnejo prati, ker jih ovira služba.
In še druge načrte imajo podjetne brežiške gospodinje. Tako hočejo odpreti menzo za ceneno družbeno prehrano, ki sl jo mnogi delovni ljudje zelo žele. Prav tako bodo organizirale tudi razna predavanja In tečaje za vsestranski dvig mladih gospodinj.
dal odgovorno družbeno nalogo. Začrtal si je, da bo napravil 6.570 ton steklarskih izdelkov, kar je vsekakor zelo velika obveza. Vendar lahko mirno pričakujemo, da bo prizadevni kolektiv te tovarne, kot vsa leta doslej, ob skrbnem sodelovanju organov delavskega samoupravljanja in sindikata svojo družbeno nalogo uspešno opravil.
V. R.
s ko leto, in sicer 11 milijard 237 milijonov dinarjev. Na vseh področjih družbene dejavnosti se pričakuje porast dohodkov, le v gostinstvu ne. Posebno značilno za gospodarstvo občine Trbovlje v letošnjem letu pa je, da predvideva nekoliko manjšo zaposlitev delovnih ljudi, pričakuje se pa večja proizvodnja. To bo mogoče predvsem v večjim izkoriščanjem vseh razpoložljivih zmogljivosti, še večjim varčevanjem, izboljšanjem delovne discipline, z boljšo hlglensko-tehnično zaščito m s tem z zmanjšanjem delov nlh nezgod ln znižanjem Izostankov od dela.
V letu 1958 je bilo v občini Trbovlje zaposleno 7.415 ljudi, letos pa 7.310. Zmanjšanje števila delovnih moči gre predvsem na račun honorarno zaposlenih. Nekoliko večja zaposlitev se pričakuje do leta 1961. Takrat bo. kakor Je predvideno,
v	trboveljski občini zaposleno 7.667 ljudi.
Uspešno opravljen lanskoletni družbeni plan, kjer so se zls-sti odlikovali delovni kolektl
vi	industrijskih podjetij, obeta ugodna pričakovanji tudi to leto. Delovni ljudje občine Trbovlje, ki so vsa leta po vojni častno izpolnjevali svoje družbene naloge, nas prav gotovo tudi letos ne bodo razočarali.
-ar
Ko so pred neka) tedni zagorski delavci na svojih občnih zborih sindikalnih podružnic govorili o delu jindikata v minulem obdobju, sa razpravljali tudi o skrbi za foveka. Na dnevni red je prišla tudi družbena prehrana.
Kako je res v Zagorju z obrati družbene prehrane? Za zdaj obstajajo le tri take ustanove, ln sicer: menza v Toplicah (v nekdanji rudniški restavraciji), menza v kisov-škem samskem domu in menza gradbenega podjetja »Beton«. V vseh teh obratih se hrani nekaj sto rudairjev in ostalih delavcev, medtem ko je v hotelu »KUM«, kjer je hrana neko liiiko dražja, aboniranih okrog 35 ljudi. Največ j v obratih družbene prehrane samskih delavcev, ki žive alj v samskih domovih ali zasebno in so navezani ha tujo pomoč.
In kakšna je hrana v obratih družbene prehrane? Povprašali smo upravnika naj večjega obrata v rudniški restavraciji. Tam se hrani nad 160 ljudi. Večina rudarjev. Vprašali pa smo tudi nekatere samske rudarje. Rudarji pravijo, da se je hrana močno izboljšala, saj je izdatna In še kar poceni. Za zajtrk je vsak dan, pol litra kave, dva kosa kruha z margarino, pašteto ali marmelado. Opoldne in zvečer je mimo drugih jedi vedno meso. Prvi abonenti prihajajo k zajtrku že zjutraj, ob peti uri, zadnji pa zapuščajo zvečer obrat tisti rudarji, ki prihajajo s popoldanske izmene, to je okrog enajste ure. Podobno je v kisovški men^i, kjer se hrani približno 60 samcev. Rudnik pomaga obema obratoma s precejšnjimi subvencijami, saj nosi vso režijo dn daje kurjavo. Letno prispeva torej več milijonov dinarjev.
Zanimivo pa je, da se kljub temu še vedno mnogo samskih delavcev ne poslužuje ugodnosti v obeh obratih družbene prehrane. Sicer je tistih, ki si sami kuhajo, vedno manj, so pa še, in med temi je tudi največ obolenj. Njihova hrana le precej enostranska, majhne kalorične vrednosti, najbolj zanimivo pa je to, da je njihova hrana včasih mnogo dražja kot v menjzah. Nekateri se opravičujejo, da so se kuhanja že kar privadili, drugi — teh je največ — pa si prinašajo hrano od doma ( s kmetov) ln še nekaj dokupijo, da jim zadošča 4« naslednje sobote, ko odhajajo spet domov. Vendarle je med njimi vse manj mladih ljudli. Le-ti spoznavajo, da morajo ob težkem delu Imeti izdatno hrano ki jo lahko zdaj dobijo le v obeh menzah.'
Nekoliko slabše je s prostori, v katerih poslujejo menze. Posebno velja to za obrat družbene prehrane v Toplicah. Večji prostor je sila vlažen, zato marsikoga odbija. Treba bo misliti na primernejše prostore. Sicer ima rudnik v načrtu zgraditev večjega, sodobnega samskega doma, v katerem bi bili večji in lepši prostori družbene prehrane.
Tudi Center za pospeševanje gospodinjstva v Zagorju namerava, če bo našel razumevanje pri občinskem ljudskem odboru, odpreti obrat družbene prehrane. Ker obstaja v Zagorju zdaj gospodinjska šola, kjer se šola nad dvajset deklet, bi bila menza oziroma hrana v tem obratu lahko poceni. Dekleta Imajo že tako pri praktičnem pouku opravka s kuhanjem, zavoljo tega ne bi bilo težko kuhati za nekaj desetin ljudi. Prostori, čeprav manjši, so na razpolago, treba bi bilo urediti le še nekaj drugih reči. Sicer pa meni Center za pospeševanje gospodinjstva, da bj ljudje lahko odnašali hrano domov, kjer bi jo pogreli lij použili.
Tudi v Izlaški »Keramiki« so na zadnjem občnem zboru sindikalne organizacije govorili o toplih obrokih. Podjetje bi bilo pripravljeno kriti nekaj izdatkov. Tako hi le-to nosilo vso režijo in kurjavo. Delavci bi plačali le dejansko ceno hrane. Nad tem so vsi keramični delavci navdušeni. Vendar se je "zdaj zataknilo pri prostorih, če bedo lahko dobili prostore, kjer je zdaj še stanovanje, bi tako kuhinjo takoj odprli.
Iz vsega naštetega opazimo, da so se sindikalne podružnice in druge institucije resno lotile Izboljšanja življenjskih prilik svojih delavcev. Prvi obeti so tu, treba jih bo le z nekaj dobre volje ob skupnem prizadevanju uresničiti. Morda bo kazalo postaviti tudi organe družbenega upravljanja v vse obrate družbene prehrane, kajti abonenti sami Imajo gotovo še kopico predlogov, ka jih bo moč z malce dobre volje izpolniti.
Prav bi bilo, da bi tudi drugod pričeli razmišljati o ustanavljanju lastnih manjših obratnih kuhinj. Organi delavskega samoupravljanja bodo kaj kmalu spoznali, da bj tisti denar, ki bi ga dali za nemoteno delo obratnih kuhinj, rodil tudi boljše proizvodne uspehe.
Z ustanavljanjem takih praktičnih menz bi rešili spet važen problem, ki v naših delovnih kolektivih tare številne člane, ki nimajo urejenega gospodinjstva.	(v)
Zanimivo Je, da so se zglasili za pregled nekateri člani ZB iz genovske In brežiške občine. Ta pregled Je bil zlasti koristen za kmetovalce, ki so lahko le redkokdaj tako temeljito zdravniško pregledani.
Vse priznanje je treba izreči pri izvedbi te akcije požrtvovalni zdravniški in tehnični \ ekipi Iz vojne bolnišnice, ki Je' naporno delo opravljala od Jutra do večera.
Ker bo občinski odbor ZB Videm . Krško pridobil precej čla-npv s priključitvijo občine Kostanjevica, bo nujno treba misliti tudi na podoben pregled za kosta-njevllki sektor, kjer Je obilo članov. In to zlasti takih, ki nimajo možnosti, da bi bili specialno pregledani.
Zdravniški pregled vseh članov ZB
OBČINSKI ODBOR ZB VIDEM -KRŠKO JE PRED NEDAVNIM IZVEDEL ZELO PLEMENITO IN KORISTNO DELO ZA SVOJE ČLANE. ZB OB OBČNEM ZBORU SI JE ZADAL NALOGO, DA BO POSKRBEL ZA SISTEMATIČEN ZDRAVNIŠKI PREGLED VSEH ČLANOV ZB IN POSKRBEL VSEM TISTIM. KI SO ŠIBKEGA ZDRAVJA, ZDRAVLJENJE OZ. OKREVANJE. TA SKLEP JE ODBOR TUDI IZPOLNIL. DOGOVORIL SE JE Z UPRAVO VOJNE BOLNIŠNICE LJUBLJANA - MOSTE. DA NUDI ORGANIZACIJI ZADEVNO POMOČ.
Ekipa te ljubljanske bolnišnice Je svojo nalogo nadvse zadovoljivo opravila. Pregledi članov so trajali dva dni. Vso pomoč pri pregledih članov Je nudila tudi Tovarna celuloze, ki Je dala v ta namen na razpolago vse svoje ambulantne prostore ln avtobus, s katerim so se pripeljal) na pregled oddaljeno stanujoči člani. Od 320 članov Jih Je bilo pregledanih 210. Občinski odbor ZB Ima sedaj za vse pregledane zdravstv.ene kartone, tako da ne bo Imel več težav pri Izbiranju kandidatov za zdravljenje.
Za ta pregled Je vladalo veliko zanimanje tudi lz drugih občin.
Nova pralnica v Brežicah
Posebno pozornost je inšpekcija posvečala trgovini, zlasti še po znanih odlokih zveznega izvršnega sveta o najvišjih cenah potrošnemu blagu. Ne bi pedrobno našteval celotnega de la, ki ga je inšpekcija opravila v tem času, marveč bi opozoril na neki drug zaskrbljujoč pojav, na katerega so naleteli inšpekcijski organi pri svojem vsakdanjem delu. Gre namreč za odnose podjetij do teh organov. Dogodilo se je namreč, da je trtni inšpektor pri opravljanju svojih dolžnosti pogosto naletel na nerazumevanje in celo sovražno razpoloženj 6 odgovornih ljudi podjetij. Zal ne samo pri teh, marveč celo pri drugih ln terenskih društvenih organizacijah. Marsikje še vedno štejejo organe trtne inšpekcije, ki imajo edino nalogo budno nadzirati, kako gospodarske organizacije ln podjetja izvajajo razne predpise, za nepotrebno nadlego. Ali so varuhi zakonitosti morda so-vrainlki naše družbene stvarnosti? Morda da »o to šemo zato, da sprejemajo plačo? Po nepotrebnem bi izgubljali vsakršno besedo, če hi morali v času poglobljenih izvajanj načel naše •eetailistične prakse, v utrjevanju mehanizma delavskega tn družbenega upravljanja dokazovati. da nt taiko. Nasprotno: vsa podjetja hi morala težiti za tem, prav posebno pa odgovorni ljudje v njih, da bi organom inšpekcije pomagali pri opravlje-njal svojih dolžnosti, ne pa prl-kitveti določene slabosti, ki tz-vdaajo včasih tudi dz nepoznavanje predpisov in podobnega, fllsveda pa Je na drugi strani organov tržne lnšpek-p red vsem, natanko poznati dn težave podjetij, »blagovnem prometu, Le
V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ
Tisoč nas je bilo
IN Z NAMI DESET TISOČ SOTRPINOV. KI SO Z NAMI BOJEVALI BOJ ZA PRAVICO
8 Tomažičem eva se sklanjala nad papirjem. Z desnico je trdo držal svinčnik. Pisal je, prenehal, dvignil glavo, se zamislil, in spet pisal. Potem je rekel:
— Te presnete vejice ln pike. Saj ne vem, kam bi jih postavil. Odrinil je papir in bolj sam zase glasno premišljeval:
— Hudo je bilo — samo na to človek rad pozabi! Rad bi tako napisal, da bi danes ljudje razumeli...
Spet je prijel svinčnik ln se zatopil v pisanje. PISAL JE SPOMINE NA VELIKE DOGODKE V ZAGORJU PRED 38 LETI. Na papir Je z težko, zgarano roko risal spomine na stavko, ki so jo začeli zagorski rudarji skupno z rudarji Trbovelj, Hrastnika in drugimi, dne 17. decembra leta 1920 In končali 25 dni kasneje ter jo zmagovito končali.
Nato je bral, tisto kar je napisal. NA SPOMINSKEM ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA ZAGORJE.
XXX
Upravljavci so se sešit. Prišli so tudi stari rudarski veterani, tisti, ki so na svojih plečih nosili pezo takratnih dogodkov. Star rudarski rod Je prišel med mlajše vrstnike, da bi skupno z njimi za urico, dve, pokramljal o tistih časih.
Tomažič pa Je bral:
»Že leta 1918 Je po vsem svetu silno močno odjeknila velika oktobrska revolucija. Njen duh je preplavil evropsko delavsko gibanje kot mogočen val. Ideja oktobrske revolucije je povzročila že maja tistega leta upor slovenskih vojakov v Judenburgu. Svoj upor so plačali z življenjem, toda s to veliko žrtvijo so pokazali drugim, kje je njihova pot v svobodo. Revolucionarna, zavest se Je stopnjevala. Ko se Je na Jesen leta 1918 končala prva svetovna vojna, se je delavstvo znašlo v nevzdržnih razmerah. Takratni socialno-demo-kratskl voditelji se niso kdo ve kaj brigali za delavstvo in njihove težave. Se posebno ne zato. ker jim je takratna jugoslovanska buržoazlja ponudila neka! stolčkov v parlamentu. S tem Je bilo zanje delavsko vprašanje »rešeno«.
France Tomažičev Je bral, počasi, premišljeno In z ognjem v očeh.
— Zaradi zelo nizkega življenjskega standarda rudar-
jev je Zveza rudarskih delavcev zahtevala pri takratni TPD mezdna pogajanja. Vodstvo je moralo popustiti in privoliti v pogajanja, ker so bili vsi rudarji složni.
Pogajanja so se začela meseca oktobra leta 1920. Rudarji so zahtevali povišanje mezd ln povišanje nabavnega prispevka. Pogajanja so bila dolgotrajna. TPD je bila pripravljena zvišati dnine le za 29 vinarjev, v kar pa delavski zaupniki niso privolili.
Kakšne adute Je imela rudarska organizacija? Tomažič Jih Je navedel.
— V Zagorju je imela TPD štiri milijone kron dobička. V vseh rudnikih TPD Je znašala letna proizvodnja premoga 900 tisoč ton. Tona premoga je stala 516 kron, kar je pomenilo, da so imeli skupno 464 milijonov kron dohodka.
Njihovi stroški pa so bili:
Za delavske mezde so Izdali 50 ln pol milijona kron. Za nabavni prispevek 10 milijonov kron, za stroške proizvodnje ln material pa so izdali 10 milijonov kron. Skupno so torej znašali izdatki 240 milijonov kron. Profit TPD Je znašal potemtakem 225 milijonov kron. Mezde pa so bile TPD naslednje: .
»Kopači so dobivali po 49 kron, vozači 39 ln delavke po 33 kron. V državnem, velenjskem rudniku, pa so plačali rudarje takole:
Kopači so zaslužili 63 kron, vozači 52 kron ln delavke 48 kron. Razlike so torej znašale od 30 do 50 odstotkov.
Kot rečeno, vodstvo TPD ni hotelo ugoditi rudarskim zahtevam, zato je 17. decembra leta 1920 izbruhnil skrbno organiziran štrajk. ki ga je vodila Partija. Stavkati Je začelo tisoč rudarjev, ki so bili vsi enotni ln pripravljeni na kakršno koli akcijo. Akcijo »o solidarno podprli zagorski steklarji. ki so tudi dva dni stavkali In sploh bili složni z rudarji.
30. decembra so se ponovno začela pogajanja. Rudarji TPD so privolili v predlog vladnega zastopnika, da se dnine pri TPD izenačijo z mezdami državnih rudnikov. Takratni direktor Skubec pa je povedal, da TPD ne bo tega storila, ker bi morala tedaj dvigniti cene premoga. Pogajanja so se spet razbila.
Dne 11. januarja leta 1921 Je TPD končno popustila. Prvič zato, ker je bila zimska sezona, ker je bila takratna vlada zelo zainteresirana, da se stavka konča in sploh zaradi najpoglavitejšega vzroka: vsi rudarji so bili enotni do zadnjega moža. Slovenski rudarji niso bili osmijeni v tem velikem boju. Pomagali so jim bosenski rudarji. V Tuzli pri Kreki je namreč prav tako izbruhnil štrajk in prišlo Je do krvavega spopada, v katerem so nastopili proti stavkajočim orožniki in vojaštvo. Pri spopadu je bilo nekaj ubitih, med njimi celo neki Slovenec. Takrat so mnogo rudarjev aretirali. prihodnje leto pa je moralo 355 rudarjev v Sarajevo pred sodišče, kjer so bili obtoženi organizacije stavke. V solidarnostno stavko pa so stopili tudi delavci Beograda in Zagreba, ki so 28. In 29. decembra leta 1920 Izvedli generalni štrajk.
