Amekikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S, K. Jednote	
47 ètevilka	.JoiW-L. Illinois. 30. olitobia 1908		—				!	rr	 Letnik XVII
DAN ODLOČITVE.
•emokratje in republikanci, oboji pričakujejo zmage, a čegava bo— kdo ugane?
BRYAN IN TAFT V NEW Y0RKU
Stevenson, demokrat, bo skoro gotovo izvoljen guvernerjem v 111.
Albany, N. Y., 28. okt. — Znamenit prizor se je pripetil tukaj, ko je bivši senator D. Hill prišel na platformo, 4a prevzame predsedstvo zborovanja, r katerem je imel demokratski predsedniški kandidat Bryan daljši govor. j(jegov nastop je vzbudil najprej začudenje, kateremu je sledilo ploskanje, K6 je bivši senator stopil v ospredje in ianel kratek nagovor, v katerem je izjavil, da se več dejansko ne peča s politiko, a da iz srca želi zmage narodnemu in državnemu volitvenemu listu. Pa čeprav je demokrat, vendar ni s Stranko tako tesno zvezan, da bi jo podpiral, če' bi se po njegovih mislih me nahajala na pravi poti. Ampak v sedanjem predsedniškem kandidatu iana stranka moža, ki zavzema v vsakem volitvenem vprašanju svoje stranke pravo stališče. Podpira ga, ker iskreno misli, da se z njegovo izvolitvijo najbolje ustreže deželi. Sploh je že čas, da se uprava menja in da pride v Belo hišo mož, ki je mož, kakor Bryan, in nele strašilo za druzega moža.
Ko se je dvignil Bryan, da govori, je završalo gromko ploskanje. Ko je to nekoliko utihnilo, se je zahvalil za prisrčni sprejem, posebno tudi bivše-■u senatorju Hillu. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da stoji poleg ayega in ga podpira mož kakor Hill, “iunak premnogih bojišč”. Topot je demokratska stranka zjedinjena in mogočna nele na jugu, marveč tudi na vehodu, severu in zapadu. Primerjal je obnašanje demokratskega narodnega odbora z republikanskim glede objavljanja volitvenih doneskov. Republikanski volitveni odbor molči o nabranem volitvenem skladu. Zato naj bi sedaj gospod Taft napotil ta odbor, da vsaj po volitvi objavi zapisek do-meskov. Če se to ne zgodi, je pač militi, da se ni godilo vse v redu.
Da dokaže Taftovo “prijateljstvo” do delavcev, je Bryan omenil, da so mekoč, ko je bil Taft še zavezni sod-mik, zaposlenci neke železnice, ki je bila v rokah oskrbnika imovine, pred-I&žili Taftu prošnjo za zvišanje plač. Taft pa je prošnjo kar zavrnil.
Predno je gospod Bryan dospel sem kéj, je imel govore in nagovore v mestih Hastings ob Hudsonu, Tarry-M>wn, Ossining, Peekskill, Cold Springs, Fishkill, Poughkeepsie, Rhi-»ecliff, Hudson, Rensselaer, Shenec-tdy in Troy. Povsod je bil navdušeno sprejet, in dasi je ves dan deževalo, so ga hiteli poslušat tisoči in tisoči iz daljnih krajev.
New York, 28. okt. — Nocoj se ima vršiti v čast sodniku Taftu demonstra-lija republikanska, ki ima vse nadkri-m. kar se je še kdaj priredilo v New Torku v tem oziru, kakor zatrjujejo v javnem stanu republikanskega narodnega odbora. Pred shodom v Madi-son Square Gardenu se bo vršil obhod republikanskih društev, katerega se udeleži 50 godbenih zborov.
Denver, Colo., 28. okt. — Tu zbrana Mrodna konvencija temperenčne zvezi krščanskih žen je sprejela sklep, ki •dobrava sklepe raznih cerkva proti zopetni izvolitvi govornika Jos. G. Gannona v kongres.
Chicago, 111., 29. okt. — Zmagego-tov, vsaj kolikor se tiče demokratskega kandidata za guvernerja Adlai E. Stevensona, je Roger Sullivan, zastopnik države Illinois v demokratičnem narodnem odboru. Izkušeni politiki, Id poznajo gospoda Sullivana že nad 30 let, ga niso še nikdar videli v tako trdnem upanju, kakor te dni, ko dobiva iz vseh delov države samo njemu pristopna poročila o mišljenju držav-Ijanov. Sullivan je rekel: “Stevenson bo brez dvoma izvoljen. O tem sem prepričan. Še nikdar v svojem življenju nisem bil kake stvari tako gotov kakor sem sedaj o izvolitvi Stevensona. Bryan ima v državi tudi lepe nade. Če Stevenson ne bo izvoljen, potem ne razumem ničesar o politiki. ▼ Chicagi in Cook countyju bo imel g. Stevenson nad Deneenom vecino najmanj 50,000 glasov, ki utegne znašati 100,000.”
Demokratski predsedniški kandidat bo imel v soboto zvečer tukaj pet go-
“Suša”.
Dolumbus, Ohio, 28. okt. — Razun antyja Green sta še dva druga ohio-i okraja po lokalni opciji pripadla shibkiji, namreč Williams (z večino 26) in Trumbull (z večino 900 gla-v). To pomenja, da bo skupaj zatr-9pet 1045 salunov.
Kardinala umrla.
Barcelona, Špansko, 27. okt. — Barcelonski kardinal-škof Salvador Casa-nas y Pages je danes umrl.Davi ga je zadela kap. Rojen je bil leta 1834. in za kardinala imenovan leta 1895. po papežu Leonu XIII.
London, 26. okt. — Kardinal Fran-cois Desire Mathieu, bivši nadškof v Toulouse na Francoskem, je tu danes umrl. Bil je delegat na mednarodnem evhariškem kongresu in je med zasedanjem istega tako zbolel, da je moral biti operiran. Na posledicah operacije je umrl. Rojen je bil leta 1839 in imenovan kardinalom 1. 1899.
Božo Go j sovič umrl.
Johnstown, Pa., 23. okt. — Bivši bankir Božo Gojsovič, sploh znan pod imenom “cika Božo”, je umrl v torek. Na glavni razpravi, ki se je vršila proti njemu na pittsburškem sodišču, ga je zadela srčna kap, kateri je podlegel v Mercy-bolnišnici. Pokojnik je bil rodom iz Veljuna na Hrvaškem. Pri-šedši v Ameriko, se je stalno naselil v Johnstownu, kjer se je bavil z raznimi posli. Delal je v kamenolomih in tovarnah. In ker je bil priden in varčen, si je kmalu toliko prihranil, da so ga začeli rojaki ceniti. Pa znal ni ne pisati ne računati, in zato je postal žrtev svojih “prijateljev”, katerim je zaupal svoj denar in novoustanovljeno “banko”, iz katere je letos spomladi izginilo do $30,000, spadajočega Srpskemu Podpornemu Savezu, čegar blagajnik je bil “cika Božo”. Začele so se pravde — in Božo je padel kot žrtev razmer. Rojen je bil leta 1853.
Gozdni požari v Indiani.
Jasper, Ind., 25. okt. — V Dubois countyju, nekaj milj južno od tu, razsajajo že 24 ur gozdni požari, ki so napravili že veliko škodo. V nižavah reke Patoka je zgorela McCordova žaga, dočim je neka druga žaga razdejana napol. Mnogi farmarji so komaj rešili svoja poslopja.
K0NEÛN0 V PASTI.
V državi Tennessee jih je začela zasledovati milica in jih spravljati v tamošnje zapore.
ŠTIRJE BODO BAJE OBEŠENI.
Njihov kolovodja se v zaporu skesal in izdal že nad 40 pajdašev.
Pokopališče za pse in mačke.
Chicago, 111., 29. okt. — Devetnajst aktov obsežno pokopališče za aristo-kraške (plemenitaške) pse in mačke v Chicagi bo kmalu uresničeno. Kje bo ležalo pokopališče, še ni znano.
Priporoča kajo.
Philadelphia, 28. okt. — Dr. Rachel S. Skidelska, dobroznana zdravnica v tem mestu, je včeraj v ženskem klubu priporočala ženskam proti nervoznosti ne kave, nego kajo. Dobre smodke, je rekla, so najboljše sredstvo proti razdražnosti in onemoglim živcem, kar dokazuje zgodovina.
Vlak skočil s tira.
Detroit, Mich., 24. okt. — Z delavci napolnjen vlak “Detroit United Rail-way”-kompanije je skočil s tira, vsled česar je bila 1 oseba usmrčena, 5 je bilo smrtno ranjenih in 7 nevarno. Vlak je zadrdral v odprto ogibališče.
Izseljevanje v Kanado.
Ottawa, Ont., 25. okt. — V prošlih devetih mesecih upravnega leta 1908 se je izselilo v Kanado iz Združenih držav 45,553 oseb, povečini Američanov. ______________________
P« obsodbi otekla.
Indiana, Pa., 23. okt. — Dva Italijana, Giuseppe Veltra in Bruno Car-lone, ki sta bila spoznana za kriva umora prve stopnje in sta imela biti baš odpeljana v kaznilnico, sta jo danes ubrisala iz tukajšnje okrajne ječe. Oddelek državnih policajev ju zasleduje. _____________________
Razočarani dedičnL
Waterbury, Conn., 26. okt. — Ko je bila danes odprta oporoka pred nekaj meseci umrlega tovarnarja toplomerov za peči, Davida C. Cooperja, ki je zapustil premoženja nad $150,000, sta bili bridko razočarani njegovi dve bra-tranki, ki sta oskrbovali njegova pisarniška dela in gospodinjili zanj, ki je bil smatran za samca. Zagotovo sta pričakovali, da bosta dedični vse zapuščine. Toda po določbah oporoke dobi Cooperjeva v Chile zapuščena žena in 12 otrok skoro vso zapuščino a bratranki samo volila.
Trust za jeklo.
New York, 28. okt. — Po pravkar objavljenem četrtletnem poročilu so znašali dohodki trusta za jeklo (United States Steel Corporation) v mesecih juliju, avgustu in septembru $27,-196,275, okoli $7,000,000 več nego v prejšnjem četrtletju, a za $14,000,000 manj nego dne 30. septembra 1907. Takrat je imela družba še naročil za dobavo 6,425,000 ton jekla na roki, dočim jih ima sedaj pokazati samo za 3,421,000 ton.
Samberg, Tenn., 28. okt. — Kolovodja morilskih nočnih jezdecev, ki so linčali odvetnika Quentin Rankina pri Reelfoot Laku, Tenn., se že nahaja v vojaškem zaporu v Camp Nemo. Njegovo ime je Garrett Johnson. Tu splošno mislijo, da bi bilo od največje koristi, ako bi se moglo Johnsona pripraviti do tega, da pove resnico, kajti potem bi se lahko prijelo še veliko več oseb v zvezi z linčanjem in drugimi zločini, ki so jih izvršili nočni jezdeci. Doslej se nahaja v zaporu že 40 oseb, ki so se bolj ali manj udeležile linčanja, in državni pravdnik izjavlja, da ima že dovolj dokazov, da se vsaj štirje izmed zaprtih hudodelcev izroče rabeljnu.
John F. Nockra, ki je bil prijet včeraj po dolgem lovu ob Reelfoot jezeru, je priznal, da je pripadalo med “kazni”, Jci so jih nočni jezdeci izvrševali, tudi bičanje žensk.
Po najnovejših iz Tiptonvilla došlih vesteh je Burton popolnoma strt. Izdal je baje oblastim celo prisege nočnih jezdecev. Po njegovem je nad 300 prebivalcev v Obion countyju sokrivih. V vojaškem taboru je že 75 ujetnikov pod strogim nadzorstvom.
Kolodvodja Garrett Johnson, njegov brat Tom in William Tatson so v ječi za posameznike.
Miličarji ostanejo tu še dlje časa.
Nashville, Tenn., 28. okt. — Brzojavka iz Union City, Tenn., poroča, J da je urednik časopisa “News-Banner”, James Bryce, dejan v zapor, v zvezi z izgredi nočnih jezdecev.
Nashville, Tenn., 27. okt. — Na stotine tukajšnjih meščanov se je odpeljalo danes v Union City in Samburg, kjer se nahaja taborišče miličarjev. Guverner Patterson je danes dospel sem, da se udeleži posebnega zasedanja tukajšnjega okrožnega sodišča v slučaju nočnih jezdecev.
PoStenjak umri.
Duluth, Minn., 26. okt. — Tu je danes umrl bivši guverner northdakot-ski, John Miller. Njegova smrt spet vzbuja prigodek iz njegove uradne dobe, ki je mnogo doprinesla, da je bil pozneje imenovan “Honest John Miller”. Med njegovo uradno dobo je namreč lousianska loterija skušala priboriti si North Dakoto, a Miller jo je srdito pobijal. Necega dne je prišel odposlanec loterijske družbe v Millerjevo uradno sobo in je odprl s seboj prineseno listnico in je pokazal guvernerju $200,000 v bankovcih z opombo, da dobi to svoto' on, če opusti svoj boj proti loteriji.
“Moja cena je višja nego to”, je mirno izjavil guverner in pognal odposlanca z njegovim denarjem vred čez prag.
Važna odloka.
Boston, Mass., 26. okt. — Državno višje sodišče massachusettsko je danes odločilo, da delavska unija nima pravice, svoje člane kazniti z globami, če se protivijo, pridružiti se od unije napovedanemu štrajku.
Ta odloka je bila izdana v zvezi s, prošnjo proti več unijam naperjenega zadržnega povelja.
Roosevelt star 50 let.
Washington, 27. okt. — Theodore Roosevelt, 26. predsednik Združenih držav, je danes obhajal svoj 50. rojstni dan. Bil je zarana ob svoji pisalni mizi. Proti poludnevi so mu prišli čestitat ministri, ki so imeli pozneje pol-tedensko sejo. Do- in popoludne so prihajale iz vseh delov dežele v Belo hišo stotere brzojavne čestitke; ena izmed prvih je bila Taftova.
Požari.
Seattle, Wash., 27. okt. — Jenkin-sova žaga v Blairu, ena največjih svoje vrste na severozapadu, je zgorela z vso svojo lesovino, in napravljena škoda znaša nad $500,000.
Lexington, Ky., 27. okt. — Kraj Olive Hall ob Chesapeake & Ohio-že-leznici je v plamenih. Polovica kraja, ki šteje kacih 1000 prebivalcev, je že zgorela.
Kansas City, Mo., 26. okt. — Požar je uničil kupčijski del mesteca Bonner Springs, Kas. Škoda znaša nad $100,-000. Mestece leži kacih 20 milj zapad-no od tu. _________________
Pomožna armada za Srbijo?
New York, 26. okt. — Mihael Jovanovič oborožuje tukaj od prošlega ponedeljka radovoljno armado za Srbijo. Doslej je pristopilo istej že 12 radovoljcev. Radovoljoi se nabirajo tukaj, v Pittsburgu, v Chicagi in drugod. Jovanoviča podpira kapitan Le-skovac. Do Italije se popeljejo rado-voljci na svoje stroške, tam jih prevzame v svojo oskrbo srbska vlada. “Če bo vojska proti Avstriji,” je rekel kapitan Leskovac, “poj demo vsi Srbi v Ameriki na pomoč domovini”
Cela porota razveljavljena.
Springfield, 111., 27. okt. — Ker so bili vsi obtoženci zaradi svoječasnih plemenskih bojev in izgredov kar za-poredom oproščeni, je okrožni sodnik James A. Creighton odslovil celo poroto, sklicano za sedanje sodne obravnave, in razveljavil imenik porotnikov, ki ga je sestavil okrajni svet. Dne 5. novembra se okrajni svet zbere na posebno sejo, da sestavi nov imenik porotnikov.
40 Indijancev usmrčenih.
El Paso, Tex., 28. okt. — Po semkaj dospelih poročilih se je severno od mesta Altar, v državi Sonora, vršil boj med Papago- in Yaqui-Indijanci, v katerem je bilo 40 zadnjih usmrčenih, nakar se je njihov glavar, po imenu Bule, izročil oblastvom.
Duma otvorjena.
Petrograd, 28, okt. — Jesensko zasedanje tretje ruske dume je bilo danes otvorjeno in popoludne se je začel državni zbor, gosposka zbornica ruskega parlamenta. Dejstvo, da obstaja ruski parlament še tako dolgo, da že vdrugič zaseda, vzbuja tu splošno zadovoljstvo.
Pipico pred smrtjo.
Milwaukee, Wis., 27. okt. — Herman Haedke, star 44 let, je padel po stopnicah in si zlomil tilnik, nakar je živel še osemindvajset ur. Malo pred svojo smrtjo je Haedke poslal po svojo pipo in tobak, rekoč, da hoče pred kon cem še en dimček.
Zna pričarati dež.
Utica, N. Y., 25. okt. — “Profesor” Charles E. Myers-,iz Frankforta, tukajšnjega predmestja, bo te dni poskušal, pričarati dež v svrho pogaše-nja gozdnih požarov, besnečih v tem okraju. Myers se je pečal leta in leta z zrakoplovstvom in trdi, da je pred nekaj leti napravil dež, ki je šel čez več držav. Njegov načrt obstaja v tem, da spusti v zrak z razpočnimi plini napolnjen balon, ki ga potem eksplodira z električno iskro.
Myers dela po naročilu več papirniških posestnikov, ki jim je lesovina v nevarnosti pred ognjem.
Ameriški Srbi
Portland, Ore., 26. okt. — Na danes prirejenem velikem shodu tukaj bivajočih Srbov je bila odposlana brzojavka na srbskega kralja Petra s pozivom naj se upre prispojitvi Bosne in Hercegovine in če treba, naj Avstro-Ogr-ski napove vojno. Za slučaj vojne so mu obljubili denarno podporo in četo radovoljcev.
Najstarejša devica umrla.
Hudson, Wis., 27. okt — Tukaj je umrla gdčna. Terezija Heinfurter v domu svojega nečaka, trgovca M. Goldberga, v starosti 97 let. Bila je baje najstarejša devica v Ameriki.
John D. o lakomnosti.
New York, 28. okt. — "Odurnejše stvari ne poznam, nego je človek, ki posveča vse svoje budne ure pridobivanju denarja zavoljo denarja. Ako bi bil jaz štirideset let mlajši, bi spet začel trgovati; ampak samo zato, ker je kupčevati tako prijetno zaradi občevanja z brihtnimi ljudmi”
Tornado.
El Paso, Tex., 23. okt. — Tornado, ki je sinoči obiskal okraj Tucumeri, je napravil veliko gmotno škodo. V Hart-fordu je bilo mnogo hiš razdejanih in dve osebi sta bili usmrčeni. V Quay Valley je bil en moški usmrčen in 18 oseb je bilo hudo ranjenih.
Star dolg plačan.
Washington, 27. okt. — Po zaklad-niškem poročilu je Španija konečno plačala iz leta 1834. izhajajoči dolg v znesku $599,850, do katerega denarja imajo pravico gotovi državljani Združenih držav. Od omenjenega leta so se plačevale samo obresti na ta dolg, in Španija je plačala na obrestih trikrat toliko kakor je znašal dolg.
BOLGARIJA ŽELI MIRU IN SPRAVE
Na skupno poslanico evropskih velesil se je udala in se pogaja s Turčijo.
SRBI ŠE VEDNO B0JAŽELJNI.
Toda do vojne začasno ne pride, ker bi bila preusodepolna.
Išče se sposoben mož za knjigovodstvo, ki je zmožen slovenskega in angleškega jezika tudi v pisavi. Več pove:	Amerikarski Slovenec, Joliet.
Sofija, 28. okt. — Bolgarska vlada je danes obvestila tukajšnje zastopnike velesil, da je sprejela načelo plačanja odškodnine Turčiji. Ta zadeva je delala velesilam preglavico že 14 dni. Vlada je dotični sklep sprejela danes dopoludne po dolgi razpravi, v kateri se je car Ferdinand izrekel prav odločno za ohranitev miru in plačanje odškodnine.
