JOHN MORRIS
(8. 6.1913— 1. 6. 1977)
Jo h n M o rris je b il p risrč e n in d o b e r človek, n a jb o lj n e p o sre d e n m ed arh e o ­
logi in a n tič n im i zg o d o v in arji, k a r jih p o zn am . Po svoji o sn o v n i u n iv e rz ite tn i 
izo b razb i p a n i b il n e arh eo lo g ne zg o d o v in ar sta re g a veka. š tu d ir a l je m o­
d ern o zgodovino v O xfordu (1932— 1935). Z akaj se je zan jo o d lo čil, je um ljivo 
tiste m u , k i ga je poznal. Bil je n a p re d n o u sm e rje n , tru d il se je u re sn ič iti socia­
listič n e o d n o se v živ ljen ju , ra z š irja ti h o riz o n te tra d ic io n a ln ih h isto rič n ih 
štu d ij, p isa ti d o sle d n o v n e te h n ič n e m je zik u , d ru g ač n em o d tisteg a , ki ga 
g o jijo ozki, v šk o ljk e p o sa m ez n ih ved z a p rti, p ohlevni stro k o v n ja k i, ž e v m la­
d o sti globoko za v ze t za u so d o člo v ek a v sv o ji dom ovini in v sv etu , je želel to 
te žn jo u re s n ič iti s p o litičn o d e ja v n o stjo in h k ra ti so cialn a g ib a n ja h istorično- 
zn a n stv e n o u te m e ljiti. To p e rio d o n je g o v eg a p o litičn eg a u d e jstv o v a n ja na 
levem k rilu la b u ris tič n e s tra n k e (1936— 1939) je b ru ta ln o p re k in ila vojna. P rav 
m ed v o jn o je p riš e l v stik z Ju g o slav ijo . L e ta 1943 je bil v zg a ja n za štabnega 
o fic irja (p o zn eje je b il p re d v id e n za p rv e g a n a m e stn ik a ) v an g le šk i m isiji za 
Ju g o slav ijo (SO E ), u čil se je srb o h rv a šč in e , b il v B a riju , a do o d sk o k a ni 
p rišlo , k e r je b il ra n je n . Po v o jn i je a k tiv n o delal v B r itis h -Y u g o s la v A sso c ia ­
tio n . T ako ob š tu d iju in p rip ra v a h za m o re b itn o v o jn o nalogo k o t z a rad i raz­
v o ja v o jn e sa m e in ju g o slo v an sk ih p riz a d e v a n j za uvedbo so c ialistič n eg a n a ­
čin a živ ljen ja, s ta n a s ta li n jeg o v i k n již ic i Y u g o s la v ia (L ondon 1948) te r D ire ct 
D e m o c r a c y (L o n d o n 1967), p rv a , stro k o v n i p re re z ju g o slo v an sk e ek o n o m ik e in 
p o litik e, d ru g a, v iz ija sa m o u p ra v lja n ja , k o t ga je id ealn o d o je m a l, še p red e n 
je p o sta lo p ri n a s do k r a ja iz p eljan a re a ln o st.