Rudarjem TPD so zvišali mezde od 30 do 50 odstotkov, precej pa so pridobili tudi mladoletni rudarji In žene — delavke. Ta uspeh je bil dosežen kljub zloglasni »Obznani«, ki Jo Je vlada izdala že 30. decembra leta 1920, In s katero je prepovedala Komunistično stranko. Zvezo komunistične mladine, Zvezo rudarskih delavcev In vse rdeče, sindikate, prepovedala izhajanje naprednega tiska In zapečatila prostore naprednih društev ter zaplenila njihovo Imetje.
Vse te represalije pa niso omajale ugleda ln vpliva Komunistične stranke. Ugled Partije Je naraščal, zato je tudi pri občinskih volitvah leta 1921 dosegla lepe uspehe.
Februarja, leta 1922, je bila Zveza rudarskih delavcev obnovljena In je takoj Izvedla še eno stavko. V šestdnevnem štrajku so rudarji dosegli ponovno zvišanje mezd.
Nato Je France Tomažič govoril še o drugih bojih slovenskih In jugoslovanskih rudarjev, omenil velikansko vlogo Partije, ki Je znala povezati najnaprednejši del delavskega razreda in ostalih delovnih ljudi In Jih poncljati v dokončno zmago. Govoril je še o pomembni poti ljudske revolucije in polagal na srce zagorskim upravljavcem, naj skrbno varujejo pridobitve 40-lctnega boja Partije In krepkeje razvijajo ln krepijo delavsko upravljanje.
Mladim In starim rudarjem ter gostom, med katerimi so sedeli tudi tovariši Miha Marinko, predsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dr. Marijan Dermastla. okrajni sekretar Zveze komunistov Janez Vipotnik France Klopčič In nekdanji zagorski, zdaj rogaški steklarji, so zaprli loški pevci, recitirali pionirji topllške osemletke In jih prisrčno pozdravili.
Starim rudarskim veteranom so pripeli za gumbnico rdečih nageljnov ln na njihovih razoranih obrazili Je zael-jala mladost...
Pomenek Je bil nadvse prisrčen. Starejši so pripovedovali svoje doživljaje mlajšim...
OBISK V NAJMLAJŠEM ZASAVSKEM RUDNIKU
Med zemljo in zemljo
NOVI DOL, KONEC DECEMBRA.
PRVO SREČANJE. Jutranja izmena je bila na poti v dolino, ko so knapje popoldanske izmene v rovu na koti 410 zlezli v gumijaste pajace in pripravili vse potrebno za »skok« na delovišče — spustili se bodo 120 metrov globoko. — »Gradimo jašek, ki bo povezal Novi Dol s hrastniško zvezno in trboveljsko savsko progo! — vsi hkrati rečejo. — škoda, da nimate šihtne obleke! Lahko bi šli z nami. Doli je kaj videti! — Potem je strojnik Prašnikar pritisnil na vzvod v nekoliko oddaljeni strojnici. Možje so drug za drugim izginjali v železnih kantah v globino. Srečno! Pri zadnji vožnji pa se je zataknilo: Nenadoma so vrvi obstale in luči ugasnile. Zbali smo se za oba človeka, ki sta obvisela sredi jaška na pol poti. Knapje so bili mirni: bila je samo prekinitev električnega toka!
NOVI DOL, 12. JANUARJA.
Ob šestih so se migetajoče luči na čeladah ln v rokah dolskih rudarjev izgubile v dve smeri: Krištamdolski rov In jašek na koti 310. Naravnal sem si rudarsko čelado, prižgal svetilko v rokah in se prepustil sledi spremljevalca, mladega jamskega nadzornika Staneta Markoviča. Vzpon zaviralnice štev. 1, nato vhod v Krištamdolski rov.
Sprehod pod zemljo. Občutki? Glava tlači pod težo rudarske čelade, ki je za vsakega novinca, tako pravijo izkušeni jamski »asi* huda mdra, nekam k tlom. Zrak je nekoliko slabši. Sicer pa je Krištamdolski rov, ki ga po domače imenujejo tudi »Kateder« s svojo ravno linijo in s 40-kitogramskimi kvadri obloženo steno, dovolj zračen in prostoren. Po tiru zdaj le kdaj pa kdaj pri ropota ta voziček in človek, čez nekaj let Pa bodo tu voziti dolgi vlak: premoga... Pri tristotem metru se srečamo s prvo prečno progo, iz katere bo ob začeiutu rednega obratovanja prihajala ruda. 30 metrov od glavnega rova so prišli do premoga. Ponekod je treba na bo čakati dalj časa.
Spet spuščanje po nerednih lestvah. Odprtine so majhne in glava nekajkrat pošteno trešči ob tram. Čelada postane največja prijateljica.
JAMSKI GUSARJI
Kota 301. Najprej moderna strojnica. Vsa strojnica kakor tudi stolp, ki je visok 20 metrov, sta pod zemljo. To je novost za zasavski rudarski bazen.
Pred jaškom.
Z Markovičem se spogledava. — Nazdol pojdeva peš, predlaga. že se je odprlo žrelo v noto temo. Najprej železne, nato lesene lestve. Spuščava se 138 metrov globoko. Luč in roke sta edino upanje v moreči temi. Curljanje vode, ki moči lesene kline ln blato na njih. Ro-
DELOVNA ŠTEVILKA 1 preko sto metrov globoko
% Kopač Beravs In kamerad Sergan delata v druge-m prečnem rovu.' Sta blizu 500 metrov v notranjosti »Katedra«. Zelo trd teren«, potožita. Kamnita krovina. Na šiht »naifilava« 10 do 11 huntov, vmes pa še »za-clmprava«. Na premogu jo laže delati.«
# Tretji prečni progi nagaja voda. Miha Drobne in Lurio-vik Podlesnik in če nekaj dodatnih vozačev nastavljajo cevi in vozičke curku vode, ki se je pojavil nekaj po zadnjem sobotnem streljanju. Teren se menja iz trde krovine v drobe čo fcrovlino. Kmalu pričakujejo Premog. Vodo odvažajo s hunti. Vsi so se že najedli vonja po ‘gnilih jajcih«, ki ga daje ta j«m*ka tekočina.
Krištamdotski rov, M bo dolg 740 m — zdaj manjka do njegovega konca še kakšnih 130 m —. bo glavna prometna žila za odvažanje premoga iz sedanjih Im še novih prečnih prog na za-vtralnloo štev. .1 Ta ga bo spravila v dolino, od koder bo potem po nasipu, ki ga zdaj grade, potoval v jašek in od tam naprej skozi hrastniškl rov v trboveljsko separacijo.
S V krivim Iz krištamdol-skega horizonta grade jašek, ki bo visok 35 metrov. Tudi gori se povzpneva, po skoro navpičnih lestvah. številka šest, ‘Sahtpartlja«, pravkar betonira. To so strokovnjaki v zidarstvu im rudarjenju. Vodj jih kopač Jože Kajtma.
Val hkrati: »Stane, popoldne mora biti skončano. Ce smo ml tgrabiH, naj pa še oni!«
Ljudski poslanci
pridejo med volivce
trov, da bomo na ravni hrast-niške zvezne proge.
»Zadnji čas!« zavzdihne nekdo ln pljune v kot.
Iz oblek vseh nas kapljajo močni curki vode. Voda priteka po zidovih jaška, tu pa se vsipa na ljudi. Niti varnostna oblačila ne morejo preprečiti poti do razgretih teles. Voda je tu najhujši problem. »Že čutim revmo!« — pravi.
Na zidu je obešena bencinska svetilka. Plamen v njej enakomerno gori. Ce bi ugasnil, bi morali vsi zaradi nevarnosti plinov takoj zapustiti prostor na 138 metru globine.
Nazaj naju čaika vožnja v že lezni »kibli«.
Srečno!
Cez nekaj minut sva že na svetlem. ,
Zunaj zapišemo še ta razgovor o Novem Dolu med obra-tovodjem ing. Francem.
(Konec na četrti strani)
ke čedalje bolj drse. Dragi bralci, po lestvah se je treba spustiti mimo 23 odrov! Vsak oder pa je visok 5 metrov? Ta hip se zdim skupaj z vsemi rudarji, ki se kdajkoli spuščajo po teh lestvah kot neutrudni morski gusarji na ladijskih vrveh. Sva že preko sto metrov globoko. Iz »doline« je razločno slišati zvok rudarskega dela. 17 metrov nad deloviščem visi pripet na vrveh in z zapahi uprt na zid šahta viseči železni oder, ki ga lahko z žerjavom poljtibno dvigajo ali spuščajo Dobra lastnost tega odra je, da je mogoče z njim betonirati In oblagati večje odstavke kot z lesenim. — Zadnji, 23. oder in še ena vrata. Pogled skozi njihovo odprtino je svojevrsten. Sedem knapov na delovni številki 1 je v neutrudnem delovnem poletu.
Končno korak na najnevarnejši del več ko stometrske poti — na železni klin 15 metrov nepretrgano dolge viseče železne lestve. Roke se oklepajo raz-mečene in spolzke kovine. Zdi se, da lestev čedalje bolj niha. Delovna bluza se kdaj pa kdaj ujame v varnostni obroč, ki na vsakih nekaj metrov preprečuje nesrečen »skok brez povratka ...«
Končno trdna tla. Sedmerico komaj ustaviva od enoličnega topota orodja. Trenutno so zadeli na zelo trd teren. Zato morajo veliko vrtati ln streljati. Samo v četrtek so zavrtali 51 lukenj In v soboto 21.
Martin Zupanek, vodja številke: Manjka še okoli 22 me-
Na zadnji seji okrajnega komiteja Zveze komunistov Lj ubrana so govorili o Izvajanju ^ilma Izvršnega komiteja CK ZKJ v ljubljanskih občinah ter 'tgotov.m, da je vsebina pisma Pripomogla k odstranjevanju določenih slabosti v družbenem življenju, zlasti pa v gospodarjenju z družbenim imetjem. Po-tfleVltem sklep o Izvajanju pl-Je bil ta, da morajo vsi posamezniki kot vsi družbeni či-*ttelji tudi v bodoče težiti za
AVGUST FABJANČIČ:
PO 15 METROV DOLGI VISEČI LESTVI (Foto Cerinšek)
Mleko se ne bo podražilo
Hrastnik, januarja. — V Hrastniku so že dolgo razpravljali o ustanovitvi lastnega gradbenega podjetja. Ta želja je dobila zdaj z razpustitvijo gradbene skupine hrastniškega rudnika, z opustitvijo režijskih odborov ObLo in steklarske gradbene skupine boljšo osnovo. Stroji, ki jih imajo ti, bi namreč trenutno zadostovali za delo tega novega podjetja. Odborniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev, ki so o tem razpravljali, so dali svojo dokončno besedo. Predvsem so se zanimali o rentabilnosti novega podjetja. V Hrastniku namenijo vsako leto 140 milijonov samo za gradnjo stanovanjskih hiš, mimo tega pa bo imelo to gradbeno podjetje dosti opravkov tudi z reševanjem drugih hrastniških komu« nalnih problemov, zlasti plazov. Občinski ljudski odbor je tako sklenil, da je treba novo gradbeno podjetje ustanoviti najkasneje do meseca marca, mu zagotoviti sposoben strokovni kader in vse ostalo za dobro obratovanje.
PLETARSKO PODJETJE NERENTABILNO. — Na zadnji seji ObLO Hrastnik so ugotovili, da bi bila ustanovitev samostojnega pletarskega podjetja, ki naj bi zaposlovalo zlasti Invalide, nerentabilna. Zato Pa so predlagali naj bi sredstva, ki jih je namenil OLO za ureditev te delavnice, uporabili za izpopolnitev elek-tro delavnice, v kateri bi prav tako lahko zaposlili lepo število invalidov.
GRADBENI ODBOR ZA ZDRAVSTVENI DOM. — Svet za zdravstvo je na svoji zadnji seji konkretneje razpravljal o gradnji zdravstvenega doma v Hrastniku, ker je potreba po njem čedalje večja. Občinski LO pa je na svoji seji postavil že tudi gradbeni odbor.
ZA ZADRUŽNI STANDARD. — Ko so odborniki govorili o dveh tretjinah čistega dohod-
ka, ki naj bi ga podjetja namenila za družbeni standard, so bili mnenja, da bi del teh sredstev namensko -uporabila sama, del pa prepustila v odločitev občinskemu zboru proizvajalcev.
HRASTNIK SE BO OSKRBOVAL IZ LJUBLJANE. — Odborniki so imeli na voljo dvoje odločitev:	ali naj se
letošnje leto oskrbujejo z ozimnico iz skladišč ljubljanskega podjetja »Sadje-zeienjava« ali iz trboveljskega. Odločili so se za prvo. Za to je bilo več vzrokov, zlasti pa boljša izbira' in založenost. Letos morajo trgovska podjetja že v začetku leta skleniti s svojimi dobavitelji pogodbe o količini ozimnic, ki jih potrebujejo za svoje področje. Cene bodo na jesen kar najnižje. Kolikor pa se bo na trgu pojavi) kdo s še nižjimi cenami m bi bila to'prisiljena storiti tudi trgovska podjetja, bo izgubo kril ObLO. Novo jesen lahko pričakujemo z boljšim upanjem kot doslej.
MLEKp SE NE BO PODRAŽILO. — Odbornik zbora proizvajalcev je na seji ljudskega odbora prebral dopis Mlekarne — Radeče, v katerem ta sporoča trgovskemu podjetju »Postrežba« v Hrastniku, da je zaradi zimskega pomanjkanja mleka na terenu prisiljeno zvišati njegovo prodajno ceno. Trgovsko podjetje »Postrežba« se je zdaj znašlo pred odborniki z vprašanjem: dosedanja ali povišana cena mleka? Odborniki so bili odločno proti povišanju cene mleka v Hrastniku, ker je njegova potrošnja zdaj še vedno prenizka. Pač pa so poudarili, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti razvoju živinoreje v neposredni okolici Hrastnika. Občinski LO naj sj kar največ prizadeva, da se doseže plan kooperacij v travništvu. saj je to ena izmed osnovnih pogojev za dvig živinoreje in mlečnosti pri kravah mlekaricah.
—jak
Iz Strojne tovarne Trbovlje
Člani kolektiva Strojne tovarne so kar dobro izkoristili svoj letni dopust v preteklem letu, in. to v raznih krajih naše domovine, tako na primer v Crl-Zas ted 9 jan Zgonc 4 kvenici, na Pohorju, v okoliških planinskih domovih in na Izlakah, V Crlkvenlci je preživelo svoje počitnice 263 članov kolektiva s 316 svojci, na Pohorju pa 67 članov kolektiva. V okoliških planinskih domovih in na Izlakah je letovalo 25 delavcev oziroma uslužbencev. Skoraj polovica kolektiva je preživela svoj letni oddih v navedenih letoviških krajih, ostali pa po večini doma.
V Strojni tovarni imajo letošnje leto v načrtu, da bodo zgradili svojo tovarniško ambulanto
z zobno ambulanto. S tovarnško ambulanto bodo pridobili večjo kontrolo nad raznimi nezgodni-kl v času zdravljenja. Zadnje čase so delovne nezgode zelo narasle, predvsem pa zunanje obratne nesreče. Teh nezgod pa ni pripisovati toliko neprevidnim vožnjam z motornimi kolesi in podobno oziroma poškodbam pri športnih igrah, čeprav je tudi teh nekaj. Razen izgradnje tovarniške ambulante pa so si zadali v podjetju za letos še nalogo, da bodo uredili stanovanjske prostore v svojem samskem domu, nadalje hočejo urediti tudi menzo za samce. To namero moramo toplo pozdraviti, saj družbena prehrana v Trbovljah še vedno ni povsem zadovoljivo urejena.
IZ ROMANOVIH ZAPISKOV
OB OBČINSKEM PRAZNIKU SENOVEGA
m oman je bil star osemnajst let. Učil se je za kovača F# v strojnih delavnicah v rudniku Senovo. Samo tri mesece mu je še manjkalo do konca učne dobe. Meseca maja 1942 je Roman dobil od nemške okupacijske oblasti pozivnico, da mora na nabor za nemško »delovno službo« (Arbedtsdienst). Takrat je zavrelo v njem in njegovih sovrstnikih — Emilu Blaževiču in trem bratom, Zorkovem Lojzetu, Viktorju in Rudiju. In Roman je v svojih zapiskih zapisal: »Vsak večer smo se shajali in se posvetovali, kaj bi napravili. V naših mislih in po posvetovanju je dozorel sklep: še preden bo treba iti na nemški nabor, bomo izginili!«
13. junija 1942. Roman se je vrnil z dela. Bil je veselo razpoložen. Prejel je plačo, in sicer znatno višjo kot po navadi. Izplačali so mu nadurno delo, ki ga je moral opraviti pretekle dni. Ko je pojužinal, je dejal: »Sedaj grem k čevljarju po čevlje, ker nimam drugega opravka.«
V	svojih zapiskih pa je zapisal: »Zares sem šel k čevljarju, pa ne po čevlje, marveč je bilo dogovorjeno, da se bomo pri čevljarju sešli: jaz, Blaževlčev Emi) in trije Torkovi, bratje Rudi, Viktor in Lojze, zraven pa še nekaj fantov iz sosednih vasi (tisti čevljar je bil Miha Ceršak iz Rajhen-burga, sedaj v Brestanici. Zaradi svojega delovanja je bil nad tri leta v taborišču Dachau, sedaj pa je spet na svojem domu v Brestanici).