Več trdovratnim članom vlade, ki niso hoteli ničesar vedeti o plačanju, ker so mislili, da škodijo s tem svoji stranki, se je razločno pojasnilo, da so še drugi politiki, ki so radi pripravljeni, vstopiti v ministrstvo in se izreči za odškodnino. To je pomagalo in dotični sklep je bil sprejet.
Kot nadaljnji dokaz vladne miroljub nosti se jutri odpusti iz službe 60,000 rezervnikov, tako da bo potem imela armada redno število 60,(XX) mož. Vlada odpošlje v enem ali dveh dneh zastopnika v Carigrad v nadaljevanje pogajanja s Turčijo.
Carigrad, 27. okt. — Razburjenje in agitacija proti Avstro-Ogrski v Turčiji narašča. Bojkot avstrijskega blaga se nadaljuje. Turški fanatiki celo s silo preprečujejo potnikom potovati dalje po orientski železnici. Mladi fantje širijo letake proti Avstriji in jih mečejo celo v kupeje orientske železnice. Avstro-ogrski poslanik je svetoval Avstrijcem, naj na nobeno provokacijo ne reagirajo.
Dunaj, 27. okt. — Od uradne strani so bile danes odkrite angleške spletke, ki so vedle do pretrganja neposrednih pogajanj med Avstro-Ogrsko in Turčijo glede Bosne in Hercegovine. Po teh odkritjih je Sir Gerard Lovvther, britanski poslanik v Carigradu, na "mlado Turčijo” naravnost pritiskal v obliki dalekosežnih obljub. Turčiji je ponudil britansko podporo mladoturške vlade z denarjem in ladi-jami ter obljubil za slučaj protirevolucije Staroturkov nadaljnjo pomoč z brodovjem.
Budimpešta, 27. okt. — Avstro-ogrski minister vnanjih zadev, baron Aehrenthal, je danes izjavil v svojem nagovoru na skupno delgacijo, da Avstrija želi ublažiti napetost, nastalo po zadnjih dogodkih na Balkanu, in da vlada ne bo dalje zahtevala, naj se prispojitev Bosne in Hercegovine popolnoma izpusti iz programa mednarodnega zborovanja, ki se ima sklicati; vendar Avstrija seveda ne bo privolila, da bi imele velesile pravico, staviti na vprašanje prispojitev omenjenih pokrajin, ali tudi misel o kakem pobotanju z drugim ozemljem.
Na tem temelju pa nima avstro-•grska vlada nič proti temu, da se stavi na program odprava členka glede Bosne in Novegapazara. Avstro-ogrska vlada poskuša, uravnati pot za konferenco, in Aehrenthal upa, da bodo namere njegove vlade vpoštevanc v Carigradu in da se ponudi roka za prijateljsko sporazumljenje.
Glede Srbije in Čmegore je minister izjavil, da ti dve deželi nista upravičeni, vmešavati se v stvar, vendar je Avstrija naklonjena, ravnati z obema dobrohotno in pretehtati njuni koristi. A bolje bi bilo, ako bi ti dve deželi obračali pozornost na praktične reči, ne pa se udajali sanjarijam, ki se ne bodo nikoli uresničile.
Sofija, 28. okt. — Danes je bilo o-tvorjeno jesensko zasedanje bolgarske postavodaje. Car Ferdinand je osebno prečital prestolni govor, ki je kazal veliko miroljubnost. Zaključil je govor v nadi, da Rusija ne bo zapustila te nove slovanske države, ki je njena lastna mladika.
Belgrad, 25. okt.—Razburjenje ljudstva v Belgradu je doseglo vrhunec 11. t. m. popoldne, ko se je prestolonaslednik Djordje izjavil solidarnim z narodom. Popoldne se je namreč vršil pred spomenikom kneza Mihajla velik meeting proti aneksiji in proti Avstriji. Govorilo je več govornikov. Prisostvovalo je shodu okoli 10,000 ljudi. Shod je kakor običajno sklenil vojsko z Avstrijo. Po shodu so se vršile velike manifestacije pred dvorom. Kralj se ni pokazal. Odtod so se manifestanti podali pred dvor prestolonaslednika Djordja. Klicali so ga burno. Ko se je prikazal, ga je nagovoril v imenu starih prostovoljcev, ki so se 1876. bojevali na Drini, Stevan Sremac, četovodja. Med drugim je dejal: “Djordje! Trenutki so vrlo težki in za srbsko pleme ter za Srbijo
usodepolni. Odloči se, ako hočeš postati slaven in bo tvoje ime z zlatimi črkartii zapisano v zgodovini Srbstva ali pa boš doživel, da bo na tvojih rokah izdihnilo naše milo dete, up vesoljnega Srbstva, naša mila Srbija.” Prestolonaslednik je nato odgovoril sledeče: "Dragi bratje moji! Čutim se vrlo srečnega, ker ste mi dali priliko, da se tudi jaz pridružim jednodušno-sti vsega srbskega naroda in se ponašam, da sem vojak in bom postal prostovoljski vodja naroda, kateri se je odločil, da umre za čast in slobodo svojo. Za sveto ime Srbinovo in čast narodno bom šel z vami, da se bojujem in prelijem kri, srečen, da sem sin srbskega naroda, tega najbolj dišečega cvetja v kiti Slovanstva. Neka živi, ko hoče da mre! Neka mre, ko hoče da živi! Da živi srpski narod!” Množica je te besede pozdravila z največjim navdušenjem. Razšla se je po mnogih ulicah, kličoč; Živila sry-ska Bosna! Rat Avstriji!
Državni bankrot.
Lizbona, 26. okt. — Tukajšnji glavni časopisi izjavljajo, da stoji Portugalsko pred državnim bankrotom ali polomom. V nobeni deželi, niti na Angleškem ne dobi več država posojila.
Grozen zločin.
Pisano, Italija, 28. okt. — Tukaj je napadel 60 letni Turi posestnika Be-nauta, ki mu je odpovedal službo. U-strelil je njegovega svaka dr. Christina, zabodel Benautovo ženo in zadal z bodalcem več ran Benautu. Nato je letel domov po drugo puško. Ko se mu je ustavila lastna žena, ji je preklal s sekiro glavo. Kmeta Bosca, ki ga je hotel prijeti v družbi kmetov in orožnikov, je ustrelil. Morilca še niso dobili.
Miss Elkins.
Turin, Italija, 27. okt. — Poseben sel je prišel danes semkaj z zapečatenim pismom od kralja Viktor Emanuela na vojvodo Abruškega, ki menda vsebuje kraljevo odloko glede ženitve Abruškega vojvode z gdčno. Katarino Elkins, hčerjo ameriškega milijonarja in senatorja.
Tu pravijo, da kraljica-vdova Marg-herita še vedno nasprotuje tej zaroki, a vojvoda je izjavil, da ga to čisto nič ne briga.
Grof Zeppelin.
Friedrichshafen, Nemčija, 27. okt— Grof Zeppelinov zrakoplov “Zeppelin
I.” se je danes dvignil s pruskim princem Henrikom, admiralom nemške mornarice, in kapitanom Mischke n* krovu. Vožnja je bila v vsakem oziru uspešna. Princ se je na povratku navdušeno izrazil o plovitbi in zrakoplovu ter je poslal cesarju Viljemu sledečo brzojavko: "Pod grof Zeppeli-novim vodstvom sem se čutil istotako varnega, kakor na svoji praporni la-diji.”______________________
Amer. brodovje odplulo.
Yokohama, Japonija, 24. okt. — A-meriško vojno brodovje je davi ob 8. uri odplulo iz tukajšnje luke v Olon-gapo, Filipinski otoki.
Znamenito je, da med tukajšnjim bivanjem otoka ni ubegnil nijedem mornar.
Japonci in Korea.
Soeul, Korea, 25. okt. — Poročila Lz Tokia pravijo, da se tamkaj vrše posvetovanja, ki merijo na to, da se Korea prispoji Japoniji. Z druge strani se ta govorica zanika.
Pravkar poročajo, da so japonski žandarji v Choladu usmrtili 22 članov neke Japoncem prijazne organizacije koreanskih domačinov, katere so smatrali za krdelo upornikov. Sploh nastopajo Japonci kruto proti Korean-cem.
Slovenska Ljubljana.
Ljubljana, 14. okt. — V današnji seji se je bavil deželni odbor s pritožbo dr. Ferd. Egra zoper sklep obč. sveta da dobe v Ljubljani ulice samosloven-ske napise. Poročal je občinski referent poslanec Jaklič, ki je predlagal odklonitev pritožbe. Grof Barbo je kot zastopnik Nemcev poizkusil s tehnično obstrukcijo in predlagal, da se ves obširni akt z vsemi predakti do-slovno prebere. Ker je pa poslovniku deželnega odbora taka obstrukcija nemogoča, je dal na zapisnik najostrejši protest. Nato je bila odklonitev nemške pritožbe sprejeta z večino glasov. Seveda se Nemci pritožijo še na upravno sodišče, vendar po prejšnji razsodbi nimajo mnogo upanja, da pro dro. Danes je toliko kot gotovo, da dobi Ljubljana samoslovenske ulične napise.
Velika Pratika (Blaznikova) p Pošljemo prosto poštnine. Der naj pošlje v znamkah po lOc. A. kanski Slovenec, Joliet, I1L

Joliet, 111., 28. okt. — Bazar v korist naši cerkvi sv. Jožefa, ki se je vršil v Golobičevi dvorani štiri večere, od sobote do torka, je uspel sijajno. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu in slabim časom velika. Natančnejše poročilo o tej velezanimivi prireditvi priobčimo prihodnjič, ker nam doslej še niso znani vsi podatki, a takole poročilo mora ustrezati resnici, to je, obsegati mora vse solnčne in senčne strani. Toliko pa lahko že danes tečemo, da je bil gmotni in moralni uspeh naše cerkvene veselice velik.
—	Tukajšnja tovarna za peči (Joliet Stove Works) je bila v soboto popolu-dne v veliki nevarnosti, da zgori, a gasilni oddelek izmed zaposlencev je pogasil ogenj, predno je ta napravil večjo škodo. Nastal je ogenj vsled neke eksplozije v kaluparnici (molding room).
—	John Juričič je vložil odškodninsko tožbo za $2,000 proti “American Steel & Wire”-kompaniji ter železniški družbi Chicago, Lake Shore & Eastern.
—	Tony Bluth in Matthew Stariha, ki sta bila zadnji teden obsojena v dosmrtni zapor v državni kaznilnici zaradi dvojnega umora (sahinar Arthur Yack in grocerist August Beltzner sta bila njuni žrtvi), se imenujeta sedaj No. 973 in No. 974. Prepeljana sta bila namreč v tukajšnjo kaznilnico vče raj, to je, v torek 27. t. m. Tam se bosta pokorila za svoje grehe do smrti, če ne bosta preje pomiloščena. Kmalu po kosilu, okoli 1. ure, sta bila obveščena, da se naj pripravita za odhod. Njuni pajdaši v okrajni ječi so se ginjeno poslavljali od obeh. “Korajža velja,” so rekli, “saj bosta nekoč svobodna, če bosta dobra.” In Stariha je odgovoril: “To pa to!” Predno sta zapustila ječo, jima je prijazni šerif Williams ponudil po eno smodko; in kadila sta in se smehljala, ko sta stopala v kočijo, v kateri sta se odpeljala v kaznilnico. “To je bolje, nego iti na ‘gavge’”, je rekel Bluth Starihi; in ta mu je pritrdil, češ, res ga pihneva. Ko sta s šerifom dospela v kaznilnico, sta bila izročena tamošnjim oblastnikom in “prekrščena”. Fantoma je želeti, da spoznata čimpreje, kako neumna sta bila, in če se resnično skesata, jima Bog gotovo oprosti že v tem življenju, in tudi posvetna oblast.
—	Na voglu Clay in Franklin cest je bila zadnjo nedeljo posvečena ruska pravoslavna cerkev, ki sicer ni velika, a vendar priča o cvetoči rasti krščanske misli v našem mestu. Cerkvica je stala samo $3,500, a je čedno zgrajena.
—	Dolgo pričakovani in res zaželeni dež je konečno napravil konec dolgotrajni suši. Zadnji petek zvečer je začelo rositi, in rosilo je več dni. Travnikom in vrtom sicer ni nič pomagal ta pozni dež, a razveselil je vendar vsakogar, kajti vode je že vsepovsod primanjkovalo, nele v Jolietu, temveč po vsej državi.
—	Rojak Anton Zupančič si je zgradil lepo hišo s štirimi sobami na Wood ruff Roadtx. Kontraktor John Prus se je spet vrlo obnesel.
—	Dan 6. novembra bomo obhajali v državi Illinois kot “Corn Carnival Day”, to je, praznik v proslavo koruze. Šolski deci je predvsem namenjen ta praznik, da spozna in se pouči, od kolike vrednosti je koruza za procvit naše države.
—Prihodnji torek bodo volitve. Arne riški državljani si bodemo volili predsednika naše ljudovlade itd. Joliet-čani bomo glasovali tudi o tem, ali naj državni pravdnik (State’s Attorney) dobiva stalno plačo, kar bi bilo pač edino prav v občo korist; in glasovali bomo, da li naj državna posta-vodaja dovoli $20,000,000 kot prispevek za napravo velikega kanala med Chicago in Mehiškim zalivom; ta denar bi se državi povrnil iz dohodkov nameravanega kanala.
—- Gdčna. Annie Košiček je želela objaviti sledečo zahvalo: “Vsem tistim fantom in možem, ki so mi pomagali za kontest v korist naše cerkve sv. Jožefa, se lepo zahvaljujem. Bog vam daj mnogo let živeti! A. K.”
—	Zadnji ponedeljek je bil demokratski dan. Popoludne se je predstavil Jolietčanom Adlai Stevenson, demokratski nominiranec za guvernerja države Illinois, in zvečer pa so vzbujali največjo pozornost bivši kongresnik Hunter in kandidat za kongres polkovnik McNaughton, kakor tudi demokratski nominiranec za državnega pravdnika, g. John J. Mahoney. Oba shoda sta se vršila v operi ob ogromni udeležbi.
Brockway, Minn., 26. okt. — Cen j. g. urednik! Blagovolite natisniti par vrstic iz našega kraja. Danes je glih štiri leta, odkar je bila naša cerkev blagoslovljena. Sv. maša danes se je pričela ob pol, deseti uri za vse dobrotnike cerkve; darova! je sv. mašo gospod župnik iz sosedske fare. Po sv. maši je bila zahvalna pesem. Sedaj že dva dni dežuje. Vreme je pa še dosti top)o, tako da je mesec oktober
bra jabolka cveto; že celih petindvajset let se ne pomni take jeseni.
Iz Oricka, N. Dak., sta prišla v Brock\vay gospod Jožef Jahn in soproga ter gospodična Terezija Srna. Bodejo sedaj tukaj stanovali na svoji farmi.
Tukaj v naši naselbini imeli bodemo dve slovenski poroki, 27. okt. se bodo poročili gospod Jožef Omann in Jerica Jeklič, oba dobroznana Slovenca; in g. Peter Justina in Neža Legat. Vsem novoporočencem želimo srečo v novem stanu.
Drugih novic ni posebnih, pa vdru-go še kaj več. Pozdrav vsem čitate-Ijeni Am. Sl. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov in predplačnikov. J. P.
Ely, Minn., 25. okt. — Dne 19. okt. se je ponesrečil rojak Jos. Gorše. Vpo-slen je bil v Savoy-rudniku. Plast rude se je zrušila vrhu njega, strlo mu je nogo ter poškodovalo na več krajih gornjega dela telesa.
G. George Šikonia, rodom iz Tribuč pri Črnomlju, se nahaja nevarno bolan v Parker bolnici. Želimo, da v kratkem okreva.	J. J. P.
Willard, Clark County, Wis., 22. okt. Slavno uredništvo Am. Slov., prosim malo prostora v listu, da naznanim rojakom, kako da se tukaj pri nas vladamo. Vreme imamo jako ugodno, tako da delamo še zmiraj golorok. Listje pada od dreves, trava je še zelena. Zadnji teden je bil tu pri nas ogenj. Prišel je sem iz smrekovih krajev. Listje je zgorelo, trave pa se ni hotel pr'jeti ogenj. Otroci so se kaj veselili, ker je bilo svitlo vsak večer. Daši je bil precej hud veter, pa ogenj je le šel počasi naprej. Ker sem jaz požgal v spomladi aprila meseca, ni imelo sedaj drugo goreti kot listje. Listje pa moramo tukaj požgati vsako leto, če ne nam travo zaduši. Ne more rasti trava izpod listja. Vsako leto aprila meseca ima vsak pravico zažgati in iz njegove zemlje gre žiher ogenj, kamor hoče, ne zapade nič kazni. U-bogi farmarji letos v smrekovih okrajih! Letos je bilo dovolj ognjev povsod. Rojaki naj si zapomnijo, da naj pustijo v miru zemljo, kjer smreke rastejo. Tak kraj je jako nevaren za ogenj, to sem jaz sam videl. Človek ni varen nobenkrat. Zemlje ne more noben brez ognja izčistiti. Tu pri nas imamo zmiraj ogenj, kjer delamo. Ta ogenj nam nikoli nič škode ne naredi, koristi pa veliko. Zadnji teden se je Stif Plave se svojo družino preselil v svojo novo hišo. Frank Perovšek ima tudi uže vse poslopje v redi. Sedaj smo vsak na svojem in pričeli smo sekati drevje. Parna žaga na Wil-lardu je včeraj prvikrat opoldan zažvižgala. County-zemljemerec je meril tu zadnji teden 4 dni. Poklican je pa bil po telefonu, da mora iti domov. Vkratkem pride nazaj, ker tu ni dogo-tovil vsega. Ravno to jesen 55 let bo minulo, ko je bila ta zemlja prvikrat razmerjena. Za Slovence je inženir odmeril več akrov dobre zemlje. Zemlja Slovencev leži na obeh straneh ceste na tri milje daleč. Štirje Slovenci se uže vidimo iz ene farme na drugo. Z božjo pomočjo upamo, da bomo odprli še ta teden novo cesto iz slovenske naselbine v Greenwood. Kakor sem uže poročal, smo trije Slovenci vzeli pogodbo odpreti omenjeno cesto. Za sedaj končam in pozdravljam Slovence po Združenih državah in pa tebi, Am. Sl., želim obilo novih naročnikov in predplačnikov.
Ignac Česnik.