M ed v o jn o se je b o ril v Ita liji, b il ra n je n , u je t in rešen . V te m ča su ga je 
živ ljen je in o p az o v an je novega sv eta te r p o litičn o in h isto rič n o u d e jstv o v a n je 
p rip e lja lo do sp o z n a n ja , d a im a jo sk o ra j v si p o jav i e v ro p sk e m o d e m e zgodo­
vine b o d isi v so cialn o -filo zo fsk ih in ek o n o m sk o -so cialn ih b o d isi o rg an iz ac ij­
skih, n a c io n a ln ih in p o se litv e n ih p o d ro č jih globoke, v m e d ite ra n sk o s ta ro zgo­
dovino seg ajo če k o ren in e . S p rič o d o b re h isto rič n e izo b razb e, o k v irn eg a pozna­
v a n ja ce lo tn e zgo d o v in e in n je n e g a š tu d ija in k e r je m e to d o d e la obvladal iz 
u n iv e rz ite tn ih le t, m u p re sto p n a p o d r o č ja zgodovine s ta re g a v e k a in arh e o ­
logije, p re d v se m rim sk e o ziro m a b rita n sk o -rim sk e , n i b il te ž a k , p o seb ej ne, 
k e r so b ili v k ro g u n jeg o v ih so m išlje n ik o v , so b o rcev in p rija te lje v veliki s tro ­

k o v n ja k i n a te m to rišč u . Z n ačiln a je b ila že n je g o v a d o k to rs k a teza, k i jo je 
izdelal n a I n š titu tu W a rb u rg (1946— 1948). P o sv ečen a je b ila an a liz i s tru k tu re 
rim sk e g a se n a ta , ek o n o m sk o -p o litičn o v o d iln e g a ra z re d a v rim sk e m im p e riju . 
Č eprav je delo — ra z e n n ek a j d ro b ce v — o sta lo n eo b ja v lje n o , je v e n d a r v ro k o ­
p isu n a m a rsik o g a sp o d b u d n o vplivalo.
L eta 1948 j e p o s ta l p re d a v a te lj za rim s k o zgodovino n a U n iv e r s ity C ollege 
lo n d o n sk e u n iv e rz e , n a in š titu tu , k i g a je v o d il p ro fe s o r A. H . M. Jones. S voje 
p o litič n e d e ja v n o sti in z a n im a n ja za id e o lo šk a v p ra š a n ja in p ro b le m e iz v sak ­
d a n je g a k o m u n a ln e g a ž iv lje n ja p a n i o p u stil. N a sp ro tn o , s k u p a j z ženo S u san 
in p o z n e je d ru ž in o jih je , k o lik o r je m o g el, rešev al in p o m a g a l rešev ati, ta k o 
n a p r im e r v n o v o u sta n o v lje n i so c ia listič n i k o m u n i S tev e n ag e N ew T ow n 
(1952— 1965). U d e jstv o v al se je tu d i n a d e la v sk i univerzi.
N jeg o v a u n iv e rz ite tn o -v zg o jn a m e to d a je o b s ta ja la v n e p o sre d n e m u v a ja ­
n ju š tu d e n ta v k u ltu rn o -zg o d o v in sk a in p o litičn o -zg o d o v in sk a v p ra ša n ja , p ri 
č e m e r j e v ed n o o p o z a rja l n a p o d o b n o s ti ali raz lik e z m o d e rn im i časi. O p o zar­
ja l je n a b istv e n e p o ja v e, n a povezavo m e d p o se litv ijo in ek o n o m ik o , n a soci­
aln i raz v o j. T a o sn o v n a te m a tik a , k i sle h e rn e g a h is to rik a p rite g u je , p o sre d o ­
v an a z n je m u la stn o d in a m ik o , še g av o stjo , d isk u sijsk o o s trin o in širo k im 
z n a n je m , vselej u s m e rje n im k je d ru , je im e la m ed s lu š a te lji v elik odziv, m ed 
k o n v e n c io n a ln im i pedagogi p a je p o g o sto n a le te la n a o d p o r.
T en d en ca, d a n a j b i b ila zg o d o v in a te sn o p o v ezan a z m o d e rn im sv e to m in 
v re sn ic i p o s ta la u č ite ljic a , je v o d ila tu d i njegovo ra z isk o v a ln o in p u b lic ističn o 
d e ja v n o st. V te m p o g le d u je zg o v o rn o p re d v se m d e jstv o , d a je b il k o t od lo ­
čilni p o b u d n ik m e d u s ta n o v ite lji u g le d n e in za n jeg o v sv e to v n i n az o r zn ačiln e 
re v ije P a s t a n d P r e s e n t in b il p rv ih d e s e t le t n je n u re d n ik (1952— 1962). K o t 
s tro k o v n ja k za p o zn o a n tik o v B r ita n iji je sod elo v al p r i angleško-belgijsko- 
fra n c o sk e m p r o je k tu te r u sta n o v il s p ro fe s o rje m a A. H . M. Jones-om in J. R. 