Ko je Roman odšel, je pustil vso svojo plačo na mizi. Nihče ni vedel za to, da so se fantje dogovorili, da pojdejo v partizane.
Ko se je znočilo, ni bilo nobenega od nikoder. Med starši je nastala velika skrb in strah, kaj se je zgodilo, ker o vsem niso nič vedeli. Niso pa pričakovali, da bi se bili fantje odločili oditi že sedaj v partizane, ko ni bilo pričakovati drugega, kot da jih bodo Nemci polovili ln postrelili.
V	svojih zapiskih je Roman zapisal: »Da nameravamo oditi, staršem nismo povedali. Vedeli smo. da bi nam to odločno prepovedali. Saj je oče vedno poudarjal, da se morajo jabolka takrat obirati, kadar so zrela. Zavedali smo se, da nas čakajo hudi časi, toda neka nepremagljiva sila, ki se ji nismo mogli upirati, nas je vedno bolj vlekla, da gremo čimprej v gozdove in pomagamo očistiti našo domovino »zelene nesnage« (Nemcev).
Odšli smo v temno noč. Dva dni In dve noči smo tavali po gozdovih v bližini naših domov. Dolgi so bili ti dnevi in kot večnost dolge noči. Želodec je zahteval svoje in utrujena mlada telesa svoje. Le naša misel in volja še nista klonila pod težo tega neslutenega bremena.
Zavedali smo se, da ni več poti nazaj proti našemu zasužnjenemu domu, zavedali smo se tudi, da nas čakajo še trde in težke preizkušnje. Sele tretji dan smo dobili zvezo z drugimi tovariši ki so Nemcem že »odvzeli« nekaj orožja in tudi nas oborožili. Do takrat smo imeli le pištole, ki pa v resni borbi ne zaležejo nič.
Četrti dan po našem odhodu od doma smo se v nekem gozdu v Lisičnem pri Pilštajnu vadili v orožju. Urili smo se kako se puška repetira, kako se baše, meri ln strelja. Nekdo iz naše skupine, ki je bil že prej vojak, nam je to hitro obrazložil. Bili smo sami mladi novinci, nevešči orožja.
Medtem ko smo se mi vadili, prikoraka neka skupina nemške žandarmerije, približno 15 mož, ki so bili oddaljeni od nas kakih sto metrov. Orožja niso imeli drugega kot pištole za pasom. Brezskrbno so korakali po cesti, kadili cigarete, se glasno pogovarjali in smejali. Čutili so se popolnoma varne. Nam na bregu v grmovju pa ni bilo več mogoče premagati se. Začeli smo v to skupino streljati na vso moč. Iz osemnajstih pušk je ropotalo. Zaklepi so škrtali, krogle, ki so vrtale Nemce, so se ob strani ceste odbijale od kamenja. Prej ko v eni minuti jih je obležalo devet, ostaii pa so se razpršili kakor plašne podgane. Mi smo bili pijani veselja in zmagoslavja, ko smo videli te »zelence« v naglem teku, približno dve tretjini pa na tleh, ki so stokali, nekateri pa mirno ležali.
Nato smo se umaknili nekoliko globlje v gozd Pomenkovali smo se marsikaj in bili dobro razpoloženi. Začeli smo se spet vaditi, kar je bilo za nas novince zelo potrebno. Neki tovariš, ki je že odslužil svoj kadrovski rok In je bil v prejšnji Jugoslaviji podoficir, nam Je držal predavanje m nam tudi obrazložil, kak je umik, kakšen mora biti napad.
Toda še prej kot v eni uri je bila nemška komanda že obveščena o tem, kaj se Je zgodilo. Pobegli Nemci so dobili močne okrepitve in so nas v gozdu obkolili, od vseh strani. Strašno je začelo po nas ropotati. Zverinsko so Nemci rjuli na nas: »Deutsche Gendarmerie — Banditen, ergibt euoh!« (Nemška žandarmerija — banditi, udajte se!)
Bolj ko se je nemški obroč ožil okrog nas in so bili »zelenci« že skoraj v neposredni bližini, bolj smo merili in Jim prizadevali neverjetne izgube. Čeprav smo bili sami mladi novinci, smo pokazali, kar je terjala od nas zasužnjena domovina. Proti meni sta po bregu navzgor plezala dva Nemca ter zverinsko rjovela. Sprožil sem puško; prvega sem zadel v trebuh. Krogla ga je prevrtala, drugega pa, ki Je stal nekoliko niže, Je zadela v glavo. Oba sta se skotalila po bregu nizdol. Eden od njiju Je negibno obležal ob nekem drevesu, drugi je hotel vstati, pa Je zopet padel ln srdito preklinjal.
Jaz ir. Blaževičev Emil sva tako prebila nemški obkolilni obroč in ušla. Kakšne so bile izgube na naši strani, ne vem. S tistimi tovariši, s katerimi smo bili takrat v boju, se pozneje nisem več srečal. Sele mnogo kasneje sem zvedel, da so Zorkov Rudi. Viktor in Lojze mrtvi. Trije bratje.
Od tam sva z Blaževičevlm Emilom begala po gozdu in grmovju kakor dve preplašeni zveri, ne vedoč, kam bova prišla, s kom
bova srečala. — Ko sva pribežala iz gozda, je pred nama stala neka kmečka hiša z gospodarskim poslopjem. Vse Je kazalo, da je moral biti ta kmet premožen.
Mračilo se je. Oba sva izmučena in Izstradana stopila v hišo. Družina Je bila pri večerji. Prestrašili so se naju, kajti imela sva puški v roki. Midva sva Jih lepo pozdravila in prosila za nekaj hrane. Ko so videli, da nisva nasilna, so nama postregli z večerjo Ko sva jim povedala, kaj vse sva tisti dan doživela, so bili z nama še bolj prijazni ter so naju dobro pogostili. Dobila sva tudi prenočišče, drugo jutro pa za na pot hleb domačega kruha in kos suhega mesa. Pri tej hiši so vedeli več kakor midva. Napotili so naju pravilno, na katero stran morava Iti, da se ne bova srečala z nepoklicanimi.
Dobro prespana in nahranjena ter z obilno popotnico sva odrinila naprej. Srečno naključje Je hotelo, da sva še tisti dan dobila zvezo s takimi tovariši, ki so že prestali ognjeni krst. Ti tovariši so imeli tudi svojega komandanta, ki je bil v bivši Jugoslaviji oficir. Od kod je bil, kako se Je pisal, ne vem. Poznal sem ga samo pod partizanskim imenom »Tiger«. O svoji preteklosti in o svojem domu ni nikdar govoril. Ta skupina je imela široko poznanstvo pri kmetih po vseh tamkajšnjih krajih. Zaradi tega nam tiste dni hrane ni manjkalo. Prenočevali smo na kozolcih, ob lepem vremenu pa v gozdu.	(Dalje prihodnjič)
S potovanja po Angliji
S/eice z otoica
odpravo vseh tistih slabosti, ta se še pojavljajo v vsakodnevnem družbenem življenju.
Nadalje je okrajni komite Zveze komunistov sklenil, naj bodo v prihodnjih dneh po vseh občinah ljubljanskega okraja množični sestanki občanov, na katerih bodo ljudski poslanci razpravljali z volivci o družbenem načrtu za leto 1959 in, o izvajanju zakona o nacionalizaciji večjih stanovanjskih hiš in gradbenih parcel.
Kulturnoprosvetnega življenja v takšnih camplh ni. Edino razvedrilo Je bila televizija, katere se pa nekateri hitro naveličajo. Ker Je Anglež v svoji domovini zelo rezerviran. Je skoraj nemogoče dobiti z njim kontakt. Edina možnost, priti v angleško družino, je hlla ta, da sl se priglasil za obisk pri angleški družini, kar Je šlo preko študentske organizacije. Ko sem šel enkrat na takšen obisk, sta me mlada zakonca prav lepo In prijazno sprejela. V sprejemni sobi ml Je gospodar pokazal fotelj, v katerega sem sedel, prinesel ml Je čašo piva ln potem sta z ženo več kot pol ure gledala televizijski program. Mene je že kar mikalo, da bi odšel, ko Je »stari« ugasnil aparat In začel pripovedovati o hiši, o svoje* avtomobilu ter o umetnosti. Zraven Je božal svojega razvajenega psa. Po naključju Je vede! za Ime Zagreb ln Beograd — jaz pa sem mu pripovedoval o Ljubljani In o našem tujskem prometu. To pa Je bilo tudi vse, ker potem ml je začel razlagati vse vrste angleških slojev. Govoril je o nlzko-nlzkoin, ki živi precej bedno življenje podnajemnikov, o srednje nizkem, o srednjem, h kateremu sloju pripadajo obrtniki, gostilničarji ln učitelji ter podobni poklici. Prav ponosno je menil, da on kot trgovec pripada srednje-srednjemu slami In da je večinoma doma ter da hi v gostilni nikoli ne mogel piti z nekim človekom Iz nižjega razreda lld. In preden je prišel v pripovedovanju do vlsoko-viso-ke klase ljudi, je žena že zadremala v naslonjaču, meni pa Je glava tudi že kinkala, tako da mu ni preostalo drugega, kot da Je pripeljal avto Iz garaže ln me zapeljal domov.
V Angliji spoznaš Iz dneva v dan več zanimivih stvari. Skoraj ni bilo dneva ali noči, da ne hi deževalo. Angleži so že tako vajeni tega vremena, rti nosijo dežne plašče vedno s seboj. Tudi o londonski megli nisem slišal nič pohvalnega. Ceste so ml bile zelo
všeč, zlasti pa so mi ugajali različni avtomati, kjer sl lahko kupil cigarete, različne sladkarije, ženske nogavice. znamke, ln celo lahko poslušal plošče po želji. — Prodajalne so poglavje zase. Podeželske te spominjajo s kričečimi napisi ln pisanimi reklamnimi deskami na kavbojske trgovine. V notranjščini so preobložene z različnimi stvarmi, tako da imata večinoma samo dva kupca prostor za nakupovanje, ostali pa čakajo zunaj. V vsaki trgovinici lahko kupiš tudi cigarete ln vžigalice. Cigarete so zaradi uvoznih taks tako drage, da stane dvajset najcenejših cigaret, preračunano v naš dinar, okrog 300 din. Isto Je z alkoholnimi pijačami, kjer stane pol decilitra najcenejšega whiskyja skoraj 400 din!
Na njihovih trgih, .ki spominjajo na naše sejme, Je toliko vpitja ln hrupa, da se čudiš, od kod vzamejo skromni ln mirni Angleži toliko trgovskega temperamenta.
Izobrazba ljudi je zelo različna. Tisti, ki so bili po svetu, so kajpak mnogo bolj razgledani kot drugi, ki žive vedno doma.
Ko sem v Cambridgu risal mostiček In košček Univerze, se ml je približal neki angleški amater, ki je risal Isti motiv, v pogovoru me Je vprašal, če- sem iz Irske. Povedal sem mu, da sem Jugoslovan. »Od kod ste doma?« — me Je še enkrat vprašal. — »Iz Jugoslavije!« — sem mu odgovoril. Nato Je mož nagu-hančll čelo in dejal: »Že vem, že vem, to Je severna Afrika ...« — V televizijskem programu pa sem gledal Igro, v kateri so malim šolskim otrokom kazali slike znamenitih mož. Zanimivo Je bilo, da otroci nekaterih poznanih politikov sploh niso poznali, medtem ko so pri sliki maršala Tita takoj zavpili: »To Je Tito!«
Angleške hiše so večinoma zidane lz raznobarvne opeke. Monotonost barv pa poživljajo pisano pobar-
vana okna. Nekatere so po videzu kot bajte ln Je smešno, ko vidiš pred tako hišo trikrat večjo televizijsko anteno.
Za kino Je značilno, da vedno gledaš dva filma, da v dvorani lahko kadiš ln razgrajaš, da med predstavo lahko kupuješ oranžado In čokolado ln da na koncu filma Igrajo angleško himno, med njo se na platnu pojavi v pisani uniformi s kolajnami na prsih angleška kraljica — samo pretežna večina Angležev skuša priti čimprej k izhodu, da jim ni treba v vojaški drži poslušati konec himne.
Mladina je zaslepljena z Rock and rollom, ki ga divje pleše oh spremljavi moderne jazz glasbe. Ker primanjkuje moških plesalcev, plešejo dekleta kar sama med seboj.
Da vozijo v Angliji avtomobili po levi strani, ve vsak otrok — da sl Angleža ne moreš misliti bre* njegovega tradicionalnega čaja, tudi ni nobena skrivnost. Bolj zanimivo pa Je, če srečuješ mlade mamice, ki vodijo svoje otroke na vrvici — če zvečer na to-werskem mostu ne srečaš drugega človeka kot dva policaja, dasiravno je ura šele devet, ln če se udeležiš spominske slovesnosti uniformirane klerikalne Sal-vation Army]e, na kateri popevajo svete pesmi In sl pripovedujejo dovtipe ter ob spremljavi malih bobnov ln ploskanjem zapojejo čisto navadne priljubljene popevke.
Angleži so večino vljudni, niso pa navalenl gledati na tujce kot na kakšna zvlšcna bitja. Opazili sem tudi — vsaj na podeželju — da jim delo ni sramota.
Skratka: drži pravilo, da v tujih državah naletiš na tuje navade ln vse to človeka notranje obogati in ni ravno potrebno, da se iz inozemstva vrneš z vespo ali avtomobilom, kajti vse to lahko prineseš v sebi s spoznanjem, da Je pe svetu lepo, a doma najlepše!	Silvo Kopitar
MED ZEMLJO IN ZEMLJO
(Nadaljevanje s tretje strani)
Novi Dol je veliko upanje zasavskih rudarjev.' Pričakujejo, da bodo lahko začeli s proizvodnjo premoga že prihodnje leto. Letos bodo dokončali ja-Sek, ki bo omogočil zvezo s hrastniško zvezno progo in trboveljsko separacijo. Kota 403 bo osnova obrata. Pojavi premoga so v lečastih plasteh. Mislimo na najsodobnejši način odkopavanja tenkih slojev. Predvidena je maksimalna dnevna proizvodnja 800 ton.
S prvimi pripravami za dela na dolskem področju je začel trboveljski rudnik okoli 1954. leta.	-jak
VAŽNI
ZGODOVINSKI DNEVI
16. I. 1919 — V Berlinu ubita voditelja nemškega proletariata, revolucionarja Rosa Luxemburg in Karl Li-ebknecht.
21. I. 1924 — V Moskvi umrl Vladimir Iljič Lenin.
25. I. 1899 — V ječi umrl Vaša Pelagič, ugledni socialistični vodja v Srbiji. —Leta 1922 se je začel veliki sodni proces proti komunistom kot posledica vidovdanskega atentata na regenta Aleksandra Kara-djordjeviča.
31. I. 1946 Razglasitev Ustave FLRJ.
uh
BAT
DVA NA ULICI: MANJ DOTACIJ, BOU POLNE DVORANE — TRGOVCI MED SABO: ENO ALI DVE PODJETJI? — MESAR STRANKI: TO ALI PA NIC! — ŠOFER POTNIKOM: ZASPALA JE, TREBA JO BO PREBUDITI! NEZNANEC PRI VRATIH STANOVANJA: GREM LAHKO V VAŠE STRANIŠČE? D0BRN-CANI DOBRNCANU: POMAGALI TI BOMO! OBISK V NAJMLAJŠEM ZASAVSKEM RUDNIKU 0 IZOBRAŽEVANJU V DPD »SV0B0DI-CENTER« V TRBOVLJAH
POMENEK NA UEICI
Pa menda ne mislite, da novinarji pišejo samo tisto, kar slišimo v dvoranah: na sejah, konferencah in sestankih? Radi prisluhnemo tudi pomenku na ulici.
Srečal sem torej dva na ulici, ki sta vroče besedovala o trboveljskem kuMurnoprosvetnem življenju. Debata je bila o dotacijah in ne vedno polnih kulturnih dvoranah.	.
Najhujša otroška nalezljiva bolezen v naših krajih je oslovski kašelj. Dojenčkom je celo smrtno nevaren, če pa ga prežive, jim rad zapušča trajne ali prehodne zdravstvene in razvojne motnje. Bolezen ne prizadene nič manj tudi malih in predšolskih otrok. Človeku se stisne srce ob pogledu na otroka, ki ob napadu oslovskega kašlja ves zaripel in brez sape krčevito kašlja in se duši ter bruha in končno onemogel obleži. Napad se vrsti za napadom; na višku bolezni jih otrok doživi do 40 v enem dnevu in noči. Tudi brez komplikacij se bolezen vleče iz tedna v teden in ne mine prej ko v dveh do treh mesecih. Na kraju otrok silno oslabi, hudo prizadeti pa so tudi starši, ker morajo bolnemu otroku noč in dan streči in mu ob napadih 'kašlja pomagati. Bolezen kljubuje vsem znanim zdravilom, celo najmočnejši antibiotiki v večini primerov odpovedo.