Celovec, 3. okt. — (Blagoslovljenje šole v Št. Jakobu v Rožu.) Ob krasnem vremenu blagoslovila in otvorila se je v nedeljo nova krasna šola v Št. Jakobu v Rožni dolini. Zbralo se je do 600 Slovencev iz vseh krajev Slovenije. Ob deseti uri je daroval prošt Einspieler slovesno sveto mašo na pro stem pred šolo, kjer se je postavil oltar. Pevski zbor v Št. Jakobu, “Rožica”, pod vodstvom gosp. kaplana, pa je krasno popeval pri sveti maši. Po sv. opravilu so pevci zapeli "Moja domovina”. Nato č. g. župnik Ražun v vznesenih besedah naslika boj, ki ga bojujejo koroški Slovenci za slovensko šolo. Po govoru pa mil. g. prošt blagoslovi krasne šolske prostore, katere je izvršil zelo okusno g. zid. mojster Marenčič. Delo hvali mojstra. Po blagoslovu zapojo pevci “Pesem koroških Slovencev”. Za njimi stopi na oder poslanec koroških Slovencev g. Grafenauer, kateri je dejal: Danes smo se zbrali, da otvorimo trdnjavo našim otrokom in postavimo spomenik slavni naši domovini. Zbrali smo se, da otvorimo šolo, v kateri se bo poučeval in rastel naš zaklad — naši otroci v katoliški veri in narodnem prepričanju, da bo utrjen na teh dveh podlagah stopal v boj za obstanek in pravice našega naroda. Tukaj bo vzdigoval naš zaklad — svoje zaklade. V jeseni smo in narava dobiva resno lice. Tudi naš narod je stopil v jesensko moško dobo in hrabro brani svoje življenje proti naporom onih ljudi, o katerih pravi slavni naš Gregorčič: “Pra vico v grob so devali”* Po velikem trudu in naporu, po za naše število naravnost neverjetnih žrtvah smo dozidali lastni dom izobrazbe za dušo in
telo naših otrok, in moja prijetna dolž nost je izreči hvalo vsem onim, kateri so ali z uma svitlim mečem vodili to stavbo, kakor tudi vsem onim, ki so z radovoljnimi darovi pripomogli toli potrebno, a tudi naravnost krasno šolo dogotoviti. "Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača". Dolžni smo samim sebi ljubezen v prvi vrsti, a ljubezen dejanski tudi podajati, je naša sveta dolžnost. Vredni sinovi in hčere slovenskega naroda se skažimo s tem, da tudi v bodoče podpiramo zavode, v katerih biva večja sreča naših otrok. Tak zavod stoji danes pred nami in bo še poznim rodovom pričal o kruti sili neprijatelja, a tudi o trdni nadi in goreči ljubezni do drage slovenske domovine. (Burno pritrjevanje.) Popoludne bo 3. uri je bila na vrtu “Narodnega doma” krasna ljudska slavnost. Vrt “Narodnega doma” bil je to pot premajhen. Navdušeno se je govorilo in popevalo, dokler ni potekel čas ločitve. Gostje so odhajali na kolodvor ter se z živio-kli-ci ločili v nadi, da se še večkrat snidejo. Da ni bilo brez heil-klicev na kolodvoru, se razume, a so jim odgovarjali krepki “Živio!” Napis na šoli spredaj je “Narodna šola”, na drugi strani: “Da na veke slovenski bo Korotan, mu šola ta bodi skala, bran!”
Korošec.
GOSPODARSKI PREVRAT V STARI SLOVENSKI DOMOVINI.
(Poslano.)
Kakor smo uže opetovano poročali, je tekla dne 20. kimovca letos v beli Ljubljani slovenska kri vsled kruto sti, s katero je v sporazumu Sloven ceni toli neprijazne vlade postopala proti demonstrantom vojaška sila.
Demonstracije so se vprizorile radi tega, ker so bili zborovalci šolske družbe sv. Cirila in Metoda v štajerskem mestu Ptuju brez vsacega povoda napadeni, opljuvani in ranjeni!
Dva mladeniča od vojaških krogelj zadeta sta na mestu obležala, mnogo drugih Slovencev pa je bilo težko ranjenih. A to niso bili nikaki demon strantje, ampak mirni ljudje, ki so ve činoma vračajoči se od svojih nedelj skih izletov z dežele (okolice) le po naključju došli na prostor, kjer se je ravno streljalo!
Naskok streljajočega nemškega vo jaštva je bil v pravem pomenu besede zavraten! Nobenega signala, kakor je predpisan za take slučaje, nobenega opomina, nikakega opozorjenja, da se bode streljalo ni prišlo ne od vojaštva, ne od političnega komisarja. Hipno so počele pokati puške tako, da se občinstvo ni moglo pravočasno umakniti s pozorišča.
To neusmiljeno postopanje vojaške sile; kri nedolžnih žrtev, ki je napojila tla pri stolni cerkvi sv. Nikolaja; skrajno ter dosledno krivično preziranje zajamčenih narodovih pravic; ve dno zapostavljanje slovenskih uradnikov na korist nemških ali točneje nem škutarskih privržencev od strani pri stranske vlade: vse to je prebudilo naposled naš slovenski narod, da se je odločil, od sedaj naprej najstrože in dosledno postopati ter se držati gesla “Svoji k svojim!” in na gospodarskem polju zadeti živo stran med Slovenci ošabno gospodujočega nemštva!
V tem smislu so se zvezale vse slo venske politične in gospodarske stranke in društva, vse svoje moči napeti proti nemškemu nasilstvu, ter vladi pokazati, da je ta čili narod zmožen, mirnim potom spodkopati tla oni trdnjavi, kojo hoče nemška buržoazija na umeten način vzdrževati sovražnemu germanstvu.
Slovenski listi v stari domovini odu-ševljeno poživljajo naše rojake na bojkot proti nemškemu kapitalu, nemškej trgovini, nemškemu obrtništvu in podjetništvu. Nemci uže bridko tožijo, da nimajo več zadostnega obrata v svojih podjetjih, da bi si ohranili eksistenco in že se nekateri pripravljajo na izselitev v one dežele, odkoder so došli!
Slovenski narod je sicer maloštevi len, a vendar je čil in vstrajen. Daši Slovenci tudi nimajo Bog ve kaj industrije, vendar je mnogo večjih ali manjših podjetij, pri kojih se pridno vdeležujejo! Pošteni so vam ti Slovenci, pridni, varčni, vstrajni in previdni v svojih gospodarskih zadevah; zatorej pa zaslužijo tudi spoštovanje, koje mu rad izkazuje vsak treznomisleč člo vek, — samo nemec in nemškutar ne!! Prirojena jim ponižnost pa jih je uže v starodavni dobi potisnila pod jarem tujca — Nemca, ki slej ko prej noče priznati pravic, koje ima slovenski narod zajamčene v avstrijskih ustavnih zakonih.
Slovenski narod se v kulturnem pogledu dandanes lehko ponaša; ima velikansko književno društvo sv. Mohorja, ki mu je podelilo uže nad 12— reci dvanajst milijonov raznoličnih knjig; tisoč in tisoč izobraževalnih dru štev in čitalnic skrbi za duševno izobrazbo itd., tako, da je na tem polju dosegel že višek in mu ni nujno potrebna tuja pomoč. Emancipiral se je popolnoma od nemškega vpliva.
Žal, da naš narod ni z enakimi koraki napredoval na gospodarskem po-prišču! Tu se pač še ne more govoriti o kaki emancipaciji! Nemci še vedno prevladujejo se svojim kapitalom, ko-jega nemalo izkoriščajo za okrepljenje nemškega življa pred našimi rojaki v stari domovini. In čuj! mnogo, da mnogo tega kapitala so že dali in jim še dajejo v roke Slovenci sami!!
Jasen dokaz temu je “Kranjska hranilnica v Ljubljani”. Ta hranilnica je popolnoma v nemških rokah, ima do-
cela nemško upravo in iz svojih vsakoletnih prebitkov podpira nemški živelj v Kranjski, ki bi bil sicer že davno zginil s površja! —
Oglejmo si torej to hranilnico nekoliko bliže ter povejmo, kaj in kakšno je njeno delovanje, da jo bodo poznali natančneje tudi amerikanski Slovenci!
Stara je res uže 88 let, in tekom te dolge dobe si je nakupičila hranilnih vlog okroglo 67 milijonov kron in pa zraven še posebne rezervne zaklade, ki so znašali koncem leta 1906 še 9,210,985 kron 99 vin., a koncem leta 1907 pa radi raznih kurznih izgub in družili izdatkov na takozvanih podporah le še 8,643,095 kron 96 vin. — Vsi rezervni zakladi so se tedaj v teku enega leta znižali skupno za svoto 567,890 kron 03 vin, ali okroglo več nego za pol milijona kron!
Nastane sedaj važno vprašanje: kdo jamči za varnost tega ogromnega premoženja?
Navadno se misli, da jamči za “Kranjsko hranilnico” cela kranjska dežela, kar prihaja od tod, da ima hra nilnica po deželi svoje ime!
“Kranjska hranilnica” ni ne deželni, ne kak občinski zavod, ampak ona. je privatno društvo, obstoječe iz 65 čla nov nemškega mišljenja, ki naj bi vsi skupaj jamčili za svoto 67 milijonov kron, ali vsak posebe za nad en mi ljon kron! —. Pravila “Kranjske hra nilnice” pa nimajo nikakega določila, ki bi članom tega društva nalagalo kako posebno jamstvo za varnost v hranilnici se nahajajočih vlog!
Ker “Kranjska hranilnica” ni ne deželni, ne občinski zavod, za kojega varnost tudi člani-upravitelji niso obvezni — kdo torej jamči za sigurnost ogromnega premoženja? —
Odgovor na to je: vsa varnost leži le v rezervnih fondih, koji se pa tako upravljajo, da se je njih stanje v enem letu znižalo za več kot pol milijona kron!—
Drugo vprašanje pa nam sili na pamet in sicer:
“Kakošno jamstvo za svoj vloženi denar imamo pri druzih v Ljubljani se nahajajočih denarnih zavodih? Katero posebno jamstvo daje za varnost hranilnih vlog na primer “Mestna hranilnica ljubljanska?” —
Tudi ta hranilnica ima rezervne zaklade; poleg teh zakladov pa še jamči mesto Ljubljana s svojo imovino in svojo davčno silo Tudi drugi denarni zavodi imajo zadostne rezervne zaklade!
Da se vrnemo zopet k “Mestni hranilnici ljubljanski”. Ta obstoji sicer le dobrih 19 let, a ima uže sedaj nad 27 milijonov vlog in rezervnega zaklada nad 900,000 K., kar dokazuje dovolj, koliko ugleda in zaupanja ima ona med Slovenci! ■—
Od 20. kimovca letos nadalje vrši se močan “run” na “Kranjsko hranil-
nico” in cele množice vlagateljev hite. dvigat svoje teško zaslužene prihranke ter jih večinoma, rekli bi skoro izključno vlagajo v “Mestno hranilnico ljubljansko”!
Zarotili so se nekako naši bratje v stari domovini, da izvedejo konse-kventno do konca program ekonomične samostojnosti. V “mestno hranilnico” se je vložilo v dobrih štirinajstih dneh več nego en milj on kron, ki so bile dosedaj pri “Kranjski hranilnici” naložene.
Rojaki v svobodni Ameriki! Zvedeli ste, kako kruto in brezobzirno se postopa z našimi krvnirrji sorojaki v naši ljubljeni stari domovini; čuli ste, kak neizprosen boj se bije za našo drago domačo grudo na Kranjskem, sedaj veste, s kakim uspešnim orožjem se hočejo naši domačini otresti za vedno neznosnega, brezobzirnega' in o-šabnega nemškega jerobstva — sedaj mislimo, da bodete tudi vi vedeli, s kakimi sredstvi in po kakih potih lehko pritečete na pomoč svojim zatiranim sobratom in rojakom v stari domovini!
Odprto pismo Slovencem.
The Collins N. Y. Medical Institute.
Dragi moj zdravnik: — Z veseljem sem prejela Vaše pismo ter se Vam srčno zahvaljujem za Vaš trud in uspešno zdravljenje ter potrjujem, da se počutim popolnoma zdravo in ne potrebujem več zdravil. Zatoraj se Vam še enkrat zahvalim in kličem* “Bog Vam . plati.” Priporočati Vas hočem našemu narodu v slučaju zastarelih in težkih boleznij. —
Vam ostanem vedno hvaležna Marija Puhek, Box 72,
Mohawk, Mich.
Ozdravljenje zabasanosti.
“Moja žena,” piše g. Jos. Langner, 8240 Buffalo Ave., So. Chicago, 111., “je trpela na zabasanosti in glavobolu. Rabila je Severove krogljice za jetra in je bila ozdravljena. Ona priporoča te krogljice vsakomur, ki trpi na enaki bolezni.” Prodajejo se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Ženska obsojena na vislice. Na vislice je bila te dni obsojena v Mitroviči Darinka Tubič, ki je bila ustrelila ženo Marka Blešiča, s katerim je živela v prešestvovanju. Marka Ble-siča so obsodili v 12 let težke ječe.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. A. Horwat, Joliet, 111.
POZOR, ROJAKI
Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDEL0VALNIC0
nagrobnih spomenikov
Izdelujem krasne spomenike kakor tudi okvirje za nagrobne cvetlice.
Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila Delo jamčim.
Izvrstno delo—nizke cene.
SIMON ŠETINA
slovenski kamnosek 1011 N. Chicago St. JOLIET
Očistite jetra Flexer’s Pink I vi ver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za« basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
Ihe D. S" IRc. in leersclianin” 5c.
Na d. bno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, I1L
* ?
*	Nekatera so dobra!	Druga morda boljša! ★
*	Severova zdravila so na.iboliša,!
“ I ★
* i
- *
1 ir
j
BOLEZEN NA OBISTIH
je jako nevarna, ako se spremeni v kronično, in je kot taka jako težko odstranjena. Znamenja take bolezni so neredi jeter in obisti, zabuhlost obraza in otekle noge, bolečine v členkih, trganje v hrbtu ter barvna in boleča voda
Severovo
zdravilo za obistih in jetra
je perfektno zanesljivo za vse nerede obisti, jeter in odstrani vse vodne nevarnosti. Ako čutite katerega teh neredov, potem začnite preč rabiti to zdravilo in okoristite se. Cena 75 centov in $1.25.
* Gosp. Emanuel Hrbek, R. No. 1, Box 48, Phillips, Wis., piše;
“Prav zadovoljen sem v Vašimi zdravili. Posebno zdravilo za obisti in jetra mi je pomagalo pri bolečini odpuščanja vode- Porabil sem samo dve steklenici istega časa več ne trpim.
ZDRAVNIŠKI NASVET POŠLJEMO NA ZAHTEVO ZASTONJ.
Neprebavnost
je najnavadnejša bolezen v tej deželi, ki kaže neprebavnost. Povzročena je po napačnem rbljenju jedil, hitrem uži vanju, preveč jedi, nerednem uživanju, nerednem pitju in prenapetost pri delu
Severov
življetiski balzam
odstrani najnevarnejše neprebavnosti. Daje tudi dober okus.. Cena 75 centov.
Ponesrečenje
se lahko primeri vsakomur. Vedno je treba imeti pri roki dobro mazilo za odrge, pretege, kraste, da se prepreči bolečina, zmanjša vnetje. Bolečine se hitro odstranijo in normalna kondicija se kmalu namesti, ako se že v začetku začne rabiti
Severovo
Olje sv. Gotharda.
Storilo bode vse kar se od njega pričakuje—morda še veliko več. To je najboljše mazilo. Cena 50 centov.
Prodajejo se v vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov.
★
i
i
$
i
★
★
★
★
★
★
1
j
★
★
★
+
t
$
!
Î
ÜÍ / IT Qp w	ED A CEDAR RAPIDS
■ ymw' ■ ■ ■ V>EV .. • * y. ■ % 'r ■	ERA VO. - I0WA
—	Slovenci Bolgariji. Dne 6. okt. je bila iz Ljubljane odposlana naslednja brzojavka: Monsieur le president du conseil des ministres, Timovo. Slovensko ljudstvo navdušeno pozdravlja zgo dovinski čin osvobojenja bratskega junaškega naroda bolgarskega. Živela slobodna Bolgarska! Slava bolgarskemu kralju! Dr. Šušteršič, načelnik “Slo venskega kluba v državnem zboru.
—	Ljubljanski občinski svet. (Seja
6.	okt.) Župan Hribar pozdravi veselo vest, da je Bolgarija postala neodvisna kraljevina in si izprosi od občinskega sveta dovoljenje, da pošlje županu sofijskemu tozadevno brzojavno častitko. Župan se nato med drugim zahvali tudi farni duhovščini, ki se je odrekla nagradi za pogreb Adamiča in Lundra, darovala to svoto za ranjence in pustila po cerkvah \anju zastonj zvoniti. Prečita neki dopis, v katerem naznanja železniška uprava, da se bo nemudoma začelo s prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani. J. žel. je že v to svrho imenovala stavbnega voditelja. — Na vprašanje Velkavrha, kdaj se odkrije cesarjev spomenik, župan odgovori, da je bilo slovesno odkritje določeno 4. oktobra, da je bilo povabljenih okoli 300 občin, da sta bila povabljena tudi baron Beck in Bie-nerth, da se je pa zaradi žalostnega razpoloženja spričo dogodkov 20. septembra morala slavnost odgoditi. Odkril se bo spomenik druzega decembra ob priliki jubilejne svečanosti.
—	Sloga hrvaških in slovenskih delegatov. Budimpešta, 8. okt. Slovenski in hrvaški delegati avstrijske delegacije so se konstituirali kot “sloven-ski-hrvatski klub” ter se sklenili v vseh vprašanjih postopati solidarno.
—	Sadna razstava v Novem mestu je 3., 4. in 5. oktobra razstavila nad 100 vrst raznega krasnega sadja.
—	Ustanovilo se je novo podporno in strokovno društvo gozdnih delavcev na Kranjskem. Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Sedež je v Češnjici v selški dolini.
—	26,000 kron je dovolil novi delavski minister Gessmann ljubljanskim uršulinkam, da napravijo v Idriji višjo gospodinjsko šolo in zraven oskrbe otroški vrtec.
—	Stavka popirnega delavstva v kranjskih popirnicah je končana z zrna go delavstva. Avstrija še ni imela take stavke. Socialna demokracija je v ti stavki nastopila nasproti delavstvu.
—Pod naslovom “Nikar se ne jezite! Ljubljana ohrani samoslovenske napise!” poroča ljubljanski “Slovenec”: Nemce in nemškutarje silno jezi, ker jim Prade in vse upitje nemškega časopisja ne pomaga, da bi se zopet po kazali po ljubljanskih ulicah vsi prej šnji nemški napisi. Ni jih in jih nit “Deutsche Wacht” v Celju je sedaj iznašla način, kako bi se zopet mogli “oživeti” nemški napisi po Ljubljani.
Z vso resnostjo predlaga: Država naj pred vsako trgovino postavi .vojaško stražo z nabasano puško. Vsakega vojaka naj se na račun slovenskih hišnih posestnikov plača po 4 krone za 24-urno službo. Tako naj bi Slovenci morali plačati na dan okolu 1000 kron. Jako prijazen nasvet, samo eno napako ima, da bi tudi ta sredstva ne pričarala nazaj nepotrebnih nemških napisov. Trgovci in obrtniki vedo, da občinstvo v mestu in po deželi želi sa-moslovenskih napisov in če se po tej želji ravnajo, imajo popolnoma prav! Na hujskanje “Deutsche Wacht” in drugih takih listov se ne more ozirati noben pameten človek, ker od -teh ljudi še nihče v Ljubljani ni niti vinarja zaslužil.
—	Za žrtve 20. septembra in za spomenik je došlo do 10. okt. g. dr. Kokalju 9096 K 36 v, g. dr. V. Gregoriču 5333 K 91 v, narodne dame so nabrale okolu 2000 K, tako da je sedaj nabranih okolu 14,430 K.
—	Kje naj stoji spomenik Lundru in Adamiču? O tem so po Ljubljani različna mnenja. Nekateri so za to, da se kostanji pred kazino posekajo in da se v ozadju sredi lepih nasadov postavi spomenik Lundru, Adamiču in Rodetu. Drugi so za to, naj bi se spomenik postavil ob novem Frančiškanskem mostu na strani, kjer so stali Mayerjevi vojaki. Drugi so za spomenik na Pogačarjevem trgu in da bi se ulica, ki veže Pogačarjev trg s trgom pred škofijo imenovala “Ulica slovenskih mučenikov”. Nekateri so tudi za skupni grob in spomenik Rodetu, Lundru in Adamiču na pokopališču.
—	Umrl je 9. okt. popoldne župan občine Moste, g. Mihael Marenčič. Bil je postrežljiv in je vedno delal v blagor občanov.
—	Umrl je poštni kondukter Andrej Bajec.
—	Nesreča. Z Dol pri Litiji se poroča, da je ubilo Matijo Dolška, hlapca pri Fran Knezu v Sapoti, ko je vo-
zil mošt z Moravške gore, v noči od 6. na 7. okt. Sodi se, da je najbrž premalo zavrl nad klancem v Brezji in se je voz s sodi nanj prevrnil.
—	Umrla je v Novem mestu sestra preč. gospoda kanonika Fran Povšeta, Ana Povše, rojena 1827 na Trebelnem.
