4 Invazivne vrste so tema, ki se pogo- sto omenja kot ena največjih groženj biotski pestrosti in eden ključnih na- ravovarstvenih izzivov današnjega časa. Človek s svojim delovanjem ne- posredno ali posredno vpliva na raz- poreditev vrst v prostoru. Na vrtičke sadi rastline iz oddaljenih krajev, ki se v novem prostoru brez naravnih so- vražnikov odlično znajdejo. Hitro naj- dejo pot preko meja izbrane gredice in razširijo svoj življenjski prostor do te mere, da pričnejo izrivati samonikle organizme. Čeprav morda ob omembi invazivnih vrst najprej pomislimo na japonski dresnik ali zlato rozgo, pri- merov invazivnosti ne manjka niti v ži- valskem svetu – od nadležnih tigrastih komarjev in užitnih signalnih rakov, pa do želv rdečevratk, ki kot nezaželen hišni ljubljenček neredko končajo v bližnji mlaki. Tujerodne sesalčje vrste v Sloveniji predstavljajo manjši del tu- jerodne favne. V zadnjem stoletnem obdobju je v našem prostoru znano pojavljanje 15 tujerodnih vrst sesal- cev, med njimi imajo 3 status invazivne vrste. V naš prostor smo jih zanesli za- radi njihovih gostih kožuhov. Kako do- bro jih poznamo? Kako so se znašle v naravnem okolju in kakšne težave nam prinašajo? NUTRIJA ALI BOBROVKA Že ime bobrovka (Myocaster coypus) na- miguje, da bi lahko bila nutrija podobna bobru (Castor fiber). Na njuno podobnost nas opomnita celo njuni latinski imeni, a v resnici nista v bližnjem sorodstvu. Nutrija sicer spada med glodavce (Rodentia) in je edini preživeli predstavnik iz družine nu- trij (Myocastoridae). Ima rjavo, grobo dlako in svetel predel okrog smrčka. Sekalci, značilno obliko- vani za glodavce, so živo oranžne barve. Odrasla nutrija tehta 2–4 kg, samci do 8 kg. Brez repa so nutrije dolge približno pol metra. Rep nutrije je, za razliko od bobrovega, v prerezu okrogel. Mladiči ob rojstvu že vidijo in so odlakani. Nutrija je dobro prilagojena na vodno okolje, je dober plavalec in ima na zadnjih nogah med prsti s črnimi kremplji pla- valno kožico. V obvodno obrežje izkoplje rove, v katerih živi. Prehranjuje se pred- vsem z rastlinami, občasno tudi s školjka- mi. Zaradi hranjenja in bivanja ima na obrež- ju vpliv na rastlinje, na območjih z veli- kimi gostotami ga lahko ponekod celo popolnoma uniči. Zaradi kopanja rovov se lahko poveča erozija, kar spreminja po- dobo habitata, posredno vpliva na druge vrste in lahko poveča možnost poplavlja- nja. Nutrija lahko povzroča tudi škodo na kmetijskih pridelkih, kadar so njive blizu vodotokov, jezer ali ribnikov. Njena domovina so zmerno topla in trop- ska območja Južne Amerike. V svojem naravnem okolju je močno vezana na či- ste vodne habitate. V predelih Argentine je sicer obravnavana kot ogrožena vrsta, saj so jo v preteklosti govedorejci iztrebi- li z večjega dela avtohtonega habitata. V preteklosti je bila nutrija cenjena zaradi gostega kožuha. V Evropi so prve farme ustanovili konec 19. stoletja, v začetku 20. stoletja smo jih v ujetništvo naselili tudi v Sloveniji. Prvi podatki o opaženih nutrijah v naravi segajo že v leto 1937 na Pobrežje pri Mariboru, danes pa se poja- vlja v večjem številu ob Ljubljanici, posa- mič pa tudi ob drugih večjih slovenskih rekah. PIŽMOVKA Ste že slišali za gigantske podgane, ki plavajo v Ljubljanici? Gigantska podga- na, tako imenovana pižmovka (Ondatra zibethicus), je po videzu res podobna veli- ki vodni podgani in spada tako kot prava podgana med voluharice. Je srednje velik glodavec, ki spada v družino hrčkov (Cri- cetidae) in poddružino voluharic (Arvico- linae). Nekoliko je manjša od nutrije, ima stran- sko sploščen rep, ki je brez dlak in ki ga med plavanjem premika levo in desno. Tako kot nutrija je dober plavalec in zdrži pod vodo kar 12 minut. Ima okroglo glavo z majhnimi ušesi in majhnimi očmi ter ve- like rumene sekalce. Posebnost pižmovke je njen vonj, ki spominja na vonj po mošu- snem jelenu. Živi v kolonijah in je vezana na bregove vodotokov. V bregove si izkoplje podze- mne domove, njena gnezda pa so lahko zgrajena tudi iz dračja in trstičja ter do- sežejo višino do enega metra. Posebnost njihovih domov je vhod v bivališče, ki je ponavadi pod vodno gladino. Med zimo ne miruje, temveč je aktivna. Nutrija (Myocaster coypus) je zajeten glodavec, ki ima zaradi hranjenja in bivanja na obrežju opazen vpliv na