Ker ni zanesljivo uspešnega zdravila proti oslovskemu kašlju, so si znanstveniki že več desetletij prizadevali, da bi odkrili učinkovito cepivo, ki bi bolezen preprečevalo. Res so v tem pred nekaj leti uspeli. Cepivo so preizkusili že v raznih deželah. Tudi pri nas smo cepili večje število otrok v Ljubljani, na Hrvatskem in v Srbiji. Posebna nadzorna služba doslej med cepljenimi otroki ni ugotovila primerov oslovskega kašlja.
Te lastne izkušnje in ugodna poročila iz tujine so postavile pred našo zdravstveno službo nalogo, da izvede splošno cepljenje otrok proti oslovskemu kašlju. Z zadovoljstvom obveščamo bralce, da so končane vse priprave in da je na raapolago dovolj dobregh cepiva. Posebno razveseljivo je, da je cepivo kombinirano tako, da bodo otroci z enim samim vbodom istočasno cepljeni proti oslovskemu kašlju, davici in mrtvičnemu krču ali tetanusu. Za popolno zaščito proti vsem trem navedenim boleznim so potrebne tri injekcije cepiva v enomesečnih presledkih.
Med prvimi v državi bomo pričeli v Trbovljah s cepljenjem otrok s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Prva skupina otrok, rojenih v letu 1958, bo cepljena že v januarju, februarju In marcu. Cepljenje bo brezplačno In obvezno. Po drugih krajih bo to cepljenje iz tehničnih razlogov opravljeno šele v jesenskih mesecih.
Seveda ne bomo prenehali z ostalimi cepljenji. V maju in juniju bomo cepili letnik 1958 proti otroški paralizi pod enakimi pogoji kakor doslej. Proti kozam bodo trboveljski dojenčki cepljeni letos v jeseni, v ostalih krajih, kjer bo tedaj cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, pa že spomladi.
V letošnjem letu bo torej treba pripeljati dojenčke šestkrat k cepljenju. Z uporabo novega kombiniranega cepiva in smotrnim razporedom cepljenj bo dosežena zanesljiva zaščite najmlajših kar proti petim otroškim nalezljivim boleznim, ki so do nedavnega ogrožale zdravje in življenje premnogih otrok v najnežnejšem detinstvu.
Trbovlje, 11. januarja 1959
Dr. Ludovik Kramberger
»Denar naj dajo, pa bomo spravili na odrske deske toliko kulture, da je ljudje ne bodo mogli sproti pojesti!«
»Ali misliš, da je denar res vse?«
»Ne bodi idealist!«
»Najprej je treba napolniti dvorane...«
Pustimo ju, naj besedujeta naprej- Je pa gotovo, da ima samo eden izmed obeh prav. Res ni prav, da samo zahtevamo dotacije, treba se je tudi potruditi in napolniti naše kulturne dvorane. To je celo še važnejše, kajti včasih pravijo starejši — je bilo denarja bore malo, dvorane pa so bile polne. Sicer pa primere ni treba iskati v preteklosti, najdemo jo lahko tudi v današnjem času. Dobmska »Svoboda« na primer nima ravno važnih materialnih pogojev, pri prireditvah pa nikoli ne manjka ljudi. Vzrok? Našli ga boste sami.
KONKURENCA ALI CENEJŠI NAKUP?
Pravijo, da sta nam na izbiro samo dve možnosti: eno trgovsko podjetje iz sedanjih treh,
pa kopico obetov za cenejši nakup, večjo modernizacijo, specializacijo in še kaj — ali pa dve trgovski podjetji z dobro konkurenco, ki bo silila k ustvaritvi vsega, kar nudi prva inačica.
Tako govore trgovci med seboj, odgovorni činitelji v občini in seve tudi potrošniki pa še niso rekli zadnje besede. Je pa vseeno prav, da se je vsaj začela razprava o reorganizaciji trgovinske mreže, od katere si, pa naj bo takšna ali drugačna, nekaj vendarle obetamo.
NI MIRU MED MESARJI!
Stranka v mesnici:
»Pa ml menda ne boste dali teh ocvirkov? Saj iz tega ne bom mogla napraviti zrezkov!«
Hudirja, težko je z vami, nič vam ni prav! Tudi to moram prodati!«
»Pa zakaj ravno meni?«
Mesar vrže ocvirke na papir in de jezno blagajničarki:
»Dve sto sedemdeset...«
Stranka - pa:
»Tega nočem!«
Mesar:
»To ali pa nič!«
Stranka odhaja proti vratom:
»Saj so še druge mesnice ...«
Novinar sam pri sebi:
»Saj' res!«
RAJE POPRAVIMO VOZNI RED!
»Zakaj ne pride natanko ob pol šestih, kakor piše v voznem redu?« se hudujejo potniki na trboveljski avtobusni postaji.
Tako dan za dnem. Redko pride avtobus zanesljivo ob poi šestih zjutraj. Le zakaj moramo čakati avtobus z železniške postaje, ko pa so v garaži še
drugi? Ce pa tega ne morejo storiti, naj popravijo vozni red in ljudem, k; nameravajo potovati, za pol ure podaljšajo spanec! Za uslugo se avtopre-vozniškemu podjetju vnaprej zahvaljujemo. — Potniki.
Ali pa naslednja zgodba:
Šofer:
»Zaspala je (misli na sprevodni co), treba jo bo zbuditi...«
In avtobus, ki bi po voznem redu moral odpeljati proti postaji, zavije prej še po sprevod-nico-zaspanko ...
MUDI SE MI!...
Zvonec.
Gospodinja na vratih:
»Želite, prosim?«
Star možakar ves nemiren:
»Grem lahko v vaše stranišče?«
Gospodinji je malo nerodno:
»Prosim.«
Tako je pogosto v Trbovljah. (Ta razgovor bodo razumeli samo domačini).
V SLOGI JE MOC
Dobrnčan je dobil premog. Voznik mu ga je stresel daleč od hiše, ker ni mogel z vozom naprej. Kaj bi zaradi tega .godrnjali:	majhni in veliki iz
družine so se oborožili z vfe-dri in začeli nositi premog.
Na pragu se prikaže soseda:
»Kaj ste dobili premog?«
Število veder se poveča še za enega.
Po vzpenjastl poti je prihajal Tone s sekiro in »porunglom« na ram/i. Ko je zagledal pridne nosače, je vrgel »porungl« na tla, pljunil v roko in rekel:
Sedaj je šlo še hitreje.
Sedaj je šo hitreje.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA
Vse za olepšavo mesta Vidma-Krškega
Pred kratkim se je naš sodelavec zglasil pri predsedniku Turističnega društva občine Videm-Krško tov. inž. Vladimirju Šegi, in mu zastavil nekaj vprašanj:
— Ze nekaj časa obstaja pri vas turistično društvo. Ali bi mi hoteli povedati, kakšni so bili dosedanji uspehi?
— Turistično društvo pri nas obstaja že eno leto. Kot prvo in glavno nalogo smo si zadali, da hi Videm-Krško dvignili zopet na tisto višino, kot jo kraj in njegove lepote zaslužijo. Od vsega začetka si je društvo prizadevalo, da izboljša čistočo mesta. V ta namen smo izvedli teden čistoče, ki se je dobro obnesel. Imeli smo stalne stike z občinskim ljudskim odborom in z njim tesno sodelovali pri popravljanju cest im olepšavi zgradb. Odkrili smo v preteklem letu spominsko ploščo Janezu Mencingerju, uredili cesto in prostor pred železniško postalo, sedaj se pa borimo, da hi asfaltirali cesto skozi Videm-
r
TEDNIKOV OKVIR
Požar, ki opozarja
RudnlSki gasilci: »Ni hidrantov! Vodo bomo napeljali iz Trbovelj Mice«. Gasilci PGD Trbov-Ije-mesto: »Ne čudite se, če smo prišli šele sedaj! Zakaj so nam odklopili telefon?«
Dialoga v beležnici našega repertoarja, zapisana nekaj dni pred Novim letom, ko Je gorelo gospodarsko poslopje na Kešetovl cesti v Trbovljah. Rudniški gasilci so ob največjem divjanju ognja lahko ugotovili le to, da v bližini daleč naokoli ni dovolj vode za gašenje. Od Lesjakove hiše v Kurji vasi so se • cevmi spet spustili nazaj v trboveljsko »dno«, k Trbovelj-ščict. Potem Je omagala še črpalka. Dragocene minute so prehitro minevale... Gasilci PGD Trbovlje-mesto so opravičevali svojo zamudo s pretrgano telefonsko zvezo.
Edina rešitev proti ognju so blls vedra vode iz vodovodov sosednjih hiš.
Vodovodnega hidranta na manjka samo na Kešetovl cesti, brez hidrantov so vse Trbovlje. Le ob glavni cesti je eden, ne najboljši. Kaj, ko bi začelo goreti katero koli večje poslopje v mestu, v katerega smo Investirali toliko denarja? Doletela M ga podobna usoda kot to gospodarsko poslopje. Zanašanje na skopi potok Je varljivo. Poslušajmo gasilce: »Ne verjamete, kaikšne težave imamo! Vedno znova opozarjamo na hidrante. Pa nič!« Čudno!
Tudi ob slabo opremljenih gasilskih društvih ne moremo biti kaj optimistični. Ali že ni čas za resnejše razpravljanje e pridobitvi nekaj poklicnih gasilcev?
ZASTAVE ALI CUNJE?
Bralec lz Sevnice opozarja: »Problem nj nov, niti ne zgolj »evntškl. Kamorkoli pridem ob praznikih, na nekaj, sicer redkih hišah zasebnikov ali kolonij nehote ln nerad naletim na
vedno enako podobo: zastave, ki ne zaslužijo več tega Imena. Nekatere to od deževja že vse Izprane ln razlitih barv, druge celo raztrgane ali tako smešno krojene, da ničesar ne predstavljajo. Danes blago za krojenje zastav ni več talko drago, da hlini sveti ln tudi posamezniki ne bi zmogli teh stroškov.
Last lepe zastave naj postane dolžnost vseh hiš! Do našega prvega praznika Imamo zdaj Se nekaj mesecev časa. Izkoristimo ga ln z malo dobre volje popravimo zamujeno!«
UBOGE IZLOŽBE!	s.
Izložbe »v trgovskem središču« Trbovelj In še kje. Jope, torbe, lutke, blaigo, novoletna Jelka, gumbi, nogavice, srajce .. . manjka samo Se kilogram sladkorja In masti, pa bi se oči napasle na vtem bogastvu, ki ga v notranjosti hrani trgovina. Izložbe pa naj bi mimo drugega prispevale tudl_k lepši vnanjosti mesta, kajne? Zal tega za takten mozaik nasičenosti ln neukusnostl ne moremo trditi. Ali v Trbovljah In te kje rti človeka z okusom za estetiko? In še vprašanje podjetja v Zg. Trbovljah: Ali Je bila tudi prošnja LO za garancijo pri Investicijskem posojilu za ureditev večjega lzlol-benega okna »zaradi prispevka k boljši podobi zgornjega dela Trbovelj« res samo formalnost?
REKLAMNI LEPAKI, ALI VAS NI SRAM?
»Za vsako reklamo ln obveščanje na oglasnih deskah Je treba plačati...« Tako nekako sr začenjajo pravila o razobelanju lepakov v posameznih občinah. Kot dodatek predlagamo vpeljavo takse za vse lepake, ki tekmujejo t neokusnosti ln tragičnih Jezikovnih spodrsljajih Slikarske tn Jezikovne »kvalitete« ki se kažejo — žal — na mnogih Izmed teh namreč že presegajo vse mejel Morda bo to pomaigalo.
Krško. Društvo je dalo tudi iniciativo za izdelavo urbanističnega načrta, pri katerem tudi tesno sodeluje.
— In težave?
— V glavnem, kot tudi drugje, da nam primanjkuje finančnih sredstev in da so člani odbora prezaposleni, oziroma preobremenjeni s funkcijami v drugih organizacijah in društvih.
— Kako napreduje gradnja turistične lovske koče na U b-ni in ali bo res tam relejna televizijska postaja?
— Gradnja turistične lovske koče napreduje po programu. Odprli jo bomo v mesecu avgustu, ko bomo praznovali 4. občinski praznik. Kar se tiče relejne televizijske postaje, smo se povezali z radiotelevizijo Zagreb, da bi nam zgradili televizijski ojačevalec. Ker pa na Slemenu po-jačujejo televizijsko postajo, se bodo lotili študija prej omenjenih ded šele po okrepitvi njihove postaje?
— Kaj imate v načrtu za letošnje leto?
— Letos bomo splošno uredili mesto, zlasti pa obsavsko cesto ln obsavski park- Razen tega nameravamo postaviti reklamne deske za naše kopališče in hotel. Izdelali bomo tudi dve reliefni karti našega mesta ter okolice. Ce bomo imeli na razpolago dovolj denarja, borno uredili poti, ki drže do znanih izletniških točk, in to na Libno, Triko goro in Sremič, kjer nameravamo preurediti gostišče na Sremiču in Trški gori.
tem delu, medtem ko bomo na prihodnjem občnem zboru društvo v celoti razširili.
Tudi iz okoliških vasi smo pritegnili v naše društvo- člane, in to zlasti učiteljstvo.
- š
Zima bela nam Je tako hudo zapela, da je pošto v Zg. Trbovljah vzela . . . Tako sem zabrundal sam pri sebi, ko sem hotel oddati nujno priporočeno pismo v Zg. Trbovljah, pa so mi tamkaj oikoli mene stoječi ljudje rekli: — Boste morali kar na novo centralno pošto na Vodah! Ko sem na to novico hotel pismo oddati kar z navadno pošto, Se jim je na pošti v uradni strasti tako mudilo, da so poštni nabiralnik ob glavni trboveljski cesti kar zaplankali! Tako sem revež, čeprav se ml je mudilo, moral hočeš na novo pošto na Trgu revolucije. Vse kaže, sem modroval sam s seboj, da se bom moral navaditi na ta najnovejši sklep na pošti...
Verjemite mi, da sem bil slabe volje, pa sem, da se malo potolažim, takoj odpotoval v naše Spodnje Posavje. Tamkaj grozi pravovernim kristjanom huda »konkurenca«. Tako sem se ustavil najprej v okolici Senovega, v Koprivnici, kjer sem dejal nekaterim vaščanom, da res ne smejo verjeti vsega, kar pravijo Jehovci, ki tudi tamkaj nekaj rogovilijo. Ti jih ne bodo rešili, sem jim v svoji skromnosti povedal, ampak samo pošteno, zgledno življenje in pridno delol Trdno sem prepričan, da je to najboljša vera.
Ko sem se poslovil od prijaznih domačinov, ki sedaj premišljujejo o mojem nasvetu, sem jo mahnil v Brestanico. Od tam sem se namreč hotel odpeljati na Senovo, pa sem imel, čeprav me bole noge, veliko smolo: avtobus ml je pred nosom pobegnil ... V stiski sem pešačil proti Senovem ln med potjo srečal neko tovarišico, ki je nosila na hrbtu težak nahrbtnik.
—	Ga boste poskusili kozarček, je zažvrgolela in se mi prikupno nasmehnila, kakor znajo vse navihane ženske, kadar nas hočejo »okoli prinesti«. — Imam izvrstno žganje, je spet zagostolela,
—	prodam vam ga zelo poceni, samo 300 din stane liter! Odgovoril sem ji, da žganja že nekaj let ne pijem več (zlagal sem se ji), in ji svetoval, naj ga ponudi gostilničarjem, ki ga bodo radi vzeli. — Vraga ga bodo, Je razočarano rekla — saj ga imajo polne sode!
Ker sem bil utrujen, sem stopil v gostilno. To sem storil tudi zato, da tamkaj dobim prijatelja, ki tjakaj zahaja. Pol decilitra sem ga naročil, da bi imel pravico sedeti. Prihajali ln odhajali so razni gostje ln so ga tudi oni pili, a kar stoje pri točilni mizi. Vsak je plačal za pol decilitra »kratkega« 30 din.
—	Glej, sem si dejal, kar splača se — aoo»/» zaslužka! (Pa še bolj slaba mera.)
Ko sem pričakal prijatelja, sva sl med potjo ogledala še marsikaj. Tako sva na primer ob rudniški železnici ob neki poti opazila »lep« lesen most v takem stanju, da res ne dela domačinom časti. Po dnevi še nekako gre preko tega mostu, ko vidiš luknje na mostu, katerim se lahko izogneš, da ne zdrkneš skozi — ponoči pa hoja po tem mostu ni priporočljiva ... Most uporabljajo tamkajšnji posestniki in tudi lastniki gozdov. Vsi se zanašajo, da ga bo občina popravila. Jaz pa pravim, da bo najboljše, da tisti, ki imajo gozdove, dado les, ostali pa naj sami zgrabijo za delo — ln most bo nov in zanesljiv! Tako je najbolje, če ni denarja ln je potreben še za kaj drugega. Nov most sam od sebe prav gotovo ne bo prišel. Včasih so se res godili čudeži, danes pa ne več.