—	Delavec obstrelil delavca. Iz Zagorja so pripeljali 4. okt. v deželno bolnišnico delavca Jožefa Rogla, katerega je njegov sodelavec Škerjanec v prepiru obstrelil. Rogel je imel v životu .tri kroglje. Nesreče si je baje največ kriv sam, ker je začel napadati in ni odnehal. Šinkovec se je branil in je izkušal zbežati. Ko si pa ni mogel drugače pomagati, je streljal.
—	Ponesrečena nečakinja g. Činko-la. Dne 6. oktobra zvečer je nečakinja ljubljanskega spoštovanega posest nika gosp. Činkola, gostilničarja v Kopitarjevi ulici, gdč. Nežika Škavič hitela po stopnjicah iz kleti. Poskočila je dve stopnjici, pri tem se ji je pa v notranjščini nekaj utrgalo. Stregla je gostom še en četrt ure, potem je pa pričela tožiti o notranjih bolečinah. Prepeljali so jo v bolnico, kjer jo pa vsled slabosti niso mogli operirati. Dne 7. okt. je Škavičeva v bolnici umrla.
—	Novice iz Bele Krajine. Srčna kap je zadela 6. t. m. 74 letnega Matevža Sivca, hlapca v gostilni pri Kon-detu. Ravno je sedel pri večerji, ko se zgrudi in obleži mrtev. -—- Vinska trgatev je tako obila, kakor se nje ljudje sploh ne spominjajo. Zaradi pri-mankujočih vinskih posod je cena sodov nenaravno poskočila. — Komisija za belokranjsko železnico je pa bila dne 1. t. m. Izdelana sta dva načrta Novo mesto-Metlika in Novo mesto-Črnomelj-Met lika.
—	Iz škofijske kronike. Imenovani so bili čč. gg. dr. Al. Merhar, kaplan v Sostrem za nadomestnega verouči-telja na c. kr. II, državni gimnaziji v Ljubljani; Val. Zabret, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano, za župnega upravitelja ravno.tam; Anton Žnidaršič, kaplan v Zagorju ob Savi, za soupravite-lja župnije Sv. Planina in Stanko Premeri za prefekta v kn. šk. Alojzijevi-šču v Ljubljani. — Stalni pokoj je dovoljen čč. gg. Frančišku Perpar, župniku pri Sv. Trojici pri Tržišču in Andreju Pipan, župniku na Polici. — Za župnijo Sv. Katarina v Topolu je pre-zentiran č. g. Andrej Pavlin, eksplozit na Gorici pri Sodražici. —• Premeščena sta čč. gg. kaplana Anton Lavrenčič iz Cirknice kot župni upravitelj v Velike Poljane in Jernej Podbevšek iz Zagorja ob Savi v Cirknico. — Na novo nameščen je č. g. semeniški duhovnik Janez Primar kot kaplan v Zagorju ob Savi. — Na vseučilišču na Dunaju bodo nadaljevali svoje študije čč. gg. Janez Kovač, Janez Samsa, Ignacij Breitenberger in Frančišek Trdan.
—	Ljudski shod se je vršil na Studencu pri Postojni. Poročal je poslanec dr. Žitnik o delovanju državnega zbora in nalogah deželnega Zbora. Zborovalci so se izjavili proti razpo-roki, za krščansko in narodno vzgojo mladine in za korenito izpremembo lovskega zakona. — Shod je bil tudi v Kamni gorici in v Dolu pri Lazah. —• Štrajkarski shodi so pa bili v Preski, Sostrem in pri D. M. v Polju.
—	Pogreb župnika Gregorja Malovrha. Iz Št. Vida nad Ljubljano poročajo. Dne 8. okt. se je vršil tu pogreb preč, g. župnika Gregorja Malovrha. Pogreba so se udeležili učenci ljudske šole z učiteljskim zborom, profesorji in učenci kn.-šk. zavodov v Št. Vidu, veteransko društvo z zastavo šentvidska požarna bramba, člani delavskega podp. društva z vencem, telovadci izobraževalnega društva z zastavo, društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, Marijina družba z zastavo, 35 čč. gg. duhovnikov, med njimi stolni kanonik Sušnik in Kolar ter stolni dekan Fettich-Frankheim, šentvidski župan z občinskim zasto-pom, sorodniki umrlega in velikanska množica občinstva.
—	Redka lovska sreča. S Toplic se piše: V soboto 26. sept. zjutraj ob osmi uri je šel naš župnik na sprehod v knežji “park”. Za kratek čas je vzel seboj psa-braka in puško. Ko pride na zadnjo stezo, ugleda na 40 korakov pred seboj lepega srnjaka. Puško napeti, pomeriti in sprožiti, je bilo seveda delo najkrajšega hipa. Smrtno zadet se je rogač zvalil v dolino, iz katere se je tihotapski priplazil. Hotel se
psu, ki je ondi iskajoč zver šumel po listju, na lep način ukrasti, toda to pot se je zmotil. Pozneje se je dognalo, da je gospod Barborič iz Novega mesta na nasprotni strani piskal gozdnim jerebicam in srnjaka prepodil. Ta jo je ubral čez potok Sušico ■ svojo nesrečo prišel župniku naproti. Tak slučaj, da bi kdo v topli-škem parku ustrelil srnjaka, se more pač le v jubilejnem letu 1908 pripetiti.
-	Električen pojav. Blizu Grudnove vile v Dolenjih Retjah pri Vel. Laščah raste sredi njive pri stari cesti lep jesenov grm. In okoli tega grma, kakor se poroča, se je nedavno začela prikazovati svetla električna luč, ki je sikala v kratkih presledkih okolu grma in do tri metre visoko v zrak celo noč. Drugi večer ni bilo pojava. Tre
i večer pa se je užigalo ob mraku pol re. Retenjski učenjaki so takoj uga nili, da je jesen, ki prevaja elektriko, ki se nabira v zemlji pod grmom.
-	Čez sedem let našel svoj goldi nar. Svoj čas se je po mestu, ki vodi čez Grubarjev prekop v Ljubljani neki dečko igral s srebrnim goldinarjem, ki mu je pri tem padel v vodo. Sedaj, ko so končali zatvornice, se je deček
pomnil izgubljenega goldinarja, ter ga šel pod most iskat, kjer ga je tudi našel. To je druge otroke tako ojačilo, da dan na dan iščejo po jarku podvodnih zakladov.
rej tudi Nemci se bodo učili tisti zaničevalni bindišarski jezik, s katerim vendar ne pridejo dalje po svojem izreku, kakor do hišnega praga. Ali ni potem to nepotrebno?
—	Trgatev po Slov. goricah je bila do 12. okt. že večinoma dokončana. Tako vesele trgatve vinorejci v Slov. goricah dolgo, že dolgo niso imeli. Slehernemu skoraj je zmanjkalo posode, tako je bilo bogato obloženo trsje. Povrh tega so imeli vinorejci cel teden najlepše vreme — ni čudno, da je bilo veselje splošno! Z vseh vrhov so gromeli topiči in se je slišalo razposajeno vriskanje in petje. Po splošni sodbi bo letos dobro vino.
-	Z oreha je padel in se ubil v celjski okolici posestnik Maks Čatar.
—	S kolesa je padel ponoči in čez tri dni umrl Anton Novak, posestnika sin iz Zajasovnika.
-	Zaradi izgredov v Ptuju so bili dne 9. okt. obsojeni sledeči Nemci: Jurschinak na deset dni, Lorents-chitsch na osem dni, Rom na pet dni, Ethl je bil oproščen.
—	Slovenec misijonar v Patagoniji. Dne 4. t. m. je nadškof turinski, kar-dinarl A. Richelmy podelil nižje rede in subdijakonat Slovencu Alojziju De-jaku iz Nemške vasi pri Ribnici, ki je bil dosedaj profesor hrvatskih gojencev in viceprefekt v salezijanskem zavodu v. Turinu. V kratkem se poda v Patagonijo (Južna Amerika), kjer bo misijonaril med tam naseljenimi Hr vati.
•—■ Cesta Gabrovčec-Muljava. Trinajst let je že, kar je bila umerjena preložitev ceste od Gabrovčeca do Mu ljave in pobral se je že prisilni naklad zanjo, s preložitvijo pa še zdaj ni nič.
—	Za povzdigo živinoreje v kamniš kem okraju se je osnovala 25. okt. ži vinorejska zadruga v Kamniku.Namen te zadruge bode rediti in izboljšati či sto pleme pincgavske pasme, skrbeti za dobre bike, sluipne pašnike in za skupno prodajo živine. Po tej poti se da najhitreje priti do zboljšanja živinoreje.
—	Roparski napad pri belem dnevu. Gospa Marija Polakova, učiteljica Doleh pri Litiji, se je napotila 30 septembra t. 1. ob eni popoldne iz Dol v Sevnico. Tja je bila povabljena kot priča v neki posestveni zadevi. Ro mantična pot in lepo vreme sta jo iz vabila, da se je napotila peš do Radeč pri Zidanem mostu. V soteski pod Kumom jo je napal ropar pri belem dnevu t. j. ob treh popoludne. Na levo skala, na desno peneči se potok So pota in zopet skala. Srčnemu možu bi upalo srce in kaj ne bi ženski ob nenadnem napadu, ob vršanju peneče se Sopote in ob groznih besedah: “De nar sem, ali pa te zabodem!” In prijel je ropar svojo žrtev za lase, jo potegnil nazaj in gledala sta si v oči. Straš ne so bile neki roparjeve oči v tre notku, ko je izpustil besede: “Denar sem, ali te pa zabodem!” In v rokah se mu je zasvetil ostro nabrušen nož Dala mu je torbico, v kateri je imela robček, ključek, povabilo k sodniji, za vojček za cigarete in denar. In izpu stil se je črez penečo se Sopoto gozd. Vso zadevo je preplašena go spa naznanila na orožniški postaji Radečah pri Zidanem mostu. Orožni ški postajevodja g. Lovrič je ukrenil takoj vse potrebno, da se izsledi ro par ja.
KOROŠKO.
150 tisoč hi nerazprodanega lanskega pridelka. Letos je zopet bogata letina. Kaj čuda, da ljudje ne vedo kam z vinom. Ponujajo ga sedaj po 20— 24 kron hi, slabše sorte celo po 10—12 kron za hi.
—	Skladatelj Danilo Fajgelj je dne
9.	okt. v Gorici umrl.
—	Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici g. Andrej Mašera, trgovec in posestnik v Kobaridu.
—	Umrl je v Solkanu gospod Franc grof Strassoldo Villanov, star 93 let.
—■ Lahi žele goriško deželo razdeliti v laški del, ki naj bi imel glavno mesto Gorico, in slovenski z glavnim sedežem Tolmin.
—- Umrla je v Ajdovščini gospa Iv. Bianchi, stara 41 let. — V Šebreljah je umrl Jožef Klemenčič^ star 79 let, ki je bil dolgo let župan v Šebreljah. -—-V Oslavlju pri Permi je umrl veleposestnik gosp. Anton Pintar v 79. letu svoje dobe.
—	Hrvatska ljudska šola v Pazinu je imela pred 18 leti, ko so jo odprli, le 60 učencev in učenk. Danes jih ima 330. Tudi lep napredek.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostiln», 'PK
tjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkLoff,
N. W. Phone 609.
n 37 N. Hickory St..	Joliet.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
—	Umrl je 9. okt. zjutraj nenadoma c. g. Andrej Aplen, knezoškofijski du-1 hovni svetnik, dekanijski svetnik in župnik v Železni kaplji v 62. letu starosti. Ranjki je bil rojen v Št. Mi-helu pri Pliberku ter je bil v mašnika posvečen 21. grudna 1878.
—	Umrl je v Celovcu v 39. letu svoje dobe g. Jožef Trabesinger, posestnik hotela.
—	Celovec, 14. oktobra. Vsled ne-čuvene nemške agitacije proti slovenski slavnosti, ki je bila povodom otvoritve “Delavskega doma” napovedana za prihodnjo nedeljo, je vlada pokazala velikansko slabost. Vlada se je Nemcev ustrašila in namestu da bi Slovencem dala za svobodno izvrševanje svojih državljanskih pravic zadostno varnost, je prepovedala vse nemške protestne shode, katere so nameravali Nemci v nedeljo prirediti v Podljubelju s pomočjo turnarjev iz vseh koroških nemških gnezd, prepovedala je pa tudi slovensko slavnost.
—	Ustrelil se je v Celovcu računski podčastnik 17. pešpolka, Stanislav Petrove, zaradi nesrečne ljubezni.
—	Zagreb, 8. oktobra. Zagrebški listi so opozorjeni, da ne smejo ničesar javljati o gibanju in položaju čet, o njihovem številu, o kakovosti in množini orožja. Listom so v nasprotnem slučaju zagrozili s kaznijo od 100 do 5000 kron globe in ječo do treh let.
—	Nove železnice v Sremu na Hrvaškem prično v kratkem graditi in sicer progi: Vukovar-Šid-Rača in Ilok-Mitrovica. * 12
— Preveč vina dunilo se je, da
imajo v Istri. Izra-je v Istri še okrog
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 .............. 50	kron,
za	20.50 ............. 100	kron,
za	41.00 ............. 200	kron,
za	102.50 ............. 500	kron,
za	204.50 ............ 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do
12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crocfeett, Contra Costa Co.,Ca*
Tie Joliet Moil IM
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
ŠTAJARSKO
—• Štajerskim nemškutarjem se tresejo hlačice, pa zakaj? I, no. Zato ima jo pač mnogo vzrokov. Toliko ne zgod je padlo zadnje tedne na spod nještajerske tevtonske zidine. Ptuj skemu županu se maje stolec, celjskemu se je že podrl, oziroma so ga Nemci zbili z njega; trgovci merijo na metre dolg čas po svojih praznih trgovi nah in še celo ljutomerski pek Prager, ki je bil prej vedno nadlegoval mimoidoče ženske “mate kaj jajc!”, je brez kšefta. Nobena poštena slovenska žena mu namreč nič več ne proda. Jezen sika skozi zobe: prokleti bindišarji toda v kratkem jo bt> moral odkuriti Tudi mnogi nemškutarski gostilničar' ji, ki so prej vedno imeli dovolj slo venskih gostov, ne privabijo jih več kljub svoji telesni obilnosti, ki jo kažejo med durmi. Postni dnevi so se pričeli za naše nemčurje.
—	Trgovci Savinske in Šaleške doline imeli so v nedeljo 4. oktobra tega leta velik protestni shod zaradi nezaslišanih, brutalnih napadov nemšku-tarskih razgrajačev v Ptuju, Mariboru, Celju itd. Storili so se velevažni sklepi. Poživljajo se vsi trgovci slovenskega Štajerja h krajevnim sestankom, da si izvolijo ožje odbore, ki potem po medsebojnem sporazumljenju omogočijo skupni zbor vseh narodnih trgov-
Osmosvoja na gospodarskem polju, emancipacija od nemških veletrgovin bodo naravne posledice novega trgovskega gibanja.
—	Shod v Brežicah dne 11. okt. Vkljub prepovedi glavarstva se je shod vršil ob velikanskem navdušenju slov. ljudstva iz cele okolice. Zborovalcev je bilo nad 600. Slovenski kmetje so sicer odločno protestirali proti nemškim izgredom v Ptuju, Celju in Mariboru, a so ostali docela mirni in temeljito blamirali brežiške nemškutarje^, katere sta stražili dve stotniji pešcev, dva eskadrona dragoncev in petdeset orožnikov. Ta nastop dela vrlim Slovencem v Brežicah in okolici vso čast, Nemcem pa kaže prav jasno, da se ljudstvo mirno zaveda svoje dolžnosti, a da se zaveda tudi, kakšen boj je proti brežiški nemškutariji najvspeš-nejši.
-— Slovenski tečaj za Nemce. Iz Maribora se poroča: Da si bodo Nemci lažje služili kruh med Slovenci, se bo vršil v Mariboru slovenski tečaj. To-
PRESELITEV!
aWa aTÉTa aTÉTa aTÉTa a ur a aTÉTa
VOV	VF
FRANK SAKSER C0.
“GLAS NARODA”
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI HlSl
82 Cortland Street
NEW YORK
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cortland Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
w hih mn nr nn nin


Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, naj večji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja s.a vsaki petek
MTEMO-1». T1SK0TS1 DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $a.oo na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo «aročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday.« by the
«LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, HI.
'Advertising rates sent on application.
¿TRADES i,UKl COUNCIL }l
	CERKVENI		KOLEDAR.
Î.	nov.	Nedelja	God vseh svetnik.
2-	tt	Pondeljek Vseh vernih duš.	
3.	tt	Torek	Hubert, škof.
4.	“	Sreda	Karol Boromej,
5.	<(	Četrtek	Zaharija, oče Jan
6.	«	Petek	Lenart, opat.
7.	ti	Sobota	Engelbert, škof.
		Poznaš li kraj... ?	
		Zložil M.	Prelesnik.
Poznaš li kraj, kjer so jednaki Mogotci si in siromaki,
Kjer ni razločka več stanu,
Ne pokoljenja, ne rodu?
Na groblji, ti popotnik, išči Ta kraj, na skupnem bivališči; Oj tj e, oj ,tje
Naj. tvoja noga večkrat spe!
Poznal poprej si mogočnjaka, Častitega povsod veljaka — Glej, blizu zdaj ubožca spi.
Ki žil je prej, kot da ga ni; Sedaj na tistem groblji spita In tebi potniku velita,
Da tj e, da tj e
Naj tvoja noga večkrat spe!
Poznaš li kraj, kjer tolažila Dobodeš največ in krepila,
Da sredi zemeljskih težav Živiš pošteno, resno, prav?
Na groblji si srce ublažiš, Ojačiš se in potolažiš;
Oj tje, oj tje
Naj tvoja noga večkrat spe.
VSI SVETNIKI IN VERNE DUŠE.
Jaz verujem na občestvo svetnikov. Kaj pomenja ta člen vere o občestvu svetnikov, nas učita dneva Vseh Svetnikov in Vernih Duš. Ta dva dni oklepa ljubezen nebesa in »ernljo in podzemeljski svet v medsebojno priprošnjo in pomoč; in to je v teh dneh veselje, to je tolažba edine, svete, katoliške cerkve ve vseh njenih članih, pa najsi še hodijo v poze-tneljskem življenju ali so že blaženi v Hebesih ali se nahajajo v vicah — to je glorija zmagoslavne, okrepčava trpeče, zaupanje vojskujoče se cerkve.
1. Tolažno je naše občestvo s svetniki v nebesih. — Svetniki božji so dovršili, so sprejeti v večno veselje svojega Gospoda. Ali pa na drugem svetu pozabijo svojih zaostalih bratov in sester? Oni, ki so tukaj prekipevali ljubezni do svojih bližnjih, ki so neumorno delali dobro, oni da naj bi postali malomarni za tujo srečo in nesrečo? Svetniki, tako trde sovražniki katoliške vere, ne vedo ničesar o nas, in ko bi tudi mogli o nas kaj vedeti, pa se ne brigajo za nas. — Da svetniki ničesar ne vedo o nas? Kako pa je bilo mogoče, da je arhangelj Rafael nesel pred obličje božje solze in molitev in dobra dela Tobijeva, če ni vedel ničesar o njih? In kako je razložiti, da se angelji vesele nad grešnikom, ki se pokori, če ne vedo ničesar o izpre-obračanju grešnikov? Svetniki pa, tako uči Izveličar, bodo kakor angelji božji, in zakaj naj bi Bog to vedenje, to veselje angeljem dovolil in svetnikom odrekel?