M a rtin d ale -o m le k sik o n P r o s o p o g r a p h y of th e L a te r R o m a n E m p ire, k a te ­
reg a p rv a k n jig a je izšla 1971. K a k šn e g a p o m e n a je to delo, k a k o osnovno je za 
v sa k a n a litič n i š tu d ij o b d o b ja 260— 395 p o K r. n i tr e b a p o seb ej p o d č rta ti. 
O b d o b je je k a o tič n o , a k lju č n o in tr e b a ga je te m e ljito p o z n a ti, k e r je d ire k tn o 
iz n je g a izšel sre d n je v e š k i in n a š m o d e rn i svet. Iz d o lg o le tn ih pozno a n tič n ih 
štu d ij je iz šla k o n č n o m o n o g ra fija o k r a lju A rtu rju , T h e A g e o f A r th u r , 
A H is to r y o f th e B r itis h Is le s fr o m 350 to 650 (1973), to je o k a s n o a n tič n i zgo­
d ovini B r ita n ije in o v irih za to fazo. Č ita n je k n jig e je n a p e to . V elik del angle­
šk e »uradne« k r itik e jo sic er o d k la n ja , v e n d a r je delo zelo važno, p o seb ej k e r 
b o p o stu m n o izšlo k n je m u še n e k a j zvezkov virov, ki jih je M o rris s sode­
lavci k ritič n o an a liz ira l. G re p re d v se m za nov p o sk u s, to za p le ten o fazo zgo­
dovine p rik a z a ti p reg le d n o , celovito, n a so d o b n i raz isk o v aln i višini.
V ro k o p isn i o sta lin i je še n e k a j del, v až n ih za b rita n s k o k ra je v n o zgodo­
vino (n a p rim e r, p risp e v k i za n e k a te re zvezke v z b irk i D o m e s d a y B o o k , H is to r y 
fr o m th e S o u r c e s , k a te re glav n i u r e d n ik je bil). N jegove an alize in štu d ije , ki 
jih je o d č a sa do ča sa o b ja v lja l, d e ln o tu d i v teže d o se g ljiv ih glasilih, s histo- 
rio g ra fsk e g a v id ik a cen im o ta k o p o n a č in u p isa n ja , d u h o v ito sti, n e p o sre d n e m 
o b ra v n a v a n ju p ro b le m a k o t p o re z u lta tih ali re šitv a h , ki jih p red lag a.
Š irin o M o rriso v eg a š tu d ija in d e la n a z o rn o kaže b ib lio g ra fija , to d a n a č rto v 
je im e l še m n o g o več. Ali se b o m e d n je g o v im i u čen ci in sodelavci n a še l kdo,

k i b o u re sn ič il en o ali d ru g o o d šte v iln ih id e j, o k a te rih se je ta k o ra d raz- 
go v a r j al?
G renko se je so o č iti z zav estjo , d a je o sta l Jo h n M orris, d o b e r človek, 
d u h o v it zn a n stv e n ik , so u stv a rja le c h isto rič n o u te m e lje n e so cialn e m isli d an aš­
n je ep o h e in b o re c z a n jo — n a p o lo ž aju . R azum no in m irn o , p ra v ijo njegovi, 
je sp re je l u so d n o p o t bolezni, k i jo je p o zn a l v n ap re j. S p re jm im o njegovo 
u so d o tu d i m i. S to lažb o in željo, u t p la c id e q u ie sc a s n o s q u e d o m u m tu a m 
a b in fir m o d e s id e r io e t m u lie b r ib u s la m e n tis a d c o n te m p la tio n e m v ir tu tu m 
tu a r u m vo c es, q u a s n e q u e lu g e ri n e q u e p ia n g i fa s est.
J a ro š a š e l