Namenil sem se še v Brežice, a znašel sem se v Globokem. Tam so mi pokazali pismo, ki je prispelo s povratnico in imenom naslovnika v vasi Blatno. Ta vasica Je v okolišu te pošte, le da se je naslovnik preselil v sosedno vas Podgorje, pošta Pišece. Dosledni poštar je na sprednjo stran ovitka nalepil listek »NEZNAN«, zadaj pa je napisal, da se je naslovnik preselil v Podgorje, pošta Pišece. — Ne glede na to, ali Je bilo pismo važno ali ne, se moramo zahvaliti pošti Globoko, da so pismo vrnili v Brežice, ker ne vem. kako bi pismo potovalo, če bi namesto listka »NEZNAN« napisali nov naslov sosedne vasi in sosedne pošte.
Torej naslovnik je bil poštarju znan in Je verjetno kriv — le »predpis« ...
Ko sem tako razmišljal o naši preljubi birokraciji, sem se znašel v Pišecah. Tam" mi tudi »maligani« v obliki raznih rizlingov niso pregnali strahu pred bojevitimi gospodarji, ki so obljubili »uradni komisiji« sekiro in še druge take domače rekvizite . . . Videti je. da se tl ljudje »požvižgajo« na uradno osebo, pisano pravico ali pa odločbo, če gre za meje ali urejevanje lastniških parcel.
Ob starem pravilu, da nekateri bojeviti Pišečani ne delajo radi obljub »na dolg«, sem jo brez sape ucvrl v Brežice, kjer me je za »novoletno darilo« dirkajoči avto obrizgal od nog do glave. — Pravijo, da v Brežicah velja pisana pravica ln predpisi — le šoferji so izjema (saj drugod tudi ni dosti boljše). Ob tej priliki sem hotel še tistemu mlademu »junaku«, ki je pognal vse goste y gostilni skozi okno, podariti »diplomo«, pa se mi Je nekam skril! Ostal je nekaznovan, je pa odkril nekaj specialistov za skoke čez ovire ln tek čez dm ln strni Torej pozor, novi sprinterji se porajajo v Brežicah.
No. tlzkulture sem Imel že dovolj, pa sem se v Trbovljah pridružil domačim lovcem, ki so po naporni »jagi« zalivali pečenko v Škofji Riži pri Trbovljah v tamkajšnji edini gostilni. Gostilničar ni bil nič kaj vljuden, pa še malo čudno: postregel je kar z zmešanim vinom, zraven pa še delal razne opazke Zahtevali smo drugo vino, ki ga Je zelo nerad prinesel. No. zato Je bil tudi račun slan: 300 din liter letošnjega vina (!) in 4 kosi kruha, ki drugod stanejo po 7 din za kos — Je zaračunal po 25 din za kos!
Lovci so bili zelo razburjeni, jaz pa sem jo raje mahnil v dolino in tamkaj obrazložil inšpekciji, ki, upam, da bo napravila red do takrat, ko se bomo spet videli.
Pa pozdravljenil
VAS PEPCE
PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE
40-letnice KPJ v Vidmu-Krškem
Pri občinskem komiteju Zveze komunistov Slovenije Videm-Krško deluje pripravljalni odbor za proslavo 40-letnlce KP Jugoslavije, ki ima več komisij.	<
V Vidmu-Krškem bodo po vseh organizacijah Zveze komunistov V; drugi polovici meseca januarja na razširjenih študijskih sestankih govorili o razvoju Komunistične partije Jugoslavije in s tem tudi začeli praznovanje 40-letnlce Komunistične partije Jugoslavije. Določena je že centralna proslava, ki bo 17. aprila v domu »Svobode« v Vidmu-Krškem. — Naslednji dan bodo imeli še proslave v vseh večjih krajih občine. Poleg slovesnih sestankov, ki jih bodo Imele vse osnovne
organizacije Zveze komunistov Slovenije med 18. in 23. aprilom, bodo v teh dneh sprejeli v članstvo tudi najboljše člane Ljudske mladine In druge. Takrat bodo lepo okrasili izložbena okna, kjer bo prikazan razvoj Komunistične partije Jugoslavije.
Na večer pred kongresom Zveze komunistov Slovenije bodo vse politične in družbene organizacije izvedle sprevod, medtem ko bodo po okoliških hribih goreli kresovi. V Rorah, kjer so bili ujeti, zaradi Izdaje, prvi krški partizani, bodo 28. julija odkrili spominsko ploščo ln tako označili ta kraj.
Tudi občinski praznik bo dal poudarek razvoju Komunistične partije Jugoslavije.
Iz Litije in okolice
— Ali vam nudijo ostale organizacije pomoč pri vašem delu?
— Vse organizacije nam nudijo V/ mejah možnosti svojo pomoč, zlasti pa planinsko in lovsko društvo. Društvo uživa tudi vso podporo od oblastnih in političnih forumov, prav tako pa tudi od podj®**'!- predvsem od Tovarne celuloze in papirja ter Kovinarske zadruge. Želeli bi pa, da bi imeli za naše društvo več ra*umevania vsi prebivalci, ki naj bi še bolj skrbeli za red in čistočo okrog svojih hiš, saj bi s tem pridobili na lepoti in sredstvih.
— Ali imajo večje vasi iti trpi v občini tudi turistična društva? Kako gledate na ustanovtev takih društev drugod, zlasti v Kostanjevici?
— Turistično društvo Videm-Krško zajema področje cele občine: Tesne stike smo povzeli z novo priključeno Kostanjevico ln njeno okolico ter povabili njihova društva ln organizacije , naj pošljejo k nam svoje delegate, ki bodo sodelovali pri tem plemen i-
sr*
LeUerbe v štangarsklh hribih — med »taro šaro
V zadnjem Času Je dobilo spet nekaj samotnih kmetij po litijskih hribih električno napeljavo. Doslej so svetili tamkaj z leščei bami, zdaj pa so doživeli tamkajšnji ljudje zgodovinski trenutek, ko Je pnsijala v hišo električna Iskra ln so pospravili petrolejke med staro šaro . . .
Prav te dni so doživeli tak po--memben dogodek pri Meketarju in pri Kokalju, po domače pri Smecu, v samotnem zaselku med Litijo ln S tango. Obe domačiji stojita na samem in so Jim morali potegniti električno napeljavo lz transformatorske postaje v Dravi kem pod 8tango. Tega dela samotna kmeta ne bi zmogla. Zato Je vredno omeniti, da je prišle ob tem vprašanju do Izraza idkreno tovarištvo, ki vlade med kmeti v litijskih hribih. Do Brneča so morali postaviti od transformatorja kar štiriintrideset daljnovidnih drogov. Le kako bi to ueravll en sam kmet, ki mu manjka delovne sile! Cesar pa človek ne zmore sam, to lahko napravi v dobri tovarišiji. Zato so Smecu priskočili na pomoč uvidevni sosedje ln so poprijeli za krampe: kopali so Jame. dovažali drogove, lih postavili, In nato so priskočili na pomoč še električarji ln opravili strokovna dela.
O razstavi načrtov za novo šolo v litijski občini
Šmarska šola Je prva v gradbenem programu
Šolski upravitelj osnovne šole v Šmartnem pri Litiji, tov. Stane Štrukelj, je razstavil v Izložbenem oknu šmarske kmetijske zadruge načrte za novo šolsko stavbo.
Ljudje si jo pridno ogledujejo ln z zadovoljstvom komentirajo nove načrte, ki bodo pomenili pomemben napredek tega zasavskega kraje. Načrte je izdelal Inž. Na-vlnšek iz Ljubljane. Dokončna izdelava šmarske šole pa bo veljala okrog 90 milijonov dinarjev.
V	novem poslopju, ki bo zgrajeno ob cesti lz Smartna proti Črnemu potoku, na Pungertu nasproti Božičeve hiše. bo osem učilnic. Zdaj so v stari šoli nasproti cerkvi le 4 učilnice, kar je odločno premalo, zato Imajo eno učilnico še v sosedni stavbi kmetijske zadruge, v nekaterih učilnicah sedanje stare šole le pouk kar v treh Izmenahl — Kakor je Izjavil šolski upravitelj, bo nova stavba zadostovala Smartnu za dobo 50 let. upoštevan Je porast števila šolske mladine zaradi načtrnega napredka in industrializacije Smartna ln okolice.
V	novem poslopju na Pungartu bodo razen 8 učilnic še drugi potrebni prostori, tako mlečna kuhinja. kabineti zn nekatere učne zbirke, pa tudi rlsalnlca V načrtu tmalo celo zgraditev šolske telovadnice. kar bo pomagalo pri delcu telesne vzgoje. Svet za šolstvo na litijski občini se je zavzel, da bodo z gradnjo novega šplskega poslopja začeli člmprej. ln Je že v pogajanjih za odobritev potrebnega investicijskega zneska.
V	novi šolski stavbi se bo 'potem smotrno razvijala In napredovala nova osemletka. V vse| litijski občini le z.dal 17 Sol, imd nji-ml tri osemletke: v Litiji, Šmartnem In Gabrovki. Osemletka v Šmartnem bo služila tudi mladini osnovnih šol v Kostrevnicl, Javorju ln Stangl, kjer tmalo doslel nižje organizirane šole. <>t)
Takrat bodo odkrili v Tovarni celuloze in papirja doprsni kip Djuru Salaju, kj ga ime nosi tovarna. Tovarna bo takrat slavila tudi 20-letnico svojega obstoja.
Preko vsega leta bodo v ta namen razne kulturne in prosvetne ter Športne prireditve, kjer bodo sodelovala vsa društva. Tako bodo na primer-v juliju razstave klubov mladih tehnikov, 12. avgusta pa bo občinska razstava tehničnih izdelkov. Mladina bo izvedla tudi občinski pevski til glasbeni festival. Pred praznikom mladosti bodo imeli športna tekmovanja. Občinski komite Ljudske mladine Slovenije bo izdal razpis tekmovanja o kulturnem in prosvetnem ter ideološkem delu. Vso skrb bodo posvetili tudi zveznim in delovnim akcijam.
V počastitev 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije bo razpisal občinski sindikalni svet športna tekmovanja sindikalnih organizacij, medtem ko bo občinski odbor Zveze borcev skupno z osnovnimi organizacijami izvedel 22. Julija partizanske pohode v partizanske kraje. Tudi člani kolesarskega kluba bodo obiskali zgodovinske k ruje lz NOV, taborniki pa bodo v maju zbujali spomine na NOV.
8
Iz Strojne tovarne Trbovlje
Stanovanjska akcija kolektiva Strojne tovarne Trbovlje, o kateri »mo pred časom te pisali, je te obrodila prve sadove: ob Novem letu so v tovarni lahko s ponosom rekli, da so nalogo, ki so sl Jo zadali za lansko leto skupno s kolektivom gradbenega podjetja »Zasavje«, uspetno opravili. Obširno stanovanjsko naselje na Ličarjevem v Zgor. Trbovljah je te pod streho, preko zime pa nameravajo opravili v teh stanovanjskih blokih Via notranja dela. Ce bo šlo vse pe sreči, se bo v letošnjem poletje lahko vselilo v to lepo naselje 106 drutln.
Štev, S — 16. januar 1959
ZA S A V S K 1
TEDNIK
Štren 6
(treta stran
Med vrstami po svetu - Med vrstami po svetu
•	Anketa, v kateri je sodelovalo 700 predstavnikov holywoodsklh agencij za razdeljevanje filmov, je postavila Glena Forda na vrh seznama filmskih igralcev ki so v minulem letu prinesli producentom in lastnikom kinematografskih dvoran največje dobičke. Na drugem mestu je Elizabeth Taylor, na tretjem Jerry Lewis, nato pa sledijo Marlon Brando, Rock Hudson, tvilllam Holden, Brigitte Bardot, Yul Bryn-ner, James Stesvard in Frank Sinatra. — jerry Lewis, tVilliam Holden, Rock Hudson, Jul Brynner, James Steward in Frank Sinatra so že drugo leto na seznamu filmskih igralcev, ki prinašajo največje dohodke lastnikom kinematografskih dvoran. Po dveh letih se Je med prvo deseterico uvrstil tudi Marlon Brando. Dejansko ta seznam ne kaže popularnosti filmskih igralcev, niti ni merilo za umetniško vrednost njihovega igranja.
•	Ameriški strokovnjaki za evidenco prebivalstva so se ušteli. Svoje prognoze, ki so jih postavili pred tremi leti, so morali temeljito spremeniti: izračunali so, da bodo Združene države leta 1975 štele 228 milijonov prebivalcev, vendar pa morajo že danes računati z 216 do 244 milijonov prebivalcev. Leta 1980 bo znašalo število prebivalcev 273 milijbnov, tako da bo dejansko prebivalstvo ZDA v naslednjih 22 letih naraslo za okoli sto milijonov ljudi, od sedanjih 175 na 274 milijonov. Ce bo prebivalstvo Amerike naraščalo tudi v bodoče v takšnem tempu, potem bodo štele Združene države leta 2050 okoli milijardo prebivalcev. Naglo naraščanje ameriškega prebivalstva se je začelo 1945. leta, ko je bilo po drugi svetovni vojni sklenjenih nadpovprečno veliko porok. Razen tega se je v zadnjih letih znatno znižala povprečna starost, v kateri se Američani poročijo — pri moških od 24 na 20 let. Čeprav je za zdaj še prezgodaj govoriti o prenaseljenosti ! Amerike, vendar sedanji »Baby-Boom«, kakor pravijo Američani temu naglemu povišanju Števila novorojenčkov, zadaja že skrbi številnim po-
litikom, gospodarstvenikom, sociologom, medlclncem itd.
•	34- letni norveški pomorščak Peter Tangvald je v neurju in viharnem morju prevozil popolnoma sam 20.000 km v svoji jadrnici >Wtndflower«. Tangvald je odrinil pred štirinajstimi meseci iz Anglije z namenom, da bi preplul Atlantik. Ko je pred nedavnim pristal v Longbeachu na kalifornijski obali, je izjavil novinarjem, da se ne bo nikoli več lotil podobnega potovanja, ker je taka pot za enega samega moža prenaporna. V Angliji in Španiji je slser iskal spremljevalca, toda ga ni našel. Njegova žena, ki ga Je leta 1957 spremljala na viharni vožnji iz Anglije v Francijo, se tokrat za to podjetje ni odločila. Na vprašanje, ali mu med vožnjo ni bilo dolgčas, je Tangvald odgovoril, da tega ni utegnil, saj je moral dnevno 14 do 16 ur stati ob krmilu. Osem ur spanja Je opravil na »obroke« po dve do tri ure. Ko Je nekoč vozil skozi gosto meglo, je moral ostati 48 ur neprestano ob krmilu brez spanja, vode in hrane, hkrati pa si je zlomil še dvoje prstov na roki.
•	Glasilo sovjetske mornarice »Sovjetski flot« Je objavilo članek predsednika oceanografskega odbora pri znanstveni akademiji Zenkeviča, v katerem ta poroča o prvih analizah rezultatov, ki so jih dosegli pri proučevanju morskega dna v okviru mednarodnega geofizikalnega leta. Raziskave so se zvrstile v vseh oceanih, tako v Tihem kakor v Atlantskem, Indijskem, Arktičnem in Antarktičnem. Odkrili so največjo pomorsko globel na svetu. Globoka je 11.034 m, leži pa v severnem delu Tihega oceana. Znanstveniki so ugotovili, da po takih globelih kroži voda, zato vanje ni mogoče spravljati radioaktivnih odpakov, kakor so predlagali nekateri zahodni strokovnjaki. Oceanografi pravijo, da živijo organizmi v globinah, večjih od 10.000 metrov. Iz globine 10.700 metrov so spravili na dan posebne mehkužce. — Ruski raziskovalci so izračunali debelino zemeljske skorje
pod otokom Sahalinom. Pravijo, da Je debela kakih 30 km. In še to: magnetni ravnik je dejansko drugje kot pa je zaznamovan na sodobnih zemljevidih.
PRAKTIČNI TEDNIK • PRAKTIČNI TEDNIK
Boli nas križ — Bolečine v križu so pri ženskah pogostnejši pojav kot pri moških. Temu je vzrok drugačna telesna zgradba in pa različne fiziološke funkcije. Zenska rodila, jajčniki, jajcevodi, maternica in nožnica ležijo v medenici, in če se vnamejo, prehajajo iz njih bolečine v križ. Niso redki primeri, ko ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali izvira bolečina iz debelega črevesa ali pa je posledica kakšnega kamna v sečni cevi. Obolenja oddaljenih organov lahko vzbude bolečine v križu. Tako povzroča vnetje sečnega mehurja, ki leži za sramnico, ali pa vnetje žolčnika, ki je pod desnim rebernim lokom, bolečine v križu. To pogosto velja tudi za vnetja debelega črevesa. Tudi povešen želodec kot posledica mnogih nosečnosti in porodov lahko izzove bolečine v križu. Razna obolenja ženskih plodil in rodil kaj rada povzročajo bolečine v križu. Bolečine v križu se pa lahko pojavijo tudi kot posledica nepravilnega mesečnega perila ali pa nastopajo po spolnem občevanju. Ne smemo pozabiti omeniti, da je nepravilna lega maternice eden izmed pogostnejših vzrokov bolečin v križu pri ženskah. Tudi vsa obolenja v spodnjem delu trupa, zlasti velja to za različna obolenja mišic, kosti in sklepov imajo za posledico bolečine v križu. Ljudje s ploskimi nogami često tožijo, da jih boli križ. Bolečine nastanejo zaradi spremenjene statike telesa ter stalnega natezanja mišic noge in križa. Prav tako ima tudi obutev z visokimi petami za posledico spremembo telesne statike zavoljo prenate-zanja nožnih In ledvičnih mišic, kar seveda povzroča bolečine v križu. Podobno velja za nekatere vrste telesnega dela, predvsem je treba omeniti dviganje tovorov, kopanje zemlje in še druge. Tudi hudi duševni pretresi lahko po vegetativnem živčevju povzročijo bolečine v križu. Iz tega vidimo, da imajo bolečine v križu (predvsem velja to za ženske) najrazličnejše vzroke in izvore, Zato je razumljivo, da se mora vsako zdravljenje, če hoče biti uspešno, ravnati Po temeljni in ne po refleksni bolezni. Posebna vrsta bolečin v križu je tako imenovani vsek ali lumbago. Pri tem gre za nenadno hudo bolečino, kakor da bi človeka v križu presekali. Bolečine nastanejo bodisi po kaki kretnji, kjer se poškodujejo mišice v križu, ali pa zaradi revmatizma. Lumbago se zdravi z mirovanjem ali pa z antirevmatičnim-i sredstvi. Lumbago v nekaj dneh mine, če se pa to ne zgodi, se Je treba na vsak način posvetovati z zdravnikom.