Kar se tiče druge trditve: angeli nočejo ničesar o nas vedeti in se ne brigajo za nas — bi to pomenjalo z drugimi besedami, kakor bi svetniki mislili: Mi smo tukaj dobro shranjeni, če hočejo drugi tudi semkaj, naj gledajo, kako semkaj pridejo. Kje na božjem svetu je oče, mati, brat, sestra, prijatelj, ki se v daljni deželi vedno in rad *e spominja domapuščenih svojcev, in če se mu prav dobro godi, da si goreče ■e ždi, imeti jih vse krog sebe, da se morejo tudi oni udeleževati njegove
sreče! In pri svetnikih v nebesih naj bi bilo drugače? Saj vedo o nas, ljubijo nas kot svoje brate in sestre, njihova goreča želja je, da postanemo tudi mi nekoč v istej meri srečni kakor oni, tega neprestano prosijo ljubega Boga za nas in Bog bo uslišal njihovo prošnjo, prošnjo svojih najljubših prijateljev. Ampak čeprav svetniki vedno za nas prosijo Boga, pa nam vendar tudi neprestano kličejo: Poglej sem, jaz sem dosegel nebeško blaženost ravnaje se po zapovedih božjih; če hočeš tudi semkaj, stori istotako; pomisli tudi: kaj pomaga človeku, če pridobi vesoljni svet, a trpi škodo na svoji duši, t. j. če ne doseže svojega cilja, nebes.
2. Takoj po večernicah na dan Vseh Svetnikov se cerkev odeva v žalje za dan Vernih Duš; takoj se glasi: “Molimo za umrle kristijane! Bog jim daj večni mir in večna luč naj jim sveti!”
V	duhu hodimo h gomilam svojih ljubih sorodnikov in znancev, njihovi telesni ostanki morda že dolgo trohne v hladni zemlji. Daši so izginili izpred naših oči, se naša zveza ž njimi nikakor ni prenehala, ostali smo ž njimi v najtesnejšem občestvu. Ljubezen je močna kakor smrt, pravimo tu; grob prodira in zadrguje vezi svete združbe tudi okrog onih duš, ki se morajo na drugem svetu še pokoriti, ki se šele čistijo, ki morajo še trpeti, ' dokler se ne usposobijo, gledati Boga, Najsvetejšega.
In to občestvo je tako veselo, tako tolažno za uboge duše, kakor tudi za nas. Saj iste medle v bolečinah vic in nam neprestano kličejo: “Usmilite se me, vsaj vi, moji prijatelji, kajti roka Gospodka me je hudo zadelal” Kolike so muke vic, o tem nas obveščajo sv. očaki, ki pravijo, da so vse bridkosti in trpljenja, mogoča na zemlji, v primeri z najnižjo stopnjo muke v vicah ne kazni, nego prjetne tolažbe. In v tem njihovem groznem položaju lahko pomagamo ubogim dušam z našo molitvijo, miloščinami, našimi dobrimi deli, posebno z dostojnim prejemom sv. zakramentov, udeleževanjem sv. maše, s prdobitvijo odpustkov, če vse to darujemo ljubemu Bogu za uboge duše. Ne obrekajmo torej ubogim dušam te tolažbe; kajti naj-ubožnejše so med vsemi ubogimi, same si ne morejo pomagati, samo trpeti morajo in tudi ne vedo, kako dolgo traja njihovo trpljenje. Dodelujmo jim torej našo pomoč in mislimo na to, morda, ali tudi gotovo, o, ko bi imeli trdno poroštvo za to, bomo nekoč tudi prav tako uboge duše, potem bomo istotako klicali na pomoč! Samo Bog ve, koliko muke in kazni nas bo čakalo tam; tudi mi ne bomo potem vstanu, pomagati si sami. Tedaj bomo vzdihovali po usmiljenju; tega pa ne more nihče pričakovati, če ni sam izvrševal usmiljenja. Če nas žalostni položaj ubogih duš vobče ne povzbudi, priti jim na pomoč, pa pomislimo vsaj sledeče: Morda so tvoji starši, tvoji otroci, tvoji bratje in sestre ali prijatelji še v vicah; oni imajo pravico do tvoje pomoči, oni, ki si bil ž njimi tukaj na zemlji združen z vezjo krvi ali ljubezni.
V	katoliškem svetu ima dan Vernih Duš nekaj ganljivo slovesnega na sebi. Živi se zbirajo okrog mrtvih! Tu prihaja opletaje starec, tam priletna ženka, zamišljeno zroč na grudo, ki ju bo vkratkem krila. Morebiti sta zadnjikrat ob gomilah svojih dragih, ki so šli pred njima v večnost; in tudi zanju so vrata večnosti že odprta. Vse. naokoli se jima je otujilo; kaj naj počneta še na svetu? Tedaj zapihlja nanju tih, radosten drget iz boljšega življenja, in v hrepenenju svojega srca za-čujeta klic pokojnih svojcev, vabeč ju na ono stran. Tako občuti vsakdo ob obisku pokopališča globoko otožnost in misli na večnost, in iz srca se umakne ponos, častihlepje, trdosrčnost, zavist in sovraštvo. Pa tudi tedaj ne za-bimo, moliti za mrtve ter jim tako do-nesti utehe in tolažbe.
STRIC SAMOVE FINANCE.
Po uradnem izkazu, objavljene predkratkim v Washingtonu, D. C., znašal dolg Združenih držav ob 2 ključku poslovnih ur dne 30. septei bra 1908, po odbitku gotovine v z kladnici $968,263,650, prirastek za rti sec $4,377,062. Dolg se razdeljuje 1 kole: Obrestonosni dolg $897,253,95 dolg, čegar obrestovanje je zaradi d teklosti ponehalo, $6,823,195; neobre: ni dolg $395,239,037.
Gotovina v zakladnici je obstajj iz: zlate zaloge $150,000,000; zaupat skladov $1,335,020,869; splošnega sk! da $1.60,001,849; v shrambi narodr bank $129,925,200; v filipinski zakla niči $4,987,104.
Skupni dohodki vladni v septemb so znašali $48,320,114, stroški $52,90 085.
Stroški vladni v septembru so preš gali dohodke za $4,583,971; v avgus je znašal primanjkljaj $3,909,128. D hodki v septembru pa so bili za č $3,000,000 večji nego v avgustu stroški za $3,700,000 večji nego v a gustu. Dohodki iz mitnin ali carin znašali v septembru $24,946,836, p rastek v zadnjih 30 dneh čez $2,001 000 in samo za $658,000 manj nego septembru 1907. Davčni dohodki narastli od $19,806,200 v avgustu : $20,153,148 v septembru. Dohodki raznih virov so kazali tudi bistven p: rastek.
Zlatega in srebrnega denarja je bi po uradnem izkazu v Združenih drž vah: zlatega denarja $1,530,087,47 srebrnega denarja $714,031,072. Zn sek zlatega denarja se je pomnožil iz
dne 31. decembra 1907 za $80,335,283, znesek srebrnega denarja za $6,033,867
Predstojnik penezokovnice Leach je dne 1. t. m. naznanil, da bo spet začel nakupovati čisto srebro za kovanje denarja in da ga bo vsak teden na nedoločen čas kupil 125,000 unc.
V septembru 1908 se je skovalo denarja za $2,419,700, in sicer za $1,700,-000 zlatnikov, za $634,000 Srebrnjakov in za $85,000 drobiža. Razuntega 2,-412,000 peso-penezov za Filipine.
Zlata in srebra se je produciralo v Združenih državah leta 1907. po uradnem izkazu 4,374,827 unc čistega zlata v vrednosti $90,436,700 ter 56,514,700 unc srebra v kupčij ski vrednosti $37,-299,700, za povprečno 66c na unčo. V primeri s produkcijo leta 1906 se je vrednost zlata znižala za $3,938,100.
PRIPOVEST O VICAH.
Čudno zgodbico poslušajte, ki ni vsakdanja. Ta zgodbica je resničen prigodek, ki ga pripoveduje častitljivi Beda in ki se je pripetil za njegovih dni; to zgodbico je verjela vsa Anglija, ker je tako verjetna, da jo tudi veliki kardinal Bellarmin ponavlja, dostavljaj e:
“Kar se mene tiče, prav trdno verjamem na to prigodbo, ker se popolnoma ujema s svetim pismom. Nikakor ne morem dvomiti o nji, ne da bi kršil resnico in svojo vest, ki se mora brez težave podvreči temu, kar zagotavlja toliko veljavnih prič in kar je imelo tako svetih in čudovitih posledic.”
“Vrl mož, po imenu Drithelm, rodom Anglež in oženjen, je podlegel bolečinam neke dolgotrajne in hude bolezni. Zvečer je bilo, ko je svojo dušo vrnil svojemu Stvarniku. Ampak, o čudeža! Ob ranem svitu druzega dne, ko so se pripravljali, da mu izkažejo zadnje dolžnosti, je naenkrat spet oživel, in ko se je vzravnal, je vse navzoče tako prestrašil, da so takoj pobegnili. Samo njegova žena je bila toli pogumna, da je ostala, čeprav se je strahu vsa tresla. Pomiril jo je in ji povedal, da je res umrl, ter ji pripovedoval, kar se je ž njim zgodilo, približno takole.
Mojo dušo, ko je zapustila telo, je mlad vodnik, beloopravljen in blišče-čega lica, vodil v neko prav globoko dolino. Dolina je bila neizmerno prostrana, polna groznosti in ogrnjena v gosto temo, da me je obhajala zona. Razdeljena je bila dolina v dva dela. Na eni strani so bili žari in plameni, na drugi led, sneg in mraz. Tu sem videl, in zagotavljam, da sem videl, brezštevilno krdelo ubogih duš, grozno spačenih, in še bolj mučenih, ki so se kotalile liki reka od vročega tolmuna v mrzlega. Same so se prekuce-vale zdaj iz žrjavice v ledišče, zdaj z ledovja v ogenj, ne da bi se le trenutek odpočile.
Mislil sem, da je to pekel, tako strašne so se mi zdele muke. Angel pa je zanikal; češ, samo vice so to, kjer se duše pokore, posebno tiste, ki so do smrtne ure odlašale, da se poboljšajo. Vendar, je pristavil, ker so se spovedale in svojih grehov skesale, vsaj v zadnjem hipu, bodo vse dospele v nebesa po zadnji sodbi. Toda molitve živih, njihove miloščine, njihov post in predvsem svete maše, ki se zanje darujejo ali dajo darovati, pomagajo velikemu številu izmed njih, da lahko pred sodnjim dnem zapuste ta kraj in gredo v nebesa.
Oh, ljubi čitalec, kdo bi bil vstanu naslikati stoti del neznanskega trpljenja teh nesrečnih duš? Posledica je bila, da se Drithelm ni zadovoljil živeti po krščansko, temveč je hotel živeti kot spokornik in svetnik. Še istega dne je razdeli! svoje premoženje v tri dele: enega za svojo ženo, druzega za svoje otroke, tretjega zase samega. Tega je takoj prodal, razdelil je sku-piček med ubožce in se umaknil v samostan, kjer se je preoblekel kot redovnik in je živel tako strogo življenje, da je strmela vesoljna Anglija. Vkljub njegovi visoki starosti so ga časih našli do vratu potopljenega v ledeni vodi, molečega in psalme pojočega z neverjetno iskrenostjo in pohlevnostjo. Če so mu drugi redovniki rekli: “Brat, kako se moreš tako pokoriti?” je odgovoril: “Prijatelji, videl sem čisto drugo pokoro, nego je ta!” Drugekrati, ko so mu ob prestrogem pokorjenju njegovem rekli: “Ali je mogoče, da tako onemoglo telo kakor je tvoje prenaša take pokore?” je odgovoril: “Preljubi bratje, videl sem čisto druge strogosti, nego je ta! To so same rožice in slaščice v primeri z vicami.”
Prijazni čitalec lahko razvidi, da ta Drithelm še ni bil sojen, ker je imel spet oživeti, umrl je prvikrat, da postane propovednik za vice. Ako bi imeli živo vero, bi to prigodbo bolje obrnili v prid v svojem življenju, da bi nas bolj spreletal blag strah.
Vsi sveti.
(1. novembra.)
L.	608 je papež Bonifacij IV. posvetil poganski tempelj v Rimu — zvan Panteon. Krasni ta tempelj je bil sezidal Mark Agripa, ljubljenec cesarja Avgusta. Imenoval ga je Panteon, ker je bil namenjen češčenju vseh rimskih malikov ob enem. Ko se je paganstvo umaknilo krščanstvu, podirali so malikovalska svetišča, Panteon se je prizaneslo. Cesar Honorij je zapovedal naj ostane kakor spomenik nekedanje slave cesarstva, a zaprt. Bil je Panteon prav umetniško delo. Papež Bonifacij ga je dal odpreti in očistiti, nato ga je posvetil. Dan posvečevanja je bil nad vse slovesen. Predidoči dan so pripeljali iz katakomb na 18 bogato
ozaljšanih vozovih svetinje in ostanke svetih mučencev. Drugi dan so jih v velikanskem izprevodu dovedli v tempelj. Vdeležil se je obhoda papež s stotinami duhovnikov in tisoči ljudstva. Posvetil ga je v čast deviške bo gorodice Matere božje in vsem sv. mučencem. Odslej se je v tej cerkvi vsako leto praznik vseh svetnikov slovesno obhajal. Papež Gregorij IV. je ta praznik okoli 1. 840. razširil po vsi katoliški cerkvi in zapovedal obhajanje njegovo na dan 1. nov.
Kopenik v — Parizu.
Nedavno je stal pred pariškimi sodniki mlad španski slepar Emil San Pedi o, ki je znatno prekosil kopniškega stotnika. Sleparček se je tako spretno predstavljal kot battenberški princ in brat španske kraljice, da sta ga pri njegovem dohodu v Pariz na kolodvoru pričakovala angleški in španski poslanik s svojima soprogama in s francosko častno stotnijo. Ko je potem potoval dalje na Špansko, so sleparju priredili posebno srčen sprejem v Sa-ragosi, kjer je bil njemu na čast sijajen obed, v Toledu pa je kardinal San-cho vzradoščen posodil 5000 frankov, od katerih je 1000 frankov takoj dal za mestne reveže. V Valenciji je bil slepar aretiran. Obravnava še ni končana.
Bosna.
Avstrija je svojim deželam priklopila ali anektirala Bosno in Hercego-| vino, sklenila pa odpoklicati svoje vojake iz novibazarskega sandžaka. Odpovedala se je tudi pravicam, katere je I imela na Črno goro. Avstrijski cesar je že od leta 1879. izvrševal vse pravice vrhovnega gospodarja nad Bosno. Suvereniteta sultanova je bila le na papirju. Turčiji ni všeč sedanja aneksija, posebno pa besni Srbija, kjer se baje pripravljajo za vojsko.
Bosna ima 1 milijon 737 tisoč prebivalcev. Srbov je 673 tisoč, katolikov Hrvatov 334 tisoč, mohamedancev 548 tisoč, judov 8213, protestantov 3596. Hercegovina ima 219 tisoč prebivalcev, 56 tisoč mohamedancev, 74 tisoč pravoslavnih, 88 tisoč Hrvatov katolikov. Bosna dobi ustavo in 2. decembra se snide deželni zbor. Pred 30 leti je bila Bosna še zapuščena. Ni bilo urejene uprave, pravnih razrr.jr, cest, železnic, industrije, nobenih denarnih zavodov. Avstrija je zgradila z vojaki ceste in železnice. Poljedelstvo je silno povzdignila. S pridružitvijo Bosne k Avstriji se je v državi okrepil slovanski živelj.
Tašča — vrag.
V neki vasi se je že več let, kakor so pripovedovali vaščani, prikazoval vrag. Dotični hišni posestnik je bil že tretjič oženjen. Njegova prva soproga se je radi strahu pred vragom ločila od svojega moža, dočim je druga strahu umrla. Ko je bil te dni mož od doma, se je tudi tretji ženi prikazal vrag ter zahteval denarja. Žena je rekla, da naj malo počaka, da napravi luč, in gre pod streho po denar. Tedaj pa se je vrag z izgovorom, da kot kralj teme ne more videti zemeljske luči, in da pride pozneje, oddaljil. Žena pa je mesto po denar šla po hlapca, ki se je z debelo gorjačo oborožen postavil za peč ter pričakoval vraga. Ko se je četrt ure pozneje vrag zopet priplazil v sobo, začela sta z gorjačami biti po njem, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nato sta prižgala luč, vzela dotični postavi kozjo kožo in rogove ter spoznala v vragu taščo. Ker se je stanje 63 letne starke vedno slabšalo, poslala sta po zdravnika, toda ta jo je našel že mrtvo.
Poljedelstvo v Egiptu.
je bilo že od praveka odvisno od pravilnih pomladanskih preplav reke Nila, kateri stopivši čez bregove namoči dober del svoje doline. Egipt je ro-dovit le tako daleč, dokoder segajo povodnji. Še le v naših dneh je storila egiptovska vlada s pomočjo angleških inženirjev korake, da bi egiptsko polje delstvo ne bilo več odvisno samo od večje ali manjše povodnji. Dala je sezidati ogromne jeze, kateri zadržujejo spomladi naraslo vodovje Nila ter se potem počasi spuščajo. S tem se je doseglo, da je sedaj preplavljeni krog mnogo širši nego je bil dozdaj in namakanje zemlje mnogo temeljitejše nego je bilo prej. Za poljedelstvo so bili na ta način pridobljeni celi novi kraji, ki so bili dosedaj za to izgubljeni. To je pa sigurno za celo deželo velikanskega pomena v narodnogospodarskem obziru. Samo arheologi protestirajo proti tej blagodarni napravi. Pri Asuanu v Zgornjem Egiptu kjer so sezidali visoke in močne jezove, preplavlja zadrževana voda ostanke templjev na Sionskem otoku in je bode brezdvomno kmalo čisto pokončala. Predlaga se, naj se zgradijo podobni jezi tudi na Srednjem Nilu v egiptskem Sudanu, kateri je dandanes rodovit samo na ozkem obrežju. Ako bodo izvedli ta predlog, oplodili bi lahko ves Sudan, ki je danes večinoma puščava, ki bi pa postal pod uplivom vode iz Nila najplodovitejša poljedelska dežela na svetu.
Ruskega carja veseli zbirati ptiče, jajca in poštne znamke.
Francozu Sardou je pisanje gledišč-nih iger donašalo na leto povprečno $150,000.
Slavna igralka Bernhardt pravi, da je čisti zrak najboljše lepšalo in pomlajevalo.
Puščava Sahara meri nad polovico ozemlja Združenih držav. Obljudena pa je^zelo naredko.
Prvo daljšo električno železnico v Evropi so otvorili med Rotterdamom
in Haagom.
Z deveturnim delavnikom na avstrijskih državnih železnicah se peča ministrska konferenca.
Policaj požigalec. V Kunewalde na Saškem so prijeli nekega policaja, ki je zažgal v 14 hišah. Prijeti policaj je priznal svoje zločine.
Avstralske zedinjene države nameravajo uvesti obvezno vojaško službo; zvezna vlada je parlamentu že predložila zakonski načrt.
Svoji nezvesti ženi je kmet Spanno, ki se je čez več let povrnil iz Amerike nazaj v Reggio, Calabria, z britv’-jo odrezal ušesa, nos in prsi, nakar je pobegnil.
Lep šolski ravnatelj. V Genovi je šolski ravnatelj Rizzi ustrelit dekana Don Carla Danese. Pri zaslišavanju je izpovedal morilec, da ne pozna svoje žrtve. Umoriti je hotel kakega duhovnika.
Ligo kratkih kril so ustanovili v Lon donu. Člani te lige smejo nositi le tako obleko, ki se ne dotika tal. Tako hoče liga boriti se proti razvadi predolgih oblek, ki dvigajo v zrak škodljivi pocestni prah.
Nekaj vojaške statistike. Zanimivo je, da imajo avstrijski Slovani 818 tisoč mož deloma v armadi deloma v rezervi, dočim jih imajo Nemci 434 tisoč. Pa tudi med temi Nemci bo dosti slovanskih fantov iz nemških krajev. Kdo torej brani državo?
Zblaznela kraljica. Portugalska kra-ljica-mati, stara mati sedanjega portugalskega kralja, je zblaznela. Tako globoko je nanjo lani vplival .umor njenega sina portugalskega kralja in prestolonaslednika. Zblaznela kraljica si domišljuje, da so njene roke in njena obleka oblite s krvjo.
V New Yorku so zaprli poznanega prirodoslovca Clark-a, ki je živel dvojno življenje. Po dnevu je bil učenjak v najboljši družbi, po noči se je pa udeleževal ulomov, požigov in raznih hudodelstev.