rastlinje. (foto: Janez Tarman) Nutrija je dobro prilagojena na vodno okolje in je dober plavalec. (foto: Janez Tarman) Krzneni prišleki Besedilo: Jasna Mladenovič in Petra Muhič 5 Prehranjuje se predvsem z vodnimi in obrežnimi rastlinami. V Sloveniji se piž- movka pojavlja predvsem ob že spreme- njenih bregovih večjih rek, kjer je trstičje redko. Podatkov, da bi imela ta vrsta ve- čji vpliv na razširjenost in obseg trstičja, zaenkrat ni, kljub temu pa z objedanjem rastlinja nedvomno prispeva k spreminja- nju habitatnih tipov, vezanih na obrežja vodnih teles. Domovina pižmovke sega v Severno Ame- riko, Kanado in dele severne Mehike. Na začetku 20. stoletja so pižmovko vnesli v osrednjo Evropo, podobno kot nutrijo, zaradi kakovostnega in cenjenega krzna. V Sloveniji so jo prvič opazili leta 1933 v Radgoni, istega leta pa naj bi jo opazi- li tudi v Prekmurju. Danes se pižmovka v Sloveniji pojavlja skoraj v vseh delih drža- ve, vendar je v zadnjih letih opazen upad njene številčnosti. RAKUNASTI PES ALI ENOK Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) je verjetno najmanj znan, gotovo pa naj- manj številčen predstavnik invazivnih vrst sesalcev v našem prostoru. Je majhen predstavnik družine psov (Canidae). Če- prav je podoben rakunu, z njim ni v bli- žnjem sorodu. Tehta do 8 kg in ima črno-rjavo črtast ko- žuh z dolgo dlako, črno obrazno masko ter noge in rep s črnimi črtami. Rakunasti psi so edini predstavniki družine psov, ki pozimi lahko hibernirajo. Rakunasti pes je vsejed, njegova prehrana je nenavadno raznolika. Prehranjuje se s sadjem, nevretenčarji, dvoživkami, včasih tudi z majhnimi sesalci in ptiči. Je tudi mr- hovino. Je oportunist, hrano išče pri tleh, sposoben pa je splezati tudi na drevo. Pleni lahko gnezda vodnih ptic, posredno lahko vpliva tudi na populacije ostalih vsejedov, npr. lisice in jazbeca. Zaradi svo- je redkosti zaenkrat nima znatnega vpliva na naravne habitatne tipe. Rakunasti pes izvira iz vzhodne Azije. Med leti 1931 in 1955 so vrsto naseli- li v evropskem delu nekdanje Sovjetske zveze, Sibirije in Srednje Azije kot lovno divjad za izdelovanje krzna. Od tod se je hitro razširil proti zahodu in danes je pogost v baltskih državah in na Finskem, posamezni osebki se pojavljajo tudi na Norveškem, Danskem, Švedskem, pa tudi v Srbiji, na Madžarskem, v Franciji, Ro- muniji, Nemčiji, Švici, Italiji in pri nas. Za Slovenijo obstaja le nekaj podatkov o pojavljanju rakunastega psa. Zaenkrat ni povsem jasno, ali se je vrsta sem razši- rila z vzhoda ali gre za pobegle osebke. Čeprav v Evropi velja za invazivno vrsto, njegova populacija zaradi lova, trgovine s krznom in urbanizacije v Aziji upada. MEDVEDJA USLUGA NARAVI Nutrija, pižmovka in rakunasti pes ima- jo v Sloveniji status divjadi. Z divjadjo upravljajo upravitelji lovišč, upravljanje pa določa Zakon o divjadi in lovstvu. Lov s strelnim orožjem in pastmi je dovoljen skozi vse leto, saj lovskoupravljalni na- črti težijo k popolnemu iztrebljenju vrst. Z izvajanjem lova na te vrste se omejuje njihovo prostorsko in številčno širjenje. Čeprav preseljevanje živalskih in rastlin- skih vrst poteka že tisočletja, smo v za- dnjih desetletjih priča razmahu svetovne trgovine in vse večji dostopnosti različnih oblik prevoza. Prenašanje vrst med drža- vami in celinami je danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej. Upravljanje s populacijami invazivnih vrst je zaenkrat bolj ali manj prepuščeno posameznim dr- žavam, letos pa je v veljavo stopila tudi evropska Uredba o ravnanju s tujerodnimi invazivnimi vrstami. Sodelovanje med dr- žavami in pravočasno ukrepanje je v tem primeru ključnega pomena, veliko odgo- vornost pa nosi tudi sleherni posameznik. Kje bodo končali hišni ljubljenčki, ki smo se jih naveličali, in kako bomo ukrepali, ko nam pobegnejo v divjino? Poleg preventi- ve moramo poskrbeti tudi za lajšanje že nastalih posledic – čeprav ljubke nutrije ob Ljubljanici kar prosijo za grižljaj kor- neta, z njihovim krmljenjem naravi dela- mo medvedjo uslugo. Pižmovka (Ondatra zibethicus) je vezana na bregove vodotokov, kjer si izkoplje podzemne domo- ve. (foto: Janez Tarman) Čeprav je rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) podoben rakunu, z njim kljub imenu ni v bli- žnjem sorodu. (foto: Miha Krofel)