Od petka do petka
REŠITEV nagradnega magičnega kvadrata
ZA PIONIRJE
Rešitev nagradne besedne skrivalnice za pionirje, ki smo jo ob-javili v 91. številki p. L, se glasi; MLEKO, MALINOVEC, KAVA.
2reb je prisodil knjižno darilo za rešitev uganke Vikiju MUSARJU, pošta Radeče 27, osnov, šola Radeče, razred 8 a. Nagrado mu bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim mladim bralcem, ki jim žreb ni bil naklonjen, za Poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Dragi pionirji! — Gotovo ste tudi vi slišali, da smo lansko jesen Posebno v Sloveniji pridelali obilo krompirja, tako da se nam ni treba bati. da ga nam bi zmanjkalo Za to se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim marljivim kmetovalcem, ki jih spoštujte, saj skrbe, da imajo vsi ostali delovni ljudje v mestih in industriji dosti hrane. V zvezi s tem vam prinašamo v naslednjem ŠALJIVO UGANKO, ha katero nam odgovorite oz. poskusite najti pravilno rešitev. Ta uganka, ali bolje rečeno vprašanje, se glasi;
KJE RASTE NAJBOLJ DEBEL KROMPIR?
Ce boste to uganili, potem ste zelo bistre glave. Poskusite torej rešiti naše vprašanje. Za nagrado imamo pripravljeno spet 1 lepo Mladinsko knjigo, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste poslali odgovor, ne pozabite navesti tudi svoje 'Me in priimek, nadalje šolo in razred, ki ga obiskujete, ter pošto In kraj. kjer ste doma.
Obilo sreše pri reševanju te nalogel Prisrčno pozdravljeni v9i!
UREDNIŠTVO
Kaj počno v Radečah?
Priznanje najboljši osnovni organizaciji SZDL
Prejšnji mesec so opravili volitve v osnovne organizacije Socialistične zveže ' tudi na Področju Radeč in okolice. Občinski odbor SZDL v Radečah je razpisal nagrade za najboljše osnovne organizacije, ki bodo najhitreje opravile volitve. lOO-odstatno, imele najlepše urejeno volišče in pridobile naiveč novih članov.
Najboljša osnovna organizacija SZDL je bila v Jagnjenici. Tamkaj so volitve končali že °b 13. uri in imeli tudi najlepše urejeno volišče. Domač aktiv ie dobro opravil svoje delo, v organizaciljo so pridobili tudi 25 novih članov. Plenum občinskega odbora SZDL Radeče je priznal tej organizaciji I. mesto ter je prejela zaito lepo zastavo in diplomo. Drugo mesto je dosegla osnovna organizacija v Zidanem mostu, ki je dobila nagrado v znesku 3000 din in diplomo. Ra III. mesto je prišla Loka Pri Zidanem mostu, kjer so Prejeli nagrado 2000 din in diplomo. Četrto mesto je dosegla osnovna organizacija SZDL ^abnik-Močilno, peto mesto Veliko S ir je in šesto mesto osnovna organizacija Jelovo.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
MIHAELA SEVERJA
se vsem, ki »te ga spremili na nje-8ovi zadnji poti, mu darovali vence in #vetje, iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam Predovniku SZDL Trga Revolucije za Poslovilne besede ob odprtem gro-“U. Delavski godbi in pevskemu uru-štvu »Zarja«, za ganljive žalo-etinike ter sindikalni podružnici Strojne tovarne Trbovlje za lzka-**no pomoč.
Sin Jože z družino.
Milko Bizjak — 50-letit’k
Sirom Zasavja, v Ljubljani, Za-~ebu, Beogradu m sc ilrtigob, zla-Pa med člani .»Partizana« podani delavec MiltKO BIZJAK se ?• 9. t. m. srečal z Abrahamom. ?** jubilant Je že kot deček začel {••ovaditi, bil je sprva kot mlad •jdovadee v vrstah telovadnega •rušiva predvojne »Svobode«, po-J*cJe pa se Je uveljavljal v Soko-2u precej let pred drugo sve-”“v,ni vojno Je bil man kot telo-višjega razreda, po vojni pa v, Jc predvsem posvetil telesni {•Ruji iiulega mladega rodu, bil t? vodnik In učitelj v trhovelj-»Partizanu« In si Je kot sa-!*™Uk pridobil z leti tolikšno stro-1®hi« znanje v telovadbi, da de-dje že več let kot mednarodni te-ij^kdnl sodnik. Lansko Jesen Je '"«11 ekipo slovenskih telovadcev “ telovadni turnir v Toulonu v " hrastnIški
točkah
Te trd organizacije so dobile
spominske diplome.
Skupni volilni odstotek je znašal na področju občine Radeče 97.
Zimsko prvenstvo w košarki
V zimskem košarkarskem prvenstvu Ljubljane sodelujeta moška in ženska vrsta trboveljskega »Rudarja«. V nedeljo je ženska ekipa »Rudarja« izgubila proti »Odredu« s 34:11 (17:4).
Moška vrsta »Rudarja« pa je v zadnjih sekundah Igre kapitulirala, in to samo za eno točko. Rezultat 39:38 za »Svobodo« iz Ljubljane.
Gligorič v Trbovljah
DNE 25. DECEMBRA 1958 JE V TRBOVLJAH GOSTOVAL NAS VEČKRATNI DRŽAVNI prvak v Šahu Svetozar gli-GORIC IN ODIGRAL SIMULTANKO Z REVIRSKIMI SAHISTI. ZANIMANJE ZA VELEMOJSTRA JE BILO ZELO VELIKO, SAJ JE GLIGORIČ EDEN IZMED NAJBOLJŠIH
Šahovskih igralcev na svetu.
Gligorič je bil v Trbovljah prisrčno pozdravljen in mu je načelnik šahovske sekcije ŠD »Rudarja« tovariš Hinko Jazbec st. izročil v spomin na Trbovlje miniaturno rudarsko svetilko — delo šah ista Škrbca.
Pred simultanko je velemojstru Gllgori-ču zastavil nekaj vprašani tehnični sekretar Šahovske zveze Slovenije tovariš Ernest Kapus.
Nato je velemojster povedal, da je bila partija s Fustemm (Kanada) odločilna za vstop v kandidatski turnir, ki bo na Bledu In v Beogradu. Kljub temu, da je bil Fti-ster med najslabšlml udeleženci v Portorožu, je Gligorič dobili partijo šele v nadaljevanju, ko je Fuster v časovni stiski delal napako za napako. — Na vprašanje o miin-chenski olimpiadl je Gligorič povedal, da je bil zelo presenečen, ko je v dvoboju s Sovjetsko zvezo igral na prvi deški Kefes in ne setovni prvak Botvinik ali pa Smislov. Povedal je, da so hoteli Rusi zmagati na prvi tn tretji deski, kjer eo imeli bele figure.
Gligorič se je pripravil na Botvinika, ker tudi v prejšnjem kolu ni Igral, Keres pa na GLigoiriča. Po posvetovanju z Matanovlčem Je Gligorič igral tako kot vedno, K^res pa ie .pripravili teoretsko novost v 15. potezi. — Gligorič je dobro nadaljeval ln dosegel remi. Enako presenečenje, kot so ga pripravili Rusi nam, so dosegli tudi naši igralci, ko je proti Talpi igral Trifunovič ln ne Ivkov ali pa Fiuderer.
In kako bo na kandidatskem turnirju? Naiš prvak je dejal, da bo poskusil vse, ker so vsi enakovredni. Trudil pa se bo, da bi zadel vsaij drugo mesto, ker bo tako obdržal udeležbo na kandidatskem turnirju čez tri leta. Dejal je, da Rusi zelo dobro drže naslov svetovnega prvaka. — Vsekakor tudi mi želimo največ uspeha našemu prvaku.
Sledila je simultanka. — Po štlrlumi borbi ie velemojster 15 partij dobil, 14 remiziral, tri pa izgubil. Rezultat 26:10 v korist velemojstra je velik uspeh trboveljskih šahlstov. Simpatični velemojster je dejal, da ni pričakovali takšnega odpora, vendar je s svojim rezultatom zadovoljen.
Državnega prvaka so premagali: Franc Ravnikar (Svoboda I, Hrastnik), Robert Frece ln Mirko Srifoar, remizirali pa so Marija . Rugel, Emli Kmet, slovenski prvak slepih Jože Pintarič, Vinko Z itaret, Jazbec ml., Drnovšek Zvonko, Jazbec st., Janez Škrbec, Ivo . Zupančič, Viktor Borštnik, Ludovik Opresnik, Ivan Pajk, Miha Vodišek (vsi Rudar) ter Miro Kranjc (Svoboda I. Hrastnik).
MALI OGLASI
Prodam poceni motorno' kdo s prikolico 500 ccm. — Naslov v upravi lista.
Poceni prodam štedilnik »Tobi« — Naslov v upravi Usta.
Prodajam sadjevec in Jabolka po znižani ceni. — Trbovlje — Klek 5 (Goropevšek).
Tehnična vzgoja mladine
KINEMATOGRAFI
Kino »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 16. do 19. januarja sovjetski barvni film »SESTRI«; od 20. do 22. januarja madžarski film »VRTILJAK«; od 23. do 26. januarja pa ju-goslovansko-italijanski barvni film »VELIKA MODRA CESTA«.	* ,
Kino »SVOBODA — TRBOVLJE II«: od 16. do 19. januarja francosko-španski film »GLAVNA ULICA«; od 21. do 22. januarja italijanski barvni film »LEPA MLINARICA«. V nedeljo 18. januarja dopoldne ob 10. uri matineja nemškega filma »POT V BANSDORF«.
Kino »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah: od 17. do 19. januarja ameriški film »MODRI PAJČOLAN«; od 24. do 26. januarja mehiški glasbeni film »NE IZPOVEM SVOJE PRETEKLOSTI«. Predstave: sobota ln nedelja ob 17. ln 19,15 uri, ponedeljek samo ob 18. uri, za mladino v nedeljo ob 15. uri.
Kino »TRIGLAV« v Zagorju: od 17. do 19. januarja ameriški cinemascope film «SEDEM LET ZVESTOBE«; od 21. do 22. januarja mehiški film »MIDVA«. Predstave ob 17. in 19. uri. Od 24. do 26. januarja pa ameriški barvni film »NA OVINKU REKE«.
Kino »PARTIZAN« v Sevnici: od 17. do 18. januarja italijanski film »M02 ZA VSE«; 24. in 25. januarja ameriški film »STEZA SLONOV«.
Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Videm-Kržko kakor tudi občinska Zveza prijateljev mladine in občinski odbor Ljudske tehnike so se zavzeli, da bodo zlasti šolski in podolski mladini nudili člmveč tehničnega razvedrila in Izobrazbe, v vseh osnovnih šolah Je tehnični pouk obvezen. Razen tega se šolska mladina v veliki meri ukvarja s tehnično izobrazbo tudi po pouku. Da se to delo olajša, so s skupnimi močmi opremili delavnico v osnovni šoli Krško, Leskovec ln Raka, Sedaj pa urejujejo tudi delavnici na Zdolah in na Vel. Trnu, tako da bodo imele vse popolne In nepopolne osnovne šole v občini vldem-Krško lastne delavnice, medtem ko bodo v ostalih šolah uredili tehnične kotičke.
Vzporedno s tehničnim poukom po šolah in izven nje pa skrbe tudi za strokovni kader. V zadnjih letih so v Vldmu-Krlkem izvedli že več tečajev za ročne spretnosti. kjer so sl kandidati pridobili znanje, ki ga uspešno uporabljajo v šoli.
V tehničnih krožkih pa ne sodelujejo le prosvetni delavci, temveč tudi ostali, in to zlasti tehnični kader in mladina. Tudi v letošnjih poletnih počitnicah bodo Izvedli seminar za tehnične spretnosti, v katerega bodo vključili dvajset tečajnikov.
Vsako priliko izkoristijo za nakup tehničnega orodja. Tako so na primer ob novoletnih praznikih opremili za Dedka Mraza fotola-
Rojstva
Brežice: Ana Kržan, Veliki Podlog 3, hčerko:	Marija Omerzel,
Anovec 27, hčerko; Jožefa Zorič, Trška gora 50. hčerko; Amalija Barkovič, Brezje 5 — Velika Dolina. sina; Marija Roša. Klanjec — Dr. Broza 2, sina; Ljuba Drčič, Klanjec — Mihanovič dol 16, hčerko; Marija Botički, Kraj donji 47 — Senkovec, hčerko; Ana Deržič, Cundrovec 3, sina; Frančiška Baškovič, Prilipe 9. hčerko; Elizabeta Božič, Ardro 16, hčerko; Dragica Jakovina. Prigorje — Zagre-bačka 43, sina; Ljudmila Kocjan, Leskovec 5. sina; Emilija Belec, Osredek M, sina; Pavla Jurkas, Veliki Obrež 47, hčerko; Frančiška Ceršak, Glogovbrod 17, sina; Ana Tomše, Kraška vas 7, sina; Ana Zagmajster, Veliki Obrež 12, hčerko; Barbara Postržin, Stara vas 38, hčerko; Marija Kaj s. Stara vas 30, sina; Terezija Šepetave, Šentlenart 45, sina.
Hrastnik: Jožefa Borovšak, kal 2, dečka; Martina Kirič roj, Jeran, Hrastnik 235, deklico.
Radeče: Rojstev ni bilo.
Senovo; Marija Zibert, Prešia-dol 40. hčerko; Štefanija Hlastan, Sedem 33, sina; Jožefa Abram, Rožno 41, hčerko; Neža Levičar, Dolenji Leskovec 21, sina; Valentina Mirt, Rožno 28, hčerko; Zofija Remih, Stranje 2, sina.
Sevnica: Marija Zupančič, Zigar-ski vrh 23, sina.
Poroke
Brežice: Porok ni bilo.
Hrastnik: Milen Čuček, samotar, Lupinjak 42 in Zlatica Oplotnik, natakarica, Hrastnik 316; Ivan Kostanjšek. rudar, Hrastnik 306 in Marija Janžek. kuharska pomočnica. Hrastnik 267; M. Teršek, avtomehanik, Hrastnik 330 in Nevenka Kamenšek. šiviljska pomočnica, Hrastnik 310; Ferdinand Brečko. delavec, Prapretno 18 in Terezija Knavs, delavka, Krnice 20; Viljem Centrih, ključavničar, Hrastnik 82 in Frančiška Maček, nameščenka, Hrastnik 324; Albert Barič, steklopihač, Hrastnik 74 in Jožefa Ahlin, gospodinja, Hrastnik 74; Franc Kršim, mizarski pomočnik, Hrastnik 206 in Ana Pfeifer, gosp. pomočnica, Hrastnik 89; Franc Ceperlin, rudarski nadzornik. Dol 176 m Ana Kuhar, šiviljska pomočnica, Dol 175; Adolf Haberl, steklar, Podkraj 70 in Karolina Kožar, delavka, Studenece 3; Ferdinand Oprešnik, delavec, Praprotno 23 in Silva Laznik, krojaška pomočnica, Praprotno 26; Ernest Ramšak, ključavničar. Čeče 80 in Vida Bastič, pom. uslužbenka, Hrastnik 233: . Alojz Rupnik, rudar, Brnica 65 in Marija Drgan, delavka, Brnica 66; Frančišek Horvat. rudar. Hrastnik 113 in Stanislava Rot, delavka. Brnica 64; Zdravko Glinšek, rudar, Hrastnik 166 in Breda Grešak, delavka, Hrastnik 274; Emil Kušar, rudar,
Hrastnik 302 in Ana Hrup, gospodinjska pomočnica, Hrastnik 29*1 Franc Stradar, rudar, Hrastnik BSD in Olga Abram, delavka, Hrastnik 75- Franc Videnšek, ključavničar, Hrastnik 96 in Hilda Sentjurc, delavka, Hrastnik 138.
Radeče: Porok ni bilo.
Senovo; Roman Satler, lnd. tehnik, Senovo 131 in Stanislava Bavec, gosp. pomočnica, Senovo 61; Jože Kostanjšek, ključavničar, Senovo 172 in Jožefa Škoberne, gospodinja, Senovo 137.