Čudovite iznajdbe. V pretečenem letu je bilo na Angleškem 14,000 novih iznajdb, katerih izumitelji so vsi prosili za patentiranje. Med njimi je cela vrsta čudovitih izdelkov izumiteljeve fantazije. Med drugimi so bili patentirani: stroj za vajo prstov za igralce inštrumentov, varnostna priprava za konce igel, s katerimi pritrjujejo dame klobuke, aparat za “opazovanje vibracij, ki jih kažejo možgani pri mišljenju”, itd.
Požrešna žena in mačka. Neki jud je imel požrešno ženo. Neko jutro je prinesel dva funta mesa ter je ukazal ženi, naj iz tega mesa napravi južino in večerjo. Ko pride opoldne domov, bilo je meso proč. Snedla ga je baje mačka. Mož je okregal ženo, nakar se je šel pritožit rabinu. Žena je prisegala, da je meso snedla mačka. Rabi je ukazal prinesti mačko ter jo je dal na tehtnico. Tehtala je ravno dva funta. “Hm,” pravi rabi ves zatopljen v misli, “meso bi imeli, ali kje je sedaj mačka?”
Dejansko rodoljubje. Bivši predsednik pražke trgovske in obrtne zbor niče Bohumil Bondy je določil v svojem testamentu 100,000 K za izobraževalne in dobrodelne namene. Njegova sinova Leon in Oton Bondy sta željo svojega očeta ne samo izpolnila, ampak iz svojega še to volilo pomnožila. Darovala sta 100,000 K umetniško-obrtnemu muzeju v Pragi za nakup predmetov za muzejske zbirke, vrhu tega sta dala iz svojega 35 tisoč kron za dobrodelne namene.
Zrakoplovstvo. Vinko Selak, brivec v Bjelovaru, si je dal na Angleškem patentirati vodljiv zrakoplov. Tvrdka Siemens in Halske v Berolinu gradi nov zrakoplov, ki bo baje dovr-šenejši od vseh dosedanjih nemških modelov. V Peterburgu je osnovala neka gospodična Popov načrt za aero-plan brez peroti in krmil. Nekaj podobnega je izumil ravnotam tudi Ta-tarinov. Podrobnosti teh novih iznajdb niso znane. Nad jezerom Brac-ciamo ravnokar poskušajo italijanski vojaški vodljivi zrakoplov stotnikov Croco in Ricaldone. Uspehi so baje sijajni.
Interesantno Statistiko objavlja o ženskem kongresu, ki se je ne dolgo temu vršil v Rimu, “Gazzetta di Ve-netia”. Navzočih je bilo pri sejah 447 dam; od teh se je diskusije udeležilo 446, le ena ni govorila, in ta je bila zastopnica lombardskega zavoda za — gluhoneme deklice. Govorov je bilo vsegaskup 628, in sicer vsi improvizirani. Referati tu niso všteti. Od teh 447 dam sta le dve bili menj stari kot 20 let, starejših kot 50 let je bilo 378. Bilo je navzočih še 113 očalov, 107 lornjet, 184 povečalnih steklov, 39 avb, 7 lasulj, 18 tobačnic za njuhanje. Te dame so med kongresom odposlale 3122 brzojavk s 240,000 besedami. Razglednic so razposlale 140,000.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESR-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dop$. sovanja. Pojasnila se dajejo za-stonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland Ohio.	6mo.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, iTri N. Broadway, Joliet, III.
KJE JE JOS. BEZEK, DOMA » Semiča na Dolenjskem. Pred nekaj leti je bil na Ely, Minn. Radi vatnih zadev se naj pismeno zlasi na: Amerikanski Slovenec, Joliet.
NAPRODAJ—DVE HIŠI; ENA J« zidana, a ena lesena. Prodam na lahke obroke. Na mesec dobim najemnine po $32.00, a zahtevam same po $25.00 na mesec za plačevanje. Mesto plačati najemnino, plačajte za hiše, ki bodo potem vaše. Pridite si jih ogledati. John Golob, 608 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO ORGANISTA Oj Cerkvenika. Ponudbe se naj polijejo na: Rev. J. Plevnik, lOth St, Wm kegan, 111.
UKRADEN—LOVSKI PES, ČRN« barve, okolu vratu ima belo proge. Star okoli 2 leti. Ako je izgubljen^ plačam $2.00 onemu, ki ga privede nazaj, ako je pa vkraden, bom proti tatu postopal sodnijskim potom. John Trunkelj, Ottawa, 111.	'
V NAJEM, PO CENI 3 SOBE. V sobah je trda in mehka voda in gas, na 712 N. Broadway. Chicago Pit 8181, N. W. 884, Joliet, 111.
O. W. Brown, preda Robt. Piloner,podpre W. G. Wlioox, kasir.
Citizens’ National Bit;.
Kapital $100,000.00.
BARBER UILD1NQ, OLIET, ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure z jutra » pa do 4. ure pop.
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj fas ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogol Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
—Rojaki, kadar prečitate list, pokažite ga sosedu, da si ga ogleda, ker potem se bode tudi on naročil. Same $1.00 na leto; za Evropo $2.00.
K. S. K.
(5 - ■
JEDN0TÀ
Orgamzovana v Joliet-u, IH. dne a. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois ia. januarja 1808.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet a ve., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
(slavni tajnik:...............Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik ............Joti- Jarc,1221 E. 6Gth St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ew;ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: .....,.....Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. v Marko Ostronič, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml.. Box 547, Forest City, Pa.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
Joliet, P. O., Rockdale, 111., 27. okt. Društvo Marije Pomagaj štev. 119. K. S. K. J. je sklenilo na zadnji seji dne 25. oktobra, da morajo članice vnada-lje hoditi redno na mesečne seje, ako ne, zapadejo 25c kazni. Ker so članice vse v Rockdale živeče in je društvo še majhno, je želeti, da bi se članice malo bolj zanimale za mesečne seje. Društvo prav lepo napreduje, čeravno je še majhno in mlado, pa med nami vlada sesterska sloga in mir. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Tebi, vrli list Am. Slov., mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Odbor.
Rockdale, 111., 27. okt. — Društvo sv. Treh Kraljev bo imelo svojo mesečno sejo v nedeljo dne 1. nov. Na to sejo se vabijo vsi člani, ker je več važnega na programu.
Vsem novoizvoljenim uradnikom Jed note iskreno čestitam; tudi glasilu, ker se kaže zaupanje članov do mož, ki zaslužijo čast.	Val. Pirc, tajnik.
PRISTOPILI ČLANI.
£ društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13368 Jernej Cerar, roj 1887, 13369 Janez Čož, roj 1871, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 247 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13370 Jožef Babič, roj 1888, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 194 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 13371 Jernej Jerina, roj 1887, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 31 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 13372 Janez Bernetič, roj 1878, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 230 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13373 Jožef Osterman, roj 1890, 13374 Pavel Kenda, roj 1882, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 13375 Franc Vidrih, roj 1877, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 98 članov.
X društvu vit sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 13376 Anton Birič, roj 1889, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 55 članov.
E društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13377 Janez Ceglar, roj 1889, spr. 29. okt 1908.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 13378 Franc Ahec, roj 1890, 13379 Franc Cvar, roj 1883, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 40 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
#d društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 102 Peter Jurajevčič, 19. okt. 1908.	I. dr. št. 249 članov.
II. dr. št. 229 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Q( društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 4573 Franc Jeras, 31. okt. 1908.	Dr. št. 50 članov.
M društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2507 Matija Štalcar, 9619 Valentin Cukale, 26. okt. 1908.	Dr. št. 228 članov.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 10652 Aleks Sirovica, 19. okt 1908.	Dr. št. 54 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12002 Janez Bažič, 10299 Janez Rogelj, 21. okt. 1908.	Dr. št. 117 članov.
•d društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9486 Jakob Fabac, 7974 Peter Rožman, 8491 Peter Mamula, 9488 Mane Vujnovič, 22. okt. 1908.	Dr. št 87 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 13210 Gabriel Tassotti, 13211 Janez Fugina, 13212 Jožef Pleše, 13282 Avgust Jakopič, 23. okt. 1908.
Dr. št. 8 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5773 Franc Sikovšek, 21. okt. 1908.
Dr. št. 107 članov.
Ol društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 12256 Jakob Grac, 9551 Vid Matko, 26. okt. 1908.	Dr. št. 53 članov.
IZLOČENI ČLANL
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3731 Jurij Polič, 24. okt. 1908.
Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6932 Jožef Hantar, 24. okt. 1908.
Dr. št. 97 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 11814 Janez Mrzlikar, 21. okt. 1908.	Dr. št. 116 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3834 Katarina Vavtar, roj 1884, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 102 članici.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3835 Marjeta Kočevar, roj 1886, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 29 članic.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3836 Frančiška Bohinc, roj 1890, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 26 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3837 Berta Schmidberger, roj 1872, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 13 članic.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 3838 Elizabeta Magister, roj 1889, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Srca Marijinega 111, Barberton, O., 3839 Barbara Slatnar, roj 1865, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3840 Marija Vraničar, roj 1885, 3841 Ana M. Slobodnik, roj 1882, 3842 Lina Prenc, roj 1874, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 49 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 3843 Katarina Lužar, roj 1870, spr. 29. okt. 1908.	Dr. št. 15 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 3844 Katarina Phillips, roj 1874, 3845 Frančiška Božič, roj 1863, spr. 29. okt. 1908. Dr. št. 30 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 106, Chicago, 111., k društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 3010 Franca Šetina, 27. okt. 1908.	I. dr. št. 25 članic.
II. dr. št. 14 članic.
Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., k društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2847 Ana Šimec, 21. okt. 1908.	I. dr. št. 24 članic.
II. dr. št. 88 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2196 Marija Glašič, 19. okt. 1908.	Dr. št. 17 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Naznanilo štev. 11. — Za mesec november 1908.
C623 Janez Rus, star 30 let, član društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., umrl 4. septembra 1908. Vzrok smrti: Vbit v Pioneer rudniku vsled eksplozije. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. julija 1904.
11205 Anton Mlekuš, star 43 let, član društva sv. Barbare 97, Mount Olive,
111.,	umrl 11. septembra 1908 v St. Louis, Mo. Vzrok smrti: bruhanje krvi (Mitral insufficiency and Cirrhosis of Liver). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. sept. 1907.
358 Franc Žnidaršič, star 42 let, član društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrl 15. septembra 1908. Vzrok smrti: pljučnica. ' Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1894.
13279 Anton Godnjavec, star 38 let, član društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrl 25. septembra 1908 v Carbondale, Pa. Vzrok smrti: Prevzdignjenje pri delu (Bright’s disease of kidneys). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. septembra 1908.
*360 Neža Jenškovec, stara 28 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 3. oktobra 1908. Vzrok smrti: jetika in črevesni tur. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 5. februarja 1905.
7f6 Janez Stublar (Mavsar), star 34 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrl 10. oktobra 1908. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000.’ Pristopil k Jednoti 26. junija 1897.
11$ Martin Kočevar, star 47 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 17.
17.	oktobra 1908. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. januarja 1895.
URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA.
V mesecu novembru je naložena na vsakega člana in članico K. S. K.
Jednote posebna doklada v znesku 50c za pokritje izvenrednih stroškov. Vsak
•u in članica je pod kaznijo takojšnega suspendovanja dolžan plačati to
vsoto v mesecu novembru.
JOSIP DUNDA, (lavni tajnik K. S. K. Jednote,
Aliquippa, Pa., 26. okt. — Društvo sv. Družine št. 109 K. S. K. J. bo imelo volitev za leto 1909 dne 13. decembra, ko se bo izvolil novi odbor. In naznanjam vsem udom, kateri so oddaljeni, da se udeleže tega dne 13. decembra ob 1 v hali Jakoba Derglin. Ne pozabite tega dne! Kateri se ne bo udeležil, se kaznuje od 25c do $1.00, in kateri ud se ne bo izglasil in dona-šal mesečnine 2 meseca, ta se suspendira. In tudi tistim udom naznanjam, kateri ne plačuje v domačo blagajno, da se s prvim novembrom začne in prihodnjo sejo plačajte svoje prispevke, zakaj nesreča nikoli ne praznuje in da se jim more po Novem letu bolniška pomoč deliti; vsak taki ud ne dobi 2 meseca nobene bolniške podpore; kateri pa poravna svoj dolg, ta pa je star ud. Sklepom pozdravljam vse sobrate.	Tajnik.
Waukegan, 111., 27. okt. — Odbornice društva sv. Ane štev. 127, sprejete v K. S. K. Jednoto dne 15. okt. 1908. so naslednje:
Marija Brunet, predsednica;
Marija Lah, podpredsednica;
Angela Mensinger, I. tajnica;
Marija Setnikar, II. tajnica;
Alojzija Merlak, blagajničarka;
Marija Kirn, zastopnica;
Neža Setnikar, I. nadzornica;
Johana Gregorka, II. nadzornica;
Ana Železnik, III. nadzornica;
Marija Mlinar, rediteljica in bolniški odbor.
Angela Mensinger, I. tajnica.
Pojasnilo.
Pisano je v zapisniku X. gl. zbora K. S. K. J. glede prošnje brata Greg. Petrovčiča:
“Konvencija je sklenila, da se mu izplača $250.00 pod pogojem, da si nogo, katera mu sploh nič ne rabi pusti odrezati.”
Mi, delegatje društva sv. Jožefa št. 2, odločno protestiramo proti gorenji izjavi, ker vsi dobro vemo, da se je sklenilo na konvenciji, da se bratu Greg. Petrovčiču izplača $250.00, a v slučaju pa da si on da isto nogo odstraniti, da se mu za isto izplača še samo $250.00, ker je že za isto nogo dobil določeno vsoto.
Take stvari bi se morale malo bolj pravilno spisati ne pa samo površno.
Tudi zahtevamo, da se vpiše v zapisnik X. gl. zbora tako kot je bilo sklenjeno, ne pa kot si bi ena oseba želela.
A. Glavan, John Živic, Ant. Fric, delegati društva sv. Jožefa št. 2 prisotni na X. glav. zboru K. S. K. Jed.
te reči prodajal trgovcem, ali jih nosil v zastavnico.
Nekega popoldneva na krasen marcev dan sem prišel k Horwenu. Komaj sem odprl vrata, se je živahno dvignil s postelje in rekel:
“Veš, kdo je bil tu?”
“Kdo?” sem vprašal, opazivši takoj, da ima zelo hudo vročino.
“Smrt je bila. Bilo je okoli enajstih dopoldne. Ležal sem z zatisnje-nimi očmi, hipoma me je obšel hlad. Odprl sem oči. Lasje so mi stopili po konci. Pomisli, sedela je tu na postelji. Čisto taka je kakor jo slikajo: okostnjak v dolgi halji. Vse je odrevenelo v meni od strahu in groze. Iztegnila je roko in mi jo uprla na prsi, tu. Mraz, čisto leden mraz me je iz-preletel... Potem je vse izginilo...”
“Halucinacije,” sem ga prekinil, hoteč ga umiriti.
“Ne, to je bila smrt... Je že konec. ..”
Glava mu je omahnila na blazino. Bil je bled kakor zid. Ni bilo dvoma, da je bila to smrt. Horwen je do-končaval.
Molčala sva nekaj časa, potem je začel govoriti:
“Veš, tam pri nas, na jugu, tam je tako veliko, veliko jezero. Okoli njega rasto jelke, leske in gošča. Nedaleč od tega jezera je stal naš dom. Poslušaj, jaz bi rad, da me peljete tja, privežete na desko in spustite v vodo. Pri nas tam na jugu, letajo galebi nad vodami... Kako rad bi imel, da bi nad menoj letali... Kaj je nemogoče, da bi me tja prepeljali, na jug, nad naše veliko jezero..
Govoril je z neizrekljivo žalostjo, toliko let je preteklo, pa pomnim še vsako besedo.
In zopet sva molčala nekaj časa; Horwen je malo dvignil glavo, pogledal nase in po postelji in rekel, pravzaprav zašepetal, strašno otožen in pobit.
“Kako je to vse umazano...”
V resnici ni bila njegova srajca, preobleka na blazini, rjuha, vse ni bilo premenjeno gotovo že zelo dolgo.
“Zakaj ne ukažeš postrežnici pre-meniti?” sem ga vprašal.
Pogledal je name z nasmehom in začudenjem.
“Ti vprašaš? Saj si mi vendar sam pomagal prodajati in zastaviti vse, kar sem imel. Nič drugega nimam kakor to, kar vidiš...”
Kašelj mu je stisnil grlo, on je pa sklonil glavo k prsim in molčal. Molčal je dosti dolgo, potem je zopet dejal-
“Ne, ne vse. Tam v kovčegu imam še eno čisto rjuho, čisto obleko in čisto srajco. Shranil sem vse to namenoma za smrt. Vendar ne morem ležati kakor zadnji berač. Nisem še tako revež, kakor bi kdo mislil; imam še čisto postelj in čisto perilo. So taki, ki tudi tega nimajo, ni res?...”
“Torej, moj dragi, poslušaj: Kedar umrem, posteljite mi ležišče nanovo in oblecite me sveže, potem pa, če boste mogli, prepeljite me tja k nam na jug, nad to naše veliko jezero; privežite me na desko in me spustite v vodo v čisti srajci... Tam pri nas, na jugu, letajo galebi; spustite me tam v vodo...”
Zahvala.
Spodaj podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem čislanemu pripravljalnemu odboru v Pittsburgu, za prijazno sprejetje in izvrstno postrežbo ob priliki konvencije K. S. K. J., hvala tudi dekletom in kuharicam. Tudi se zahvaljujem g. Medošu in soprogi iz So. Chicage za prijazen sprejem in postrežbo. Hvala tudi vsem prijaznim tovarišem iz Illinoisa za zabavo, katero smo imeli na vlaku.
Živeli, na mnoga leta!
Jakob Petrič,
Ely, Minn., 20. okt. 1908.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,ooo H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chica*
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, I1L A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, UL "«ml Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis. Mo
'.V.WAV.V.'AV.VAVAV.WAVAV.V.V.V.V.VAW.WAV
Kje ie najbolj varno nal > 5 ) i l ) it r?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron
Rezervne"
je:
800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačujt J hranilnica sama.
•J V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh / ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem ji svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-~ lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki) Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
"■*	FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
N. E. Foster, predsednik Fairchild Northeastern železnice poroča, da Fairchild Northeastern železniška družba ima še dosti jako rodovite zemlje naprodaj. Ta zemlja se proda po $16 aker, in sicer pod pogoji: ena četrtina denarja gotovine, ostalo vsoto pa lahko splačavate kakor sami hočete. Štirinajst slovenskih družin je naseljenih v bližini mesta Willard, Wis. Lahko si kupite zemljo poleg Slovencev. Zemlja in kraj in sploh vse je najbolje, ker vsi tam živeči Slovenci to potrdijo. Kdor ima voljo postati farmar naj si kupi vozni listek do Fair child, Wisconsin. Iz Fairchilda se pelje po Fairchild Northeast progi na Willard, in tam naj naj vsak vpraša za Slovensko naselbino, katero je lahko najti. Predsednik goriomenjene družbe je skoro vsak dan na Willardu kjer se gradi sedaj novo mesto. Ako pa kateri želi pojasnila kako je stvar, naj piše po slovensko na naslov: Ignac Česnik, P. O. Willard, Clark County, Wisconsin; on vsakemu na vsako vpra šanje pošteno odgovori. To je naj-bolja priložnost kar se je še kedaj poročalo za kupiti si farmo.
N. E. Foster,
preds. Fairchild & N. E. R. R. Co.,
Willard, Wis.
Iz spominov slikarja.
Eden mojih najžalostnejšili spominov je smrt Horwena. Umrl je tako, kakor je živel: samoten, zapuščen in zelo nesrečen. Služila sva oba eni gospe, umetnosti; v resnici, vsakemu drugemu se bolj izplača služiti — dohodkov ni od tega. Slava? Če ne hodi z njo skupaj zaslužek, ni nobene reči bolj neumne in smešne od slave.
Horwen je slikal zelo dobre pokrajinske slike in dokler je slikal, je iztisnil še kak denar iz trgovcev z umetninami; odkar ga je pa sušica položila na posteljo, so se lepi dnevi Aran-hueza končali: trpel je bedo. Mi, no smo bili, ali smo sami komaj životarili. Bili smo vsi mladi, učenci akademije, daleč od doma, od svojih, ki imajo sicer dosti boljših 'reči delati, kakor skrbeti za slikarje-začetnike.
Vsa garderoba Horwena, njegov krasni, sivi havelok, ki ga je imel tako rad, njegova kravatnâ igla, porte-bon-heur od neke sestrične — vse je šlo. O tem vem jaz najboljše, ker sem sam
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstni ti barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Filipi EEiToler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, I1L
priporoča rojakom
svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi, v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, Ih. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v°eh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200^ Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec «n popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St, N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUSČAJ, 500 Moen Ave, slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS, 8908 Greenbor Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C, 5170 Butler St, ameriški hotel.
DINAN C. M, 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last, 5438 Butler St.
Emil Eachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, Ili.
Slovanski tvorničar društvenih od-snakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kaniče; na zahte.anje zastoni
WAVWAV.V.VAW.WWA
k Sli
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOI
¡¡JAVNI NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljižča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sn oko spadajoča pisanja.
^ Govori nemžko in angleško.
■wwwwwwvwwwwvwk
$ V SMRT. #
Spisala Lea Fatur.
Tihega koraka je stopila sprevodnikova žena v sobo. Senčnik je zakrival svit svetilnice v njeni roki. Rahlo se je bližala postelji in zaklicala polglasno: “Vstani Tine, ednajsta je že odbila”.
Sprevodnik je ustavil hipno glasno dihanje, uprl v ženo motno, še saneno oko in se ozrl po sobi. Žena je vzela senčnik raz luči, da vidi mož otroke, ki spe po dva v eni postelji,v katerih glavice zro izpod odeje, opominjajo očeta, da je treba za kruhom, če se bliža tudi polnoč in se ziblje vsak rad v mirnem spanju.
Sprevodnik premaga spanec, vstane, $i natika nogovice. Luč obseva trde poteze obraza moža srednje starosti. Obraza, ki priča, da je sprevodnik trpel že mnogo v trdem boju za obsta: nek. Za čudo mehke pa postanejo poteze njegovega obraza, ko stopa v nogovicah od posteljice do posteljice, se klanja nad spečimi... Mirno naj spe, brezskrbno naj spe, dokler čuva oče za nje, nad njimi. Prišel bo čas, ko bodo preskrbljeni vsi, in tedaj bo spal tudi oče cele noči,- žvižg stroja ga ne bo klical nočne in dnevne ure na delo... V nogovicah, škornje v roki, da ne zbudi z glasno hojo otrok, sledi sprevodnik ženi v kuhinjo. Tam užije skromno večerjo, naroči polglasno ženi, da naj nese Gizkine čevljič-ke k čevljarju, da naj skuha Štefanki zdravilo, pazi, da se učita Karol in Vikec. Milke naj ne pušča same na dvorišče, Francelj je prehlajen, naj gre zgodaj v posteljo:	Bog obvaruj, da
se kaj pritakne očetovemu ljubljencu, starejšemu sinu. Ko se vrne, popravi še kaj na vrtu. Karol naj zaliva pridno rožam, ki so se razcvetele tako krasilo. Olgica kašlja v spanju. Štefanki, ker je tako pridna, kupi nov slamnik, ko se vrne.
Žena pa baše veliko usnjato torbo lil naroča možu, da prinese iz Trsta stvari, ki so bolj po ceni tam, kakor kava, sladkor, olje in drugo. “Revež”, pravi, “s polno torbo greš, s polno se vrneš.”
“Da je le s čim,” se nasmehne on samozadovoljno, “večkrat je prazna torba težja od polne.”
On obuva škornje, misli na pomaranče, s katerimi razveseli pri prihodu otroke, misli, da pritrga, pristrada vso ugodnost, vsak košček kruha, ki ga uživajo njegovi otroci, sam sebi, in se smehlja. Ko pijejo drugi po restavracijah, ko priča glasen smeh in petje o njih dobri volji, počiva on na trdi slamilici sprevodniških kasarn, si kuha sam svojo večerjo, misli na prihod-njost svojih otrok.
Kot previden' železničar se sprevodnik uveri, da mu je žena priskrbela provianta za dva dni. Boren košček mesa, zelenjava za juho, jajca, mast, kruh, vse je tu. Žena pogleda, če je dovolj špirita v steklenici, obriše še enkrat brzovar. Pravi železničar mora biti vsaki umetnosti kos. V službi mora biti sprevodnik svoj lastni kuhar. Na dolgi poti, na malih postajah se ne dobi hrane — in če se — kam bi prišel sprevodnik, ki bi dajal zaslužka restavracijam! Sicer se kuha težko pod malo strešico na vagonu — pa kuha se vendar.
Mož se uveri, da ima kapselne, da je piščalka v žepu, da je ura navita in kaže pravi čas. Da jé tedaj pripravljen za službo po vseh železniških Statutih in predpisih. Žena pa pogleduje sočutno moža, ki mora po ukazu službe v gluho, temno noč. Tako odhaja že leta in leta, pa ženi se ni smilil nikoli tako, kot nocoj. Vendar ne priča nobena mehka beseda o tem ženinem Čuvstvu. Kjer se bije trdi boj za obstanek, je čuvstvenost nepotreben balast, — človek, vajen hudega, jo rad skriva, je ne kaže svetu. Saj bi to bila nepotrebna potrata. Življenje gre svoj pot preko naših čuvstev, usoda ne vpraša, ali nas bole njeni udarci. Srečen človek, ki sprejema, prenaša vs£ udarce, ne v topi resignaciji, ampak v živi veri, da so vse to pota neumljive božje previdnosti.
Vse je gotovo. Modra, zamazana kapa je na glavi, siva suknja na životu. Na sprevodniški zastavici, preko rame, visi velika torba. Tako napravljen stopi sprevodnik še enkrat v sobo, kjer spe otroci. Kako sladko spe presrčni! Nobeden malih ne ve, da mu odhaja oče. Zjutraj, ko vstanejo, povpraša Milka pač, kje, da je ata, ke-daj da se vrne, sedaj pa spi mali zajček, rjava očka so zaprta. Oče stopi v drugo sobo, se skloni nad starejšim sinom. Ta odpre oči, pogleda brezizrazno v očeta, se obrne, spi dalje.
Resno, skrbno, pogleda oče še enkrat po posteljah. Kaj da gre nocoj tako nerad od otrok, kaj se mu zdi tako pusto, ko se spomni sprevodniške kosarne, trdih postelj v njej? Pa služba ne vpraša: rad ali nerad. In že stopa sprevodnik po kamenitem hodniku, žena za njim po dvorišču, posluša odhajajoče korake, ki done tako čudno po tlaku, kot da hodi še nekdo drug zraven moža.
Ženo pretrese mraz. Mož gre, kakor je šel tolikokrat, in kakor tolikrat, ne ve ona tudi danes ne, ali se vrne. Težko je železničarjevi ženi. Ko je stopil njen mož v službo pri železnici, je dal smrti pravico, da ga pokliče, kadar in kjer ji bo drago. Ne bo ga vprašala, ali je • pripravljen ali ne, če kliče ceda otrok po kruhu. Neopažena, tiha, pride smrt po železničarja, ga
ukrade rodbini o belem dnevu, v gluhi noči.
Težko vzdihne žena in hiti po pustem hodniku. Pogled na speče otroke jo napolni z novimi skrbmi. Ah, da bi bili že veliki! Pala bi enkrat moreča skrb raz dušo — tako pa — če se zgodi revežu možu kaj... kam z otroci?.. .
V enakih mislih gre njen mož proti kolodvoru. Zdi se mu, da hodi danes to kratko pot celo večnost. Zdi se mu, da ga kliče, vabi nazaj, da mu brani:
I ne hodi, tvoja pot ni dobra. . . Ah, ke-daj bodo si služili njegovi otroci sami kruh, ko hodijo še vsi v šolo... Dolga leta skrbi so še pred njim. In včasih mu pravi notranji glas: ti ne doživiš, ne vidiš svojih otrok preskrbljenih. Resno ga je opominjal večkrat ta glas, plašile so ga sanje. Zato skrbi, da je vedno vse v redu, kadar gre od doma. Žena ve, kje so listine, ki bi jih rabila v slučaju smrti. Otroke in ženo je preskrbel z zavarovalnino. Če se zgodi očetu nesreča, ne bodo stradali, vedeli bodo, kako jih je ljubil oče, cenili bodo kruh, ki jim ga je kupil s svojo lastno krvjo, pridno se učili, se povspeli do uglednih mest, vži-vali spoštovanje.
Neugodne misli sprevodnikove se razkade, ko pride na kolodvor. Ni časa zanje. Treba je premikati, vezati vagone, dajati znamenja z rdečo, zeleno ali modro lučjo, spremljati delo z glas nim krikom, ki hiti preko tračnic širnega kolodvora, odmeva od skladišč in umira nekje daleč v temni noči.
Luči po kolodvoru so migljale, čuvaji so obračali premikače, težak, dolg, se je premikal tovorni vlak z gluhim ropotom skozi noč. Proti Trstu. Po običajnem dolgem stanju tovornega vlaka na vsaki postaji, pomikanju in razkladanju, je dospel naš sprevodnik s svojo partijo srečno v Trst. Tam je sledil razkladanju in nakladanju štiri-urni -— takozvani počitek. Ko so se vračali v Ljubljan.o, je bil naš sprevodnik posebno dobre volje. Nakupil je ženi, kar je naročila, otrokom pomaranč in slaščic. Nabasana torba se je držala zelo prevzetno. Kako se je razvesele otroci, kako pozabi oče na ves trud in težavo v njih družbi.
Zjutraj je stal tovorni vlak na mali postaji na skalnatem Krasu. Bilo je krasno letno jutro. Narava se je pro-bujala k življenju, železničarji, dasi trudni in zaspani, so se vendar rado-vali lepega dne. Ušli so za eno noč smrti, ki preži na vsak njihov korak... Zato so se šalili med seboj, ko so si napravljali zajuterk in premikali vagone.
Tudi naš sprevodnik si je napravljal zajuterk. Pa ni utegnil povžiti ga. Pomikal je, stal pri progi, dajal z bandercem znamenja.
Stal je. Nenadoma se dvigne za njim, grozno, veliko. Ga obsenči š črnimi peroti. Smrt... Drdra, hiti, sopiha, naglo, bliskovo se bliža: ekspresni vlak. On ga čuti, čuti smrt, pa se ne more umakniti, se ni v stanu ge-niti.. .
Smrt... hip samo — strašni, večni hip... Izraz groze stopi sprevodniku v obraz... Že ga je podrl vlak, že ga vlečejo kolesa s seboj... Preplašene beže zadnje misli k otrokom, preplašene stoje pred računom življenja... Res, da je izpolnjeval svoje dolžnosti kot oče, soprog in državljan —• vendar — morda, morda ni dovolj spoznaval, ne dovolj ljubil Gospodarja sveta...
Duša spoznava zmote in hiti čista pred Stvarnika.
Tisto jutro je vstala ponesrečenče-va žena s težko glavo. Po noči so jo mučile hude sanje. Zdelo se ji je, da jo kliče v veliki pustinji znan glas — pa ni mogla, razločiti, odkod prihaja in čegav da je. Glas je prihajal iz vedno večje daljave, se izgubljal -— ona se je zbudila. Sklicala je otroke, napravljala zajuterk, govorila jim o očetu, ki pride zvečer domov, jim prinese pomaranč. Odpravila je otroke v šolo, pospravljala in hotela na trg. Gruče žen, ki so stale pod dvorišču, vzklikale, se jokale, možki, ki so pravili vidno preplašeni nekaj, so jo vstrašili. Čudno se ji je zdelo, da obmolknejo ob njenem pojavu, da zro sočutno na ; njo.
Nekaj je udari v srce, vendar se oju-
■	nači in vpraša, kaj da imajo. Žene so
■	se izgovarjale, da nič takega, in si oti-• rale oči. Pa čudno hodi po hodnikih,
gre od hiše do hiše. Železničarjevi o-. tioci obstopijo Milko in Olgo, ki pri-
■	deta . na dvorišče, ne reko pa ničesar. Žena našega sprevodnika čuti instinktivno, da se je zgodilo nekaj, kar se tiče nje, njenega moža, In ko se plašno približa brkati sprevodnik, ko se trese sicer neustrašenemu možu glas
■	in šibi koleno, vzklikne:	,
“Povejte, po-fejte naravnost. Tinetu se je zgodila nesreča.. .”
“Povozilo ga je... Pa samo malo, ne ustrašite se, draga gospa...”
“Samo malo... O vem — vem — umrl je...”
Žena pade v nezavest. Ko pride k sebi, joče cela tropa otrok in žena okrog nje. Trdookorni možje prihajajo, pravijo s solznim pogledom, kako je bilo. Vsak pove drugače — le to je jasno iz besed vsakega, da je Tine mrtev. Vdova strmi predse, v-prašuje vedno iz nova. Pošlje po o-troke v šolo, vsakega sprejme z besedami: “ateta ne bo več — umrl je.. .”
Vsak se stisne k materi. Neizmerna je žalost. Mali punčki, ki še ne razumeta, kaj se godi, se jokata, ker vidita druge, ker vidita jokati mater. O-krog zdvojne vdove so se zbirali, prižene. Prinašali so poročila, spraševali za pogreb. Vsi so tolažili vdovo, češ, da se je pač ponesrečil njen mož, toda da vsaj ni razmesarjen. Odbijač ga je pritisnil na srce. Bil je v hipu mrtev, brez vsakih bolečin, zdi se, da spi.
Prinesli so moževo torbo. Novi jok, ko je mati razdelila med otroke poslednje očetove slaščice. Mala Milka je vzela prazno torbo,, ki je bila skoro večja od nje, skakala ž njo in dejala obiskovalcem:
“To je atetova tolba — ate je umil, ne plide vec...”
Ponavljala je materine besede, ne da bi znala njih pomen. Mati pa ji je vzela torbo iz roke in zastokala:
“Ne, ni umrl — ubili so ga.”
Topo je strmela v prihodnjost, polno težav, na otroke, ki jim bo morala nadomestovati očeta. Kakšno življenje brez skrbnega očeta. Kako bo stopila v vrt, kjer ji je zgradil tako prijazno utico, naredil kurnik, nasadil rož. Divjake je cepil, zdaj polnijo s svojim duhom sobe. Kamor bo stopila, bo videla sled njegove pridnosti. Koliko kuriva je pripravil baš letos — kot bi vedel revež.. . Žene so jo tolažile, da je dobro preskrbljena, ker dobi zavarovalnino, da mora zahvaliti Boga, da ji ni umrl mož v postelji, ker bi imela potem le malo penzijo — a vdova je odgovarjala z gluhim, bolestnim glasom:
“Kaj pomaga vse to — moža ni, očeta ni — ga ne bo nikoli več.. .” Lučiča je trepetala, gorela za ubogo dušo. Vso noč je ležala trudna vdova na kolenih, po razboljeni glavi je šumelo in vrelo, v prsih jo je peklo in dušilo. In skozi mračne slike prihodnosti se je vrivalo v nočni tišini, sprem Ijano od enakomernih gibljajev ure, med druga vprašanja glavno:
“Kje si sedaj, moj ubogi dobri mož?’
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorko.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, HI
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, I1L
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III
Rojaki! Pijte
“Elk BrancT pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom . JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
d,
JOLIET CITIZENS SKEWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
IPijte '‘Elfe. Brand” p>i^o Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
WmV/AWAWAWAVVY.
¡I Renejev brat. j:
Î----------------------î
V	(Iz francoščine.)	¡S
cor, Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Tesno sobo v hospitalu razsvetljuje, medlo jesensko solnce.
V	ozki železni postelji leži mlad človek z energičnimi potezami na obrazu in z upadlimi lici. Inteligentno zroče oči so pravkar obsenčile roke smrti.
Ob njegovi strani na naslonjaču sedi star mož, s čigar obraza odseva obupna bol. Uprl je oči v one umirajočega kakor da bi hotel svojevoljno pridržati bežeče življenje. Prijel je bolnikovo roko in jo stiskal v vedno slovo.
Oče umirajočega je.
Zdravnik stoji pred njima in opazuje resnično ginjen žalostni prizor. Zatopljen je, da ne čuti, da mu polže solze po velem licu in se poizgubljajo v rjavi bradi.
V	kotu sobe moli usmiljenka rožni venec.
Smrt se plazi okrog, že slutijo njeno bližino, že čujejo nje mrtvaški dih... zdi se, da hoče še čakati, da se obotavlja. . . kakor da še-le išče svoj plen...
Iz te hiše jemlje navadno lahka bremena, nedolžne ročice otrok, ki morajo otrpniti, ko jih pograbi ledena, neizprosna i mrzla roka smrti, njih bistre oči, ki se morajo zapreti za vedno tu na zemlji, ko še niso videle grehov, da se gori nad zvezdami zopet odpro..
Ali sedaj leži namesto otroka mož in ravno ista smrt mu je pravkar pritisnila usode polni pečat na čelo.
Hotel je kakor Jezus v Najmu rešiti ubogi materi njenega sina, toda bil ni Bog in premagana smrt se je maščevala nad njim samim in ga položila na smrtno posteljo.
Star je bil petindvajset let in bil zdravnik ba notranje bolezni v hospitalu sv. Evgenije. Dosegel je prvo darilo na medicinski fakulteti in slave-polna prihodnjost ga je čakala...
Toda tega je bilo sedaj konec; neizprosna smrt ga je tiščala za vrat in ga davila — mladi zdravnik je imel diphtheritis.
In ta zdravnik je bil edini sin očeta, prezgodnjega vdovca.
H«	sj«
“Oče... želim... da potem, ko se ločimo.. .posinoviš kakega otroka... naj ti nadomestuje sina... da ne ostaneš sam. Moj ubogi, dobri oče!”
“Spolni naj se ti tvoja želja, sin moj.”
Vrata so se nalahno odprla.
“Gospod Vauquelin, predsednik je slišal o vašem velikodušnem činu in vam pošilja križec častne legije in svoje pozdrave.”
Lahna rdečica je dahnila v obraz umirajočemu, dočim mu je ubogi oče z mešanimi očmi in s tresočimi rokami pripel križec na rdečem traku na belo srajco.
“Hvala... hvala...”
Počasi je nagnil glavo k. svojemu zdravniku.
“Prosim, dajte mojemu malemu bolniku lepe igrače., .naj se tudi on vese-
li... vsaj sem bil tako zelo odlikovan. ..”
Ko se je vračal iz pokopališča, uprt na prijatelja svojega rajnega sina, se je obrnil še enkrat nazaj med trepetajoče ciprese. Tedaj je zapazil pripro-sto oblečeno gospo, ki je položila na (Nadaljevanje na 7. strani.)
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
B. Schuster
Young Building
FRANK MEDOSH
0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar.-v staro domovino vesi no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
jo»e?h T&nsrmm
. OF
Ter yti‘
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, čisti kri,
daje zdravo Barvo obraza, krepča energijo, okraui zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE!—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje z 6. strani,)
novi grob iz belih cvetlic spleten venec.
Bila je mati rešenega otroka.
❖ * *
“Dober dan, gospa Sorbier, pa vedno tako pridni.”
“Že mora tako biti, gospod Filip. Vaše srajce so že gotove, ravno sem jih hotela nesti k vam.”
Bilo je priprosto delavsko stanovanje, toda snažno in staro pohištvo iz orehovega lesa se je svetilo, kot bi bilo izrezljano iz dragocenega mahagonijevega lesa. In Ivan Sorbier, bivši žandarmerijski brigadir, čigar portret je visel na steni v črnem, lesenem okvirju, je gledal prijazno s stene, nasmeh mu je krožil krog usten.