Sevnica: Josip Cimperšek, rudar, Hrastnik in Marija Radič, šivilja, Zurkov dol 28.
Smrti
Brežice: Miloš Dumiskvarič, star 58 let, Stojdraga 4; Ana Mihelič, stara 60 let, Pečice 31; Martin Gramc, star 45 let, koritno 8.
Hrastnik: Marija Igričnik, roj. Demovšek, stara 78 let, Brnica 3; Martin Škorjanc, star 27 let, Dol pri Hrastniku 124; Radoslav Ma-toš. star 28 let. Dol pri Hrastniku 189- Frančiška Parloglio. roj. Mestnik, stara 64 let, Pavla Gole, roj. Rirnovc, stara 26 let, Hrastnik 376; Janez Pevc, star 60 let, Hrastnik 326; Jože Lukmar, Star 65 let, Hrastnik 195; Dominik Majcen, star 84 let, Hrastnik 314; Foška Speglič, roj. Line, stara 63 let, Hrastnik 80; Frančišek Kovač, star 62 let. Hrastnik 312.
Radeče: Rozalija Ožek, roj. Zupančič iz Obrežja pri Zid. mostu; Antonija Ključevšek, roj. Novak iz Svibnega pri Radečah.
Senovo:	Ema Zakonjšek, roj.
Lesjak, stara 58 let, Brestanica29; Marija Herman, stara 72 let, Brestenica 17; Frančiška Zakšek, roj. Žnidaršič, stara 60 let, S telovnik 26: Jožefa Božič, roj. Ajdonik, stara 56 let. Mrčna sela 37: Antonija Krošelj, roj. Bence. stara 6g let. Gorenji Leskovec 66.
Sevnica: Smrti ni bilo.
Šob v Trbovljah
Prejšnji petek so šahisti SO Rudarja v Trbovljah odigrali novoletni šahovski turnir za prvenstvo posameznikov. Udeležilo se ga je 12 igralcev. Zmagal je prvokategornik Jazbec ml., ki je izgubil samo partijo s Taušičem v zadnjem kolu. Drugo mesto je zasedel drugokategocnik Lado Krajnik. ki je razen z zmagovalcem turnirja izgubil tgiro še z Jazbecem st. in remiziral s pionirjem Pajkom. Odlično je na tej prireditvi zaigral pionir Franc Gosak. — Vrstni red ie bil ob koncu
yi c.l	i i •
Jazbec ml. 10 točk, Lado Krajnik 8,5. Jazbec st., Taušič in Ludovik Opresnik po 8 točk, Franc Gosak 7 točk, Franc Polak 4 točke, Drago Pajk 3,5 točke, katerim slede ostali.	(”)
boratorlj na popolni osemletni šoli v Krškem, v drugih šolah so pa tudi nakupili razno tehnično orodje.	-I
Ljudska univerza v Trbovljah
ba 20. januarja 11. pričela * začetnim tečajem ANGLEŠKEGA JEZIKA. Tečaj bo dvakrat tedensko.
Interesenti naj poSljejo pri-glasnice za tečaj na Ljudsko univerzo pri SZDL Trbovlje.
PREDAVANJA
»SVOBODA-CENTER« V TRBOVLJAH prireja 21. januarja 1.1. ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma predavanje: RAZLIKA MED SOCIALISTIČNO IN BURŽOAZNO DEMOKRACIJO.
FD »Rudar«, Trbovlje, bo imel 23. januarja ob 18. uri na dnevnem redu v predavalnici Delavskega doma temo: O ZUNANJI IN NOTRANJI POLITIKI FLRJ.
Predavanja bodo zanimiva! — Vljudno vabljeni-
Redne knjige
PREŠERNOVE DRUŽBE
za leto 1960
ki jih bodo prejeli člani Prešernove družbe za redno članarino — 360 dinarjev:
1.	Koledar za leto 1960
2.	France Bevk: Viharnik, zgodovinska povest
3.	Hans Ruesch: Na vrhu sveta, roman iz daljnega severa
4.	Venceslav Winkler: Pot na Lisec, mladinska povest
5.	Fr. Planina: Naša domovina Jugoslavija
Za doplačilo 150 dinarjev prejme lahko vsak član eno od naslednjih knjig:
6.	A. Polenec: Živalski svet (Srečanja z živalmi planin in obtečajnih predelov)
7.	Ing. M. Tavčar in Iv. Spolar: Domača dela in popravila, praktični priročnik
Kdor naroči obe dodani knjigi, ju dobi skupaj za 240 din. Torej
7 KNJIG ZA 600 DINARJEV
prejme vsak, ki se vpiše najkasneje do 5. aprila 1959 v članstvo Prešernove družbe in plača najkasneje do 5. julija 1959 vse obroke. Vsak tak član bo razen bogate in zanimive knjižne zbirke deležen še bogatega nagradnega žrebanja. — Preberite še razpis nagradnega žrebanja na zadnji strani našega prospekta!
OBVESTILO
Zdravstveni dom Trbovlje obvešča vse zavarovance in njih svojce na področju občine TrboVlje, Hrastnik in Radeče, da se je z dnem 12. januarja 1969 preselila okulistična ambulanta iz dosedanjih prostorov v ordinacijske prostore splošne ambulante IV pri »SUŠNIKU — ZASAVJE«.
Ordinacljski čas okulistične ambulante bo v navedenih prostorih od 12. januarja 1959 dalje vsak ponedeljek od 15. do 19. ure za otroke in vsak četrtek od 15. do 19. ure za odrasle.
Preselitev se je izvršila glede na pomanjkanje ordina-cijsklh prostorov v centru. Zdravniku okulistu sicer ne dopušča redna služba v Ljubljani, da bi opravljal, kakor do sedaj, celodnevno okulistično ordinacijo, in bo odslej dalje lahko samo popoldne ordiniral. Glede na to in ker zaradi zasedbe dosedanjih prostorov v centru ni mogoče večkrat tedensko v popoldanskem času ordinirati, smo bili prisiljeni to ordinacijo preseliti v ordinacijske prostore pri Sušniku, ker ti v popoldanskem času niso zasedeni.
Takoj, ko bo Zdravstveni dom Trbovlje dobil obljubljene ordinacijske prostore v centru, bo lahko okulist opravljal svoje ordinacije v teh prostorih.
»	• UPRAVA
Juriji, kjer Je ne* j-'°Va<lec Skaza tolkel r^eoekega telovadnega prvaka, "llrko Bizjak Je tipičen revirski Jr“°rastnlk, vztrajen In zveit te-Jvvadbi. NIČ ga ne vznemiri, du-uvn° In telesno zdrav In krepak g *** vse to pa se Ima zahvalili v IT'} vrsti telovadbi. Naši mladini vithk° svetel vzorniki la,, ', ki ga poznamo In cenimo, Br. *elimo ob njegovi polstolct-JCj!' da bi ostal še mnogo lot tako ~'"rmv In mladosten, kot jo dene«.
71 [vk; p-
: im
Nemški nacizem m poznal nobenih meja ln Je v svojem pohlepu grabil po tujih delelah. VES SVET JE HOTEL LE ZASE! Zato pa so morali trpeti nedolžni ljudje. Umirali so Junaki: možje, žene, otroci. Vsi so se borili z nadčloveškimi močmi — mnogi med njimi so dali življenje za domovino In svobodo.
Mlad junak, partizanski borec, ml Je pripovedoval: »Bilo je
leta 1945, zadnjo zimo okupacije.. m
Izmučen sam se vlekel po snegu. Za seboj sem čul nemško patruljo. Se malce, še korak. Svobodni gozdovi so vse bliše In bliše. Kako trudne so noge! Padem, dvignem se, čutim mrzel sneg, ki me vabi v svoj strašni objem, Ce oblešlm, sem Izgublja*! Naprej...
Gozdovi so bili svobodni. Partizani so bili popolni gospodarji terena. Osvobojeno ozemlje se Je širilo nevzdržno. Partizana Tone in Stari sta bila na poti v brigado, ko sta v snegu opazila sveže sledove. Nemo ata se spogledala ...
Nemci so kot lovski psi vohali plen. Hiteli so za stopinjami. Zdaj zdaj morajo ujeti tega »bandita«. »Dlese verfluchtcn« — so robantili. Čutili so, da Je usoda njihovega rajha zapečatena. Strašen poraz v Stalingradu, a upali so še vedno... In tudi to upanje je bilo šaman.
Se zadnji upor pred njlhovb dokončnim porazom. Zaslepljei v svojem besu so ubijali ln mo rili. Morda se je še kdo Izme njih spomnil na svoj dom, n domače. Toda vrste teh so s redčile. Ostali so le »SS vojaki; podivjana drhal. Brauen je h njihov kolovodja
ČEZ 40 LET — PET MILIJARD LJUDI
Zgodba ob robe
x
NOVA VRSTA HIBRIDNE PŠENICE
V	Združenih državah Amerike so lansko leto pridelali novo vrsto hibridne pšenice, ki je obrodila nenavadno bogato: 63 stotov pšenice na hektar. Povprečen pridelek na hektar je znašal lani tamkaj 18 stotov. Zato je toliko bolj vidna rodovitnost nove pšenične sorte. Poskuse z novo vrsto pšenice so delali v državi Oregon, ki je znana po mrzlem in vlažnem podnebju. Strokovnjaki pripominjajo, da ni verjetno, da bi v drugih podnebnih razmerah ostala nova vrsta pšenice tako rodovitna.
KOLIKO ŽIVINE JE V SLOVENIJI
V	Sloveniji je bilo leta 1955
272.000	glav goveje živine,
56.000	konj, 319.000 prašičev in
56.000	ovac. Leta 1958 pa je bilo v naši republiki 491.000, glav goved, 65.000 konj, 424.000 prašičev in 88.000 ovac.
POLDRUG KILOGRAM TEŽAK KROMPIR
V	Sloveniji smo lansko leto pridelali rekordne množine krompirja. Vsi predeli naše države niso bili tako srečni. V južnih krajih države je krompirju zelo škodovala suša. Tudi v Liki v Dalmaciji je bila huda suša, vendar je podjetni kmet Petar Dujič lz okolice Perušiča pridelal lep krompir. Gomolji so tehtali povprečno 40 dkg, najtežji pa celo 1,45 kg, torej skoraj poldrag kilogram.
LAKOTE NE BO
Bilo je decembra 2958, ko so elektronski možgani mestne uprave v Des Molnesu sklenili, da Iz urbanističnih razlogov porušijo staromodni nebotičnik v središču mesta. Pri rušenju zgradbe so našli neko kovinsko škatlo, ki so jo odprli z največjo previdnostjo. Vendar so našli v njej le nenavaden rokopis, na katerem so prebrali: »...Vse se giblje s hitrostjo svetlobe, toda dopisnica poslana Iz New Vorka v Boston še vedno potuje tri dni. Avtomobili so tako dolgi, da spredaj in zadaj nosijo dve različni registrski številki dveh držav. Cape Canaveral je glavno mesto ZDA, ker je to edini kraj, na katerega še ni padla nobena poskusna raketa. Imamo weekend, ki iraja šest dni. na žalost pa Imamo samo en dan, da se od tega weekenda odpočijemo...« Pod tem nenavadnim pismom je stal podpis: Bob Hope. Datum: decembra 1958.
Seveda ne moremo reti, če bodo to Hopejevo pismo dejansko našli čez tisoč let, ker nebotičnik, ki ga sedaj grade v Des Molnesu in v katerega temelje so vzidali gornje pismo, verjetno ne bo dosegel tako visoke starosti. Težko Je tudi reči, če se bo prerokovanje znanega filmskega komika o svetu bodočnosti res uresničilo, tudi ne glede na to, da avtomobili ne bodo nikoli tako dolgi, da bi segali lz ene države v drugo. Vendar pa je s precejšnjo gotovostjo moč govoriti o nekaterih drugih primerih o nekaterih drugih napovedih, kjer ne gre za prerokovanja, ampak za prognoze, ki jih moremo postaviti na osnovi matematike, grafikonov in statistike.
Tako vemo že sedaj, koliko ljudi bo na Zemlji leta 2000 in celo kolikšen del bo takrat bele, črne ali rumene rase. Leta 1920 Je bilo na svetu 1834 milijonov ljudi, v letošnjem letu jih bo 2834 milijonov, to Je za celo milijardo več. Od leta 1956 pa naraste človeštvo za 47 milijonov letno, čez štiri ali pet let nas bo okrog tri milijarde, leta 2000 pa bo živelo na Zemlji 4,7 milijarde ljudi, kar pomeni, da se bo v naslednjih 40 letih prebivalstvo naše Zemlje pomnožilo kar za 2 milijardi ljudi, ki Jih bo treba obleti, prehraniti, šolati itd.
Alt bo človeštvo uspelo v tej nalogi. Tu so prognoze mnogo boli negotove, toda učenjaki sodijo, da se tudi tako velikanski množici človeštva ni treba bati niti lakote niti pomanjkanja energije. Prav tako eksplozivno. kakor raste človeštvo, se razvija tudi znanost in tehnika. Pred štiridesetimi leti so bili radijski sprejemniki, avtomobili in letala komai na začetku svojega razvoja, kakor je še danes izkoriščanje atomske energije. Ce pa so letala v 40 letih dosegla današnjo hitrost, bo izkoriščanje atomske energije potrebovalo mnogo krajše razdobje, ker je razvoj znanosti In tehnike hitrejši, njune možnosti In sredstva pa večja.
Ce je bilo leto 1957, v katerem je drugi sovjetski satelit ponesel s seboj Lajko, bo letošnje leto morda res že leto prvega človekovega poleta v vsem Irje. Tak načrt je že tu:
z letalom »X-15« se bo ameriški poskusni pilot Scott Cros-sfield skušal dvigniti v višino 160 km in morda celo više. »X-15« je že bolj raketa kot letalo. Razen tega pa bodo že v tem letu poskusili izstreliti raketo s človekom. Zgornji del rakete — kabina v kateri bi bil »vsemirskl potnik« — bi se vrnil na zemljo.
Neki znanj ameriški strokovnjak pravi, da je povsem mogoče, da bomo do leta 2000 imeli vsem irske ladje, ki bodo letele s hitrostjo, ki bo zelo blizu hitrosti svetlobe. To nam bo omogočilo proučitev nekaterih fantastičnih idej, ki so nastale na osnovi Einsteinovih teorij. Te teorije dopuščajo med drugim možnost, da se življenjski oro-
GORDO POD ZAŠČITO
Ponosno ime neke ustanove v Londonu se je pred kratkim ponovno pojavilo v tisku. Gre za Kraljevsko združenje za zaščito živali. To društvo je svoječasno javno protestiralo, ker je ZSSR poslala v vesoljstvo psičko Lajko. Sedaj je sledil nov protest, tokrat proti Američanom, ki so v glavi rakete »Jupiter-« poslali v vesoljstvo majhno opico, veliko 30 centimetrov, z imenom Gor do, po poreklu iz džungle Južne Amerike. Gordo je dospel do višine 480 kilometrov, a je nato skupno z glavo rakete utonil v morju.
Tako Lajka kot Gordo sta doprinesla znanstvenikom dragocene podatke o reagiranju živega organizma na vpliv sil v vesoljstvu. Združenju s ponosnim Imenom spričo tega ne bi bilo treba intervenirati...
RAZGRETI POSLANCI
V južnokorejskem parlamentu se nekaj desetin stražarjev •prehaja po hodnikih napetih ušes, pripravljenih na intervencijo. To Je posledica pretepa, ki se je pred nedavnim začel med diskusijo raznih skupin poslancev, ko je predsednik skupščine začel debato o nekem zakonu, ki obravnava nacionalno varnost. Opozicija je namreč bila mnenja, da bi s tem zakonom Sing Man Rij dobil proste roke za diktaturo v državi. Opozicijski poslanci so, dokler ta zakon še ni v veljavi, porabili priliko in fizično napadli pristaše vlade, ki so jim kajpak enako odgovorili.
Rezultat (doslej):	obilo potolčenih glav, podplutb in
praek in — odgoditev debate o zakonu ...
NI DOBER DIPLOMAT...
Na nedavnem zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov so se delegati vseh držav nemalo začudili, ko Je predstavnik Cang Kaj Seka dr. Llu Cl J eh izjavil, da ne more glasovati za predloženo resolucijo, s katero se priporoča vladam — članicam, da napravijo potrebne mere za vzpostavitev in poglobitev prijateljskih odnosov. — Tako so vse delegacije, razen te edine, glasovale za resolucije. Prisotne ni začudilo, da Formoza ne glasuje za miroljubno resolucijo, pač pa delegat te vlade vsaj ne poskuša biti diplomat...
REKORDER MED EVROPSKIMI MOSTOVI — Na Škotskem, zahodno od Edinburga, nameravajo zgraditi najdaljši viseči most v Evropi. Številka, ki govori o njegovi razpetini, nas v resnici navdaja s spoštovanjem. Zgornja slika kaže samo model tega mostu, vsekakor pa so povsem očitne njegove razsežnosti, posebno v primerjavi s tamkaj že zgrajenim železniškim mostom
Športne zanimivosti
Predsednik IOC Avery B ranči age se Je ondan zelo razhudil na zaključnem banketu ameriške amaterske atletske unije, češ da ameriški atleti v zadnjih letih v več ko polovici disciplin zaostajajo za tekmeci iz ostalih držav. Tudi prt novih svetovnih rekordih so njihova imena čedalje redkejša. Najbolj nerazveseljiva pa Je ugotovitev, da ta čas skoraj 50% odstotkov ameriške mladine ni sposobnih za vojaško službo, ln sicer Iz zdravstvenih razlogov. Z mladino Je treba delati, tako Je svetoval atletskim krmarjem čisto resno!
* * *
Prvo decembrsko nedeljo so v švicarskem Grlndelwaldu priredili prvi letošnji množični smučarski tečaj za uvod. Zanimivo Je slišati, da Je pridrlo na ta prvi sneg nič manj ke 899 gostov In nad sto smučarskih učiteljev, ki pa so Jih morali Se pomnožiti s precej domačimi amaterji. Vso to množico smučarskih navdušencev so razdelili na majhne skupinice po 19—15 ljudi In Jih, po različnih vidikih In kolenih privajali na hojo po snegu.
* * *
»Ljudje, metri in sekunde«, tako se imenuje oficlalni film o atletskem evropskem prven-
stvu 1958 v Stockholmu, ki so 'ga Izdelali Nemci lz Milnche-na. Ocene tega Izdelka so zelo laskave, tembolj ker so avtorji povezali dogodke same (tl so pač poslastica za strokovnjake!) s kopico domiselnih reportažnih vložkov ln glasbenim ozadjem. Neki kritik pravi kratko malo, da Je film tako doživetje, da ob koncu ni Imel druge želje, kakor da bi ga kar takoj začeli vrteti od začetka ...
* * *
Zadnji čas se Je po listih nekajkrat pojavilo čudno zemljepisno Ime — Calgary, ki se tudi poteguje za Izvedbo zimskih olimpijskih Iger 1. 1061. To mestece leži v državi Alberti v Kanadi In šteje okrog 130.000 prebivalcev. Mestni možje so se odločili za to potezo, da bi prišli v zaresno konkurenco pravzaprav šele 1. 1968, ko bodo v vsej državi slavili 100-letnlco pripadnosti k Združenemu kraljestvu. Postelj imajo — tako so pisali med drugim — že zdaj na voljo 12.000. v bližnjem letovišču Banffu pa še nad 6000. Okolica Je menda prav primerna za letovanje, zdaj pa bi Jo. radi poživili še v zimski sezoni. To ni nič novega...
cesi človeka, ki leti s hltrosit-to svetlobe, skrajšajo v tolikšni meri, da more le-ta po svoji subjektivni izkušnji leteti samo en dan, pri svoji vrnitvi no Zemljo pa ugotoviti, da je preteklo tisoč let.
Eno izmed najbolj dramatičnih ln najzanimivejših podro-čli bodočnosti bo vedno širša uporaba elektronskih »mož<?an« za reševanje matematičnih, znanstvenih, tehničnih ln drugih vprašanj. Na tem področju so dosegli že večji usipeh. Zgradili so vrsto zapletenih strojev, ki delujejo avtomatsko, brez prisotnosti človeka, ln poslušno opravljajo ukaze z magnetskega traku. Taki stroji prekašajo tudi najboljše mehanike, ki upravljajo kak stroj.
Elektronika ln avtomatizacija bosta nujno zajeli tudi poljedelstvo. k| bo spričo vedno več. j ega števila lačnih ljudi moralo postati čedalje boli Intenzivno. Izkoriščanje atomske energije bo zavarovala svet na tem področju In ni nevarnosti, da bi ostali brez zalog energetskih virov. Ce tešijo vprašanje atomske fuzije, bo po vsej verjetnosti energetska surovina postalo morje! Nekateri učenjaki sodijo, da bi se proizvedla tolikšna količina energije, ki jo bo ves svet potreboval leta 2000!
Lahko bi še naštevali. Vse prognoze pa ostanejo le prognoze, nekaj pa je gotovo: leto 2000 bo že čez 42 let.
To in ono
O Med Oslom ln Bergenom v Norveški ®o položili kabel, ki omogoča, da se po njem opravlja naenkrat 108 telefonskih , y-govorov (tak kabel bi potrebovali v naših krajih, kjer se zgodi, da včasih cel dopoldan ne dobiš želene telefonske Tveze).
O Po statističnih podatkih so ugotovili, da so vremenske napovedi, ki so jih dale ameriške meteorološke službe, zanesljive; od osmih napovedi je bito 7 resničnih (take zanesljive vremenoslovce bi želeli tudi pri nas.)
O Vedno več je po svetu smrtnih prometnih nesreč. Iz ZDA poročajo, da so imeli zaradi prometnih nezgod leta 1957 nič manj kot 94.000 smrtnih žrtev.
#	Svojevrstno reklamo oziroma pon.udbo je prinesel ameriški BUSINESS BILTEN. Vsebina oglasa se je glasila takole; »Tovarna za proizvodnjo spalnih žimnic išče v reklamne svrhe starejšega človeka, ki zmore, da dnevno spi po 8 ur. Prvenstveno pridejo v poštev bivši državni uslužbenci.«
#	Zeto nenavadna smrt je dohitela pred nedavnim mlado mater Tildo Bellotti v bližini Firence. Mudila se je v neki trgovina igračk z eno izmed svojih dveh hčerkic. Tisti čas je nekemu kamionu, ki je vozil mimo trgovine, počila pnevmatika in del kolesa je zletel skozi izložbeno okno v trgovino: po nesreči je zadel mlado mater tako silno, da se je zgrudila na tla in takoj umrla.
#	Ni še dolgo tega, ko je neki časnikar vprašal prezldenta Eisenhowerja, kdaj je v svojem življenju dobil najboljši nasvet. »Da naj poročim svojo ženo 1$ — mu je brez pomislekov takoj odgovoril Elsenhower. — »In kdo vam je dal ta nasvet?« — je hotel vedeti radovedni časnikar. — »Moja žena vendarle ,
O V dveh različnih bolnišnicah v Karačiju v Pakistanu sta ležali dve sestri, ki sta hoteli napraviti samomor, ko sta spoznali, da ljubita obe istega moža. I.n ko so tega moža vprašali, katero izmed sester bi najraje obiskal, je smeje odgovoril: »Tretjo 1«
#	V Hollywoodu so vprašali v gimnaziji osemnajstletne di-
jakinje, ki so opravile zrelostni izpit, kakšen poklic si žele. Osemdeset odstotkov od vseh je odgovorilo: »Bogato poroko!«
0 Zelo veliko smolo je imel v Frankfurtu v Nemčiji neki 22-letnl fant, ki je vlomil v neko trgovino z biseri, a ga je hudo ranjenenga aretirala policija. Ko se je moral zagovarjati pred sodiščem, je povedal, kaj »e je zgodilo. Hotel je vlomiti v trgovino z dragulju Zagnal je težak kamen v izložbeno okno in napravil v šipo veliko luknjo, skozi katero je zlezel v trgovino. Ko pa je s plenom spet hotel priti na cesto, mu je preostal del šipe v oknu kakor giljotina zgrmel za vrat in bi mu skoraj odrezal glavo.
0 Vprašanje, kdo je najmlajši, ki je kdaj koli v zgodovini prisostvoval nogometnim Igram kot gledalec, je sedaj končno rešeno. Neke nogometne tekme v Bendfordu v Angliji se je udeležila navdušena oboževalka nogometašev Bessie Hadrock. Med igro so jo popadli porodni krči in je še na tribuni rodila krepkega fanta. Tako je ta naj mlajši angleški državljan v rokah svoje matere prisostvoval tekmi med moštvoma Bendfor-da in Illingtona, dokler ni prihitel reševalni avto in oba odpeljal v bližnjo kliniko.
Knjižnica
Nekoč me Je povabil znanec k sebi na dom. Hotel je, da bi si ogledal njegovo knjižnico. Obstrmel sem nad velikostjo in obsežnostjo knjižnih polic, ki , so krasile njegovo sobo.
»Kaj praviš, hm, ni od muh tale moja zbirka! Oglej si vezavo teh knjig: samo usnje in polusnje! Oglej si belino in čistočo strani! Moje knjige nimajo oslovskih ušes!«
Res, knjige so bile izredno čiste, niti praška nisem zasledil na hrbtih in stranicah.
Ko sva se pogreznila v mehka fotelja, me je obšlo prijetno občutje. Pričakoval sem, da se bova pričela pomenkovati o knjigah in pisateljih.
Ker znanec ni načel pogovora, sem začel z vprašanji:
»Vidim, da imaš tam na polici Dostojevskega »Zločin in kazen«. Kaj misliš o tej knjigi?«
»Zelo dobra vezava! Kombinacija platna s kartonom-«
»Nisi me razumel. Mislim, če ti ugaja vsebina?«
»Vsebina? Knjige še nisem utegnil prebrati.«
»Tamkaj kuka hrbet Dlcken-sonovega »Oiiwerja Twista«. Kaj meniš o tej knjigi?«
»Sijajno je vezana! Polusnje s čudovitim materialom!«
»In Hemingway: Komu zvoni?«
»Črna barva platnic mi ne ugaja. Preveč mrtvaška je!«
»Kaj sodiš o Anatolu Fran-ceu?«
»V kratkem ga bom dal vezati v rdeče usnje. To bo eksem-plar!«
»Kakšen odnos imaš do Cankarja?«
»Nekateri so ga naročili v beli vezavi. To je preotročj«. Cankar bi moral biti vezan v črno usnje! Moj Cankar bo ves črn, tako mu edino pristoja!«
Tako, zdaj sem vedel vse o knjižnici svojega znanca. Res, njegove knjige niso imele oslovskih ušeh — oslovska ušesa je utegnil imeti tu nekdo drugi.
Nekateri ljudje imajo čudovite knjižnice ln v njih vladata presenetljiva čistoča in vzoren red. Meni pa so vendar ljubše knjižnice, v katerih so knjige močno obrabljene in bogate na oslovskih ušesih — to je znamenje, da jih ljudje bero.
Chan Dulameve
LADJA BODOČNOSTI — Na sliki vidite načrt čezoceanske ladje, ki ga sedaj proučujejo v Angliji. Ladja ne bo plula po vodi, ampak bo letela po zraku
Q
PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
Zeleni pluse
To je bilo Geetapu dovolj; kot bi trenil je šla skupina ljudi v Rankeštrasse. Tam eo ujeli obe učiteljici, ki nista utegnili vzeti strup. Dolgo, zelo dolgo so sedeli ta večer gestapovci v uradu za preseljevanje, vendar zaman: nihče ni prišel/ Organizacija »Spomni se« je doživela težak poraz.	'
Silvij Gartner je bila pravočasno opozorjena in je preoblečena v moškega odšla na železniško postajo Charlottenburg. Hotela je ujeti vlak za Hannover, toda na peronu so jo pričakali...
Nekoliko dni kasneje so ujeli vse ostale in jih obesili v neki vojaški trdnjavi. Barbari, ki je zakrivil* poraz, je nekako uspelo pobegniti v Turčijo.
TRI MESECE V KLETI
Gabriela se je rešila zahvaljujoč se veliki sreči. Odšla Je iz »urada« samo nekaj trenutkov prej, ko so prišli gestapovci. Policija sploh ni prišla v »neumnežev«?« stanov »nje, ker je imel mož v Berlinu troje stanovanj. Gestapovcem je povedal naslov tistega stanovanja, v katerem so našli le neke nepomembne stvari. Ostala stanovanja so ostala nedotaknjena. Zavoljo tega je lahke Gabriela mirno iskala ostali dve fotografiji. Ce bi »neumnež« povedal naslove vseh stanovanj, bi tudi Gabrielo zadela podobna usoda kot vse druge.
V »gnezdu« je bila Gabriel* mnogo bolj vama. »Cer« je zanjo pripravil neki prostor v kleti, kjer Je ostala tri mesece. Sele h kraju septembra ji je »oar« sporočil razveseljivo vest:
— Kmalu boste rešeni kleti.
Gabriela ge Je objele ln jokaje rekla:
— Dovod] ml je vsega... Dovolj! Zaklinjam se, da ne bom nikoli več prevzela nikakršne naloge. »Zeleni plašč« je mrtev. A »car« ji je mimo in hladno dejal:
— Nikar se ne zaklinjajte vnaprej ...
MARGARETA 8ULER
Pieire je spet prišel od nekod. .V »carjevo vilo« je prispel 28. septembra. Z njim je pripotovala neznana ženska. Čeprav se Je Gabriela že odločila, da se bo čimprej vrnila v Pariz, je dobro vedela, da ne bo mogla kar tako odpotovati. Zaradi tega je prišla neznanka. Gabriela Je morala še enkrat spremeniti svoj obraz. Neznanka je po nekaj dneh povsem spremenila Gabrielo v plavolasko. Postala je ■ tipična Bertinčanka z bore malo okusa. Pierre Ji ja vzel nekoliko fotografij za legitimacijo. Gabriela je rekla:
— Prosim vas, Pierre, glejte, da me ne bodo ujeli, saj veste, kaj se je zgodilo z Logmanom ..,
Pierre se je cinično nasmejal:
— Drago dete, nikar se ne bojte. Se ste živi... Srečo imate ... Drugi pa ... Naš poklic pač zahteva žrtve.
Kmalu po tem pomenku je dobila Ga-
briela novo legitimacijo. Zdaj je postala Margareta Suler, po poklicu tajnica, rojena na Dunaju, stanujoča v Berlinu. Razen tega je dobila tudi vojaško vozovnico z objavo in dovolilnico o njeni premestitvi v pariško centralo za propagando.
»Car« je navdušeno vzkliknil:
— To je Pierre mojstrsko napravili
Šestega oktobra 1942. leta se je Gabriela po daljšem času spet znašla na pariških ulicah. Na Severni postaji je z množico ostalih izstopila na velik trg. Samo eno uro je nosila izmišljeno ime. Brž ko je bila v središču mesta, je najela taksi ln se odpeljala v svoje stanovanje. Uničila je ponarejeno legitimacijo in spet postala gospa X. Znanci so bili nad njenim prihodom iznenadeni. Vpraševali so Jo, kjer je bila tako dolgo, a Gabriela je odgovarjala:
— Bila sem izolirana v nekem »gnezdu« ...
Pierre se je medtem trudil, da bi »gnezdo« ne odkril kdo od nepoklicanih. Na pisma, naslovljena na Gabrielo, je odgovarjal sam, To mu ni delalo preglavic, ker je bil mojster za falslfikate.
Gabriela Je upala, da bo v Parizu lah-
ko zaživela nekdanje etairo življenje. Vendar se ni zgodilo tako. Takoj po njenem prihodu jo je obiskal Pierre:
— Potreben nam je človek lz visoke pariške družbe ... nekdo, ki je posebno privlačen in bi se lahko vmešal v nemške kroge v Parizu... Vi ste za to najprimernejša!
Gabriela se je temu odločno uprla. Odgovorila mu je, da ne mara več delati za »Drugi biro«. Toda Pierre je postal nepričakovano oster:
— Nimate pravice, da nas puščate na cedilu... Tega ne boste storili! Najboljše je, če lepo v miru nadaljujeva razgovor..
Gabriela je molčala. Pierre je opazil, da pomišlja, zato ji je takoj razložil vsebino njene nove naloge:
— Za vsako ceno se morate seznaniti z ljudmi, ki delajo v propagandni službi, približati se morate nemškemu komandantu Pariza, generalu v on Stulpnaglu.
Po nekaj dneh Je Pierre pripravil sestanek med Gabrielo in konteso T., ki Je pod tujim imenom delala kot speaker Radia Pariz. Inteligentna in šarmantna kontesa T. je bila ena Izmed na j zanesljivejših sodelavk Pokreta odpora.
S pomočjo kontese T. se je Gabriela seznanila z mnogimi Nemci. Tako je lahko dobila delo na Elizejskih poljanah štev. 52, kjer je bila direkcija nemške propagande za Francijo. Prva Gabrielina žrtev je bila gospodična M., Nemka, in zelo važen funkcionar v propagandni službi. Gabriela Je nekajkrat povabila Nemko v svoje razkošno stanovanje v Parizu. Stregla ji je z najlzbranejšimi jedili in pijačami. Nemka se je čutila zelo počaščeno in Je postala zaupljiva do nje. Gabriela je bila tako že na pol poti do svojega cilja.
KRAJA ŠIFRE
Gabriela je pogosto prihajala v urad gospodične M. in klepetala z njo po več ur. Na skrivaj je opazovala razpored stvari ln tu pa tam ujela odlomke raznih razgovorov ...
Nekega dne je Gabriela videla, da ima Nemka v rokah knjigo šifer. To je bilo neprecenljive vrednosti! S to knjigo bo mogoče dešifrirati vsa nemška tajna poročila. Na vsak način se mora polastiti knjige zelenkastih platnic! Pierre bi šifre naglo fotografiral In bi knjigo potem vrnila na staro mesto...
Gabriela sl je dobro zapomnila barvo knjige. Nekega dne Ji je Pierre dal prav tako knjigo, le z razliko, da so bile strani te knjige prazne,
Gabrieli je preostala še naloga, da ukrade knjigo šifer in to neopazno nadomesti s falslftkatom. Dolgo je premišljala, končno pa se odločila ...
(Nadaljevanje sledi)