Skozi odprta vrata se je videlo v majhno sobo. Železna postelja ob steni, okrogla mizica in majhna biblioteka je bilo vse pohištvo.
Gospa Sorbier je postala vdova že dve leti po rojstvu sina Rene-ja. Od takrat naprej se je noč in dan trudila, da bi zbrala toliko denarja, kolikor ga je potrebovala za oskrbo domačije in za vzgojo Rene-ja.
Deček je bil živ in dobre volje, toda učil se je dobro in mati je cesto bolestno vzdihnila, kadar je pomislila, da. mu zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogla preskrbeti dovolj srečne prihodnosti. Toda lepega dne je dobila od ravnatelja na liceju v Saint-Louis pismo, v katerem ji naznanja, da je gotova oseba, ki pa želi biti neznana, založila vsoto denarja, da bo njen sin lahko naprej študiral. Lahko si mislimo, kako se je zavzela in razveselila uboga žena, ko so se ji na ta način izpolnile sanje, ki so se tolikokrat porajale v njenem srcu. Od tedaj naprej je prosila vsak dan nebo, da bi čuvalo in blagoslovilo neznanega dobrotnika. — Zavod je dobival denar točno in ko je Rene z odliko dokončal gimnazijo in se že pripravljal za visoke šole, da bi se posvetil medicini, je zopet dobil potrebno vsoto, ki je zadostovala za vse skušnje.
“Edino eno me žalosti,” je pogosto govorila mati, “in sicer to, da ne vem, kdo neki bi utegnil biti naš plemeniti dobrotnik.”
“Ej!” ji je odgovarjal gospod Filip, "gotovo kak star general, kateremu je vaš mož, ko je bil še vojak morda rešil življenje.”
Gospod Filip je stanovi že skoro 20 let z vdovo v istem nadstropju. Imel je sam svojo sobico, v katero ni smel nikdo nepoklican. Bil je majhne, pri-kupljive postave, oblačil pa se je vedno v črno, elegantno obleko. Živel je od majhne rente. Imel pa je čudno navado. Vsako nedeljo je šel takoj po zajtrku z doma in se je vrnil še-le na večer. Neka gospa, ki je v ravno tisti hiši stanovala je pripovedovala, da ga je srečala nekoč s šopkom cvetic pri “Pere-Lachaise” in gospa Sorbier ga je tudi videla parkrat, ko je s povešeno glavo in s cvetlicami v roki zamišljen hodil gor in dol po peščenih stezicah pokopališča, po aleji trepetajočih cipres.
Toda gospa Sorbier je bila molčeča in nikakor ne radovedna, kakor so navadno sestre njenega spola. Ni se vmešavala v zadeve nikogar. In ko je mali Rene na vprašanje: “Ali vas nismo, gospod Filip, srečali danes popoldne pri “Pere-Lachaise”, dobil “ne” za odgovor, je gospa Sorbier vedela, da je za starega gospoda mučno slišati slična vprašanja in je hitro obrnila pogovor v drugo smer.
Napram gospodu Filipu se je obnašala z gorko in hvaležno simpatijo, kaj ti le njemu se je imela zahvaliti, da ni umrl njen sin, takrat ko je bil v osmem letu hudo bolan. Gospod Filip pa ji je bil noč in dan na razpolago z dobrim svetom in pomočjo. Rene-ja pa je ljubil, kot svojega lastnega otroka.
In vendar (kako zelo se cesto motimo) bi ona prisegla, da stari gospod ne ljubi otrok, posebno pa še njenega Rene-ja ne; kajti vselej je pogledal njenega fantka le strogo in mrzlo, nikdar ni imel pripravljene zanj gorke besede.
Toda od tedaj, ko je otrok vsled njegove skrbnosti ostal pri življenju, je popolnoma izpremenil svoje obnašanje in je začel skrbeti za dečka. Vsak dan je vprašal, kako se počuti, kakšne šolske naloge ima in bogato ga je obdaroval, kedar je prinesel dobro izpričevalo.
Ko pa je včasih Rene vesel tekel nasproti staremu gospodu, je naenkrat obstal začuden par korakov pred njim. Jezno in kakor tujca ga je gledal Filip Ko pa so se srečale njune oči, nasmehnila sta se oba, in deček je vesel skočil gospodu v naročje.
Samo enkrat je bil nanj hud. Rene se je namreč radoveden in hudomušen, kakor otroci sploh, priplazil skozi priprta vrata v stanovanje starega gospoda. Nad pisalno mizo gospoda Filipa je opazil veliko sliko, zagrnjeno s črnim pajčolanom, na katerem je bil pripet križec častne legije in lorbarjeva vejica. Rene je prijel pajčolan, da bi ga odvzdignil; toda v istem trenutku ga je gospod Filip potegnil za ušesa in predno si je bil svest, kako se je to zgodilo, je stal že zunaj na hodniku in stari gospod je rekel:
“Da te nikdar več ne zasačim ondi!”
Rekel je s takim glasom, da ga je Rene vedno pomnil. O svojem indi-skretnem obisku pri gospodu Filipu, ga ni črhnil nikomur besedice.
* * *
“Tu imate, gospa Sorbier, svojih 40 frankov in mojo prisrčno hvalo, kajti težko bi dobil koga drugega, ki bi znal tako ustreči mojim navadam.”
“Hvala, gospod, sedaj imam pa že zbrano vsoto, ki je potrebna za prihodnjo skušnjo Rene-ja.”
“Ej, njegov dobrotnik ga gotovo ne bo zapustil.”
“Ne morem se zanesti, previdnost ne škoduje.”
“Včeraj zvečer nisem čul, da bi prišel naš mladi gospod domov.”
Mati je vzdihnila.
“Hm, hm, bržkone se je zabaval.” “Moramo pač imeti nekaj potrpljenja, mladost mora malo ponoreti, gospod Filip.”
“Ali je pripravljen za skušnjo?”
“O, gotovo, to se pravi, upam vsaj, da je.”
In da bi skrila svojo zadrego, je vzela denar, ki ga ji je dal gospod in odprla omaro, da bi ga dala k že prihranjenemu.
“To je moj, oziroma Renejev špa-rovcek,” je rekla in potegnila izpod perila majhno rdečo škatljico.
Naenkrat pa se je prestrašila, odprla je škatljico in prebledela — škatljica je bila prazna. Prijelo jo je za vrat in jo davilo.
“Tega ni storil on, ne,, on ne!” je zaklicala.
Hkrati so jo zapustile moči, omahnila je na stol in obupno zajokala.
“Nič ne de — obupati ni treba — gospa Sorbier. Kar meni vse zaupajte, jaz sem vendar vaš stari prijatelj kajne?”
“Kako je torej z Renejem?”
“Igra,” je rekla tiho.
“Igra?! -— Nič ne de, dobro srce ima, potrebuje le nekoga, ki bi mu naredil dobro pridigo.”
“Gospod Filip!”
"Pomirite se — moral bi se zelo motiti, ko bi mu ne koristila. Če bi se pa to zgodilo, potem pač ne zasluži še ene.” *
“Toda jaz se bojim.”
Ni še izgovorila, ko se naenkrat vrata odpro. Mlad mož se prikaže na pragu. Gledal je zmešano in zbegano. Ko je zapazil svojo onemoglo mater, je takoj uganil vse in prebledel.
“To je vaš čin, Rene,” je rekel strogo stari gospod. Razvnel se je Rene kakor vsak razburljiv značaj in odvrnil:
“Gospod, pripravljen sem pač prenesti oč tanja svoje matere, nikakor pa ne vaših.”
“Sin!”
"In vendar morate poslušati tudi moje očitke. Če ne zardite pred njo, ki se noč in dan trudi za vas, potem morate pred menoj, jaz vas prisilim.” "Pred vami?!”
“Da, da, pred menoj, pred tistim, ki vas je napravil iz ubogega fanta to, kar ste sedaj. Pred tistim, ki je skozi petnajst let izdajal denar za vaše študije!”
"Vi, vi ste naš dobrotnik?!” je vzkliknila gospa Sorbier.
Brezmejen je bil obup mladega moža.
“Ah! — Vi ste torej! Hvala vam! Mesto da bi me pustili v mojem temnem obzorju, mesto da bi me vzgojili za dobrega delavca, kot je bil oče, ste napravili iz mene revnega, nezadovoljnega človeka, ki hrepeni vedno naprej, ki mu pa sedaj ne preostaja drugega, kot pognati si krogljo v glavo!”
“Moj otrok!!!”
“Prosim vas, zakaj?”
“Ker sem igral, ker ne morem plačati dolga, ker sem ob čast.”
“Vi hočete plačati dolg s pregreš-kom?”
“To je moja stvar.”
“Oprostite, to je moja stvar. To življenje, s katerim mislite tako prostovoljno razpolagati, ni vaše. Račun bodete morali dati od njega.”
“Komu, vam morda?”
“Ne, toda nekomu drugemu.”
Prijel je Reneja za roko in ga z nepričakovano močjo tiral v svoje stanovanje pred podobo s črnim pajčolanom. Odkril jo je hitro, podobo mladega moža z ljubko se smehljajočim obrazom, ljubeznivo in razumno zro-čimi očmi.
“Temu, ki je pred dvajsetimi leti daroval svoje živlenje, da bi tvoje rešil, ki se je ponudil, da odkupi od usode tvojo eksistenco, ki je bila v nevarnosti; temu, ki se je posvetil življenju, polnemu častnega delovanja, temu, čigar grob krasi vsako leto tvoja mati, temu možu dolguješ svoje življenje!” Staremu gospodu so se iskrile oči, ko je govoril.
“O kom govorite?” je vprašal Rene in stopil za korak nazaj od užaljenega gospoda.
“O zdravniku Francois Vauquelin, svojem sinu.”
Rene je zrl trenutek molče starega gospoda, potem pa je vzkliknil:
“Vaš sin — Oh! — In vi! -—- —” in zgrudil se je pred njim na kolena. — Uresničila se je lepa želja Francois Vauquelina; oče njegov ni več sam, hvaležen posinovljenec mu slajša starosti dolgočasno življenje.
Rene Sorbier je dokončal svoje študije z odliko, dobil je red častne legije, ki je krasil njegovega “velikega brata”, kakor je namreč imenoval Francoisa, na smrtni postelji in na mrtvaškem odru.
Njegova je prihodnjost, njegovo ime je znano mnogim materam, kajti svojo umetnost je posvetil mladini.
Naznanilo.
Gosp. jos. J. Peshel, naš zastopnik, se nahaja na Virginiji, • Minn. in on-dotni okolici. Rojakom ga toplo priporočamo.	Uprav. “A. Slov.”
Í
----------------------------1-----
WWMBAVAVAW.V%mV.
i Prepozno.
% (Resnična dogodba. Priredil ?	Rev. J. L. Z.-)
V.V.W.'.V.ViV.V.V.V/AWA
V	nunski bolnišnici je ležal mož na smrtni postelji. Bil je tam več tednov in je pazno poslušal, ko so ga duhovnik in sestre prijazno a resno prigovarjale, naj se spravi z Bogom. Priznal je, da ve, da ne bi mogel priti v nebesa, ne da bi bil krščen; vkljub temu pa je odlašal, češ, saj je še dovolj časa. Zastonj so ga silili oni, ki so videli, da se bliža svojemu koncu, naj ne odlaša več; in duhovnik, ki se je izredno zanimal zanj ga, je ukazal dobrosrčnim sestram pristaviti k postelji mizico in jo oskrbel z vsem potrebnim ter ga nemudoma poklicati, kakor hitro bi bolnik to poželel. Ali mineval je dan za dnevom, ne da bi bolnik povprašal po duhovniku.
* * *
V	veliki samostan v nižjem delu mesta je bil dan za dnevom prihajal ubog pohajač ali tramp, po amerikansko, da so mu dali kaj jesti. V povračilo zato je pa vedno želel kaj pomagati pri kakem delu. Dobrosrčna sestra G.— se je precej zanimala zanjga — Jaka mu je bilo ime — in ko so pospravljali po poslopju, jim je pridno pomival stene in se tudi sicer skazal prav koristnega. Ko je prišla zima, so ga vsled tega uposlili celo kot kurjača ter so bili ž njim tako zadovoljni; da bi ga bili prav težko pogrešali. Jaka je bil precej brihten. Bil je izkušen mizar; ali ni pa bil stanoviten, in njegova na-gnenost do “kaj nam pa morejo, če smo vesel’ ” ga je potiskala iz ene službe v drugo. Dočim pa je služil v samostanu, pa te svoje slabosti ni prav nič pokazal, in sestre so se nadejale, da popolnoma ozdravi. Bilo je pa v možu nekaj, ki ni bilo navadno, in sestre so odkrile, da je mož brez 'vsake vere in da še niti krščen ni. Zato so nalašč sem pa tja puščale v njegovi sobi knjige, časopise in celo mal katekizem z upanjem, da jih bo o prostem času prebiral.
In niso se zmotile. V kratkem so ga videle strmeti v nek star molitvenik in se učiti iz njega molitve. Kmalu je stvar tudi omenil sestram ter izrazil željo, da bi se rad malo natančneje seznanil s katoliško vero.
“Ne vem, kako je to, sestra,” je o-pomnil eni izmed nun, “da se mi zdi, ko grem v vašo cerkev, da sem doma in lahko molim. Tega nisem čutil nik dar poprej.”
“Ali je bil kdo izmed vaših sorodnikov katoličan?” vpraša sestra.
"Kolikor jaz vem, ne,” odgovori Jaka. "Ali jaz pa postanem in že prebiram v tistih bukvah, kar je zato tre-
ba.”
Njegova odkritosrčnost je bila jasna.
“Tako je prav, Jaka”, pravi sestra. "Najprej poglejte, kaj je prav, potem se pa po tem ravnajte.”
“Da, odločil sem se, da se dam krstiti in poprimem se lepega življenja.”
In Jaka prime krepko za lopato, kakor bi hotel pokazati, kako se misli poprijeti vere.
Minevali so dnevi. Jaka se je prehladil, in ker se je navidez njegovo stanje vedno slabšalo, je bil z malim pismom poslan v bolnišnico v upanju, da ga zdravnik in počitek v par dneh spet spravita na noge. Primerilo pa se je, da je bil položen v postelj nasproti onemu možu, ki smo ga omenili v začetku te resnične dogodbe.
Drugo noč, ko je bil Jaka tam, so bila znamenja zanj jako neugodna, in zdravnik je dejal, da ima plučnico. Ali Jaka ni obupal; bil je dobre volje in se nadjal, da ozdravi, ter kazal veliko zanimanje in sočutje do “ubogega umi rajočega fanta v tistile postelji.” Ponoči pa se je Jaku stanje močno poslabšalo, in nočna strežnica mu plavi:
“Jaka, vi se precej slabo počutite, ali ne?”
“Boljši nisem prav nič, sestra; ali pa mari mislite, da je nevarno?”
“Mislim, da je, Jaka. Mislim, da ste pošteno bolni.”
“Well, potem pa, sestra, v božjem imenu pošljite po duhovnika. Jaz še nisem bil krščen in nočem brez tega umreti.”
Sestra je precej nerada budila duhovnika o polnoči, ker je mislila, da ni še nobene prav neposredne nevarnosti. Ali ker pa je Jaka le moledoval, je bil eden izmed služabnikov poslan po kaplana. Ta je prišel takoj misleč, da ga kličejo k onemu drugemu bolniku, in ko je pogledal Jaka, se je nekoliko zavzel, ker ni bil prav nič podoben človeku, ki umira, dasi je bil brezdvonmo prav resno bolan.
“Father”, pravi sestra, “Jaka še ni bil krščen in hoče, da ga vi zdajle krstite.”
“Da, father,” pravi Jaka, “umreti hočem v sveti katoliški cerkvi. Bral sem mnogo o nji.”
“Ali ste gotovi, Jaka, da hočete biti odkritosrčen in resničen katoličan in da res želite biti krščen?”
“Iz vsega srca, father”, pravi Jaka.
“Dobro! Ker je torej vaša želja, vas pa krstim. Ali jutri vas pa moram še dalje podučiti.”
“Da, father,” pravi Jaka, “pa vam že naprej vse verujem, karkoli mi bodete povedali.”
. Kaplan namigne sestri, naj stopi k postelji onega drugega bolnika in prinese mizico, ki je tam čakala priprav-
'E’na za njegov krst; on pa je odprl oči in trudno opazoval obred.
Jaka je napravil ootrebne obljube, odgovoril na stavljena vprašanja, in celo ubogega trampa je oblila sv. krstna voda. Ležal je prav tiho z zaprtimi očmi. Naenkrat kot blisk pa se je njegov obraz izpremenil, in začel je grgrati.
"Father,” pravi sestra, “glejte! umira!”
Duhovnik je tudi opazil izpremembo in vedel je, kaj prihaja. Oh, kdo ne bi poznal tiste strašne smrtne sence. V naglici si vrže krog vratu štolo, odpre hitro oljnato pušico in dene Jaka v sv. poslednje olje ter mu podeli zadnjo odvezo. Niso se še razglasile končne besede, ko je že Jakova duša v svoji beli obleki krstne nedolžnosti odšla pred svojega večnega Sodnika.
"Čudovita milost božja!” mrmra duhovnik in mirno odide.
. “Ubogi Jaka!” pravi nočna strežnica, ko mu zatisne oči in potegne rjuho čez njegov bledi obraz. “Bog te je ljubil in ti dal milost odzvati se točno njegovemu klicu. Naj v miru počiva tvoja duša. Amen.”
Odšla je od njegove postelje, da pokliče služabnika, da odneso truplo. Globoko je bila ganjena vsled tega nenavadnega Jakovega klica in čudovite milosti, ki jo je prejel. Ko je uro nato šla pogledat okrog bolnikov in je opazila Jakovo prazno posteljo, se je spet spomnila tudi onega bolnika v nasprotni postelji, ki se tako dolgo ni zmenil za vabeči glas milosti božje. Upala je, da sta krst in smrt ubogega Jake morda Vendarle napravila kak utis nanjga, in stopila je nalahko k nje govemu vzglavju. En pogled, in odskočila je groze.
Bil je mrtev! —
Zamudil je klic božji. —
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI jr naše delo. Gladimo obleke vsakt vrste. Prinesite jih k nam; mi jih po pravimo, da izgledajo kot nove. Prv uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal de nar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
520-623 Cass St. JOLIET, ILL
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo rili novo lepo urejeno
g-ostil.no
kjer se toči dobro pivo, whiskey ir, vino ter prodajajo fine cigare. Obi ičite nas!
DRNULC 4 BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom, i a s kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajanj izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St ft Lincoln. CHICAGO, ILL
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Počrni vedno sveže pivo, fino kal ormjsko vino, dobro žganje in tri,-lajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premor
TELEFON 7612.
oía N. Broadway...JOLIET, ILJ
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivd, hno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,	Jolič«., Ilt.
Amerikanski Slovenec samo $1
NA LETO.
Anton Nemanich Sc Son
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje 111 kočije po zmernih cenah Na vse pozive, bodisi po dnevu ali do noči se točno ustreza PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N W Phone 344
’VE?
OA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PR)
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa r te stro." padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY:
izdelovalci
ULEŽANE PIV
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
Rojalri, o priliki obiftčit»
Slovenski dom
kjer se toči vedne sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.

xSÊÇmM
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
123 Pine Street,
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
VWMVAVVV^VAV.W.,.,.,.V/AW.,.V.’.V.V.V.V.,.,.V.,.V.V.VA,.,.V.,AV.V.,AVV.W.V.%;
:■ Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
I Kranjska hranilnica v Ljubljani.
S	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
«MBiaMJ

■i
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .......37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,048,214	K
Menice ............ 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ....... 2,925,746	K
Čicti upravni dobiček—razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
'W%W1VAV.,.VW.VA,AV.,.WWAWAV.W,V.*.V,,,,.VAV.,.,.V.VAV.V.W.V.W,WAVA%
»»♦©♦©♦©♦♦«»♦O?
Za kratefc čas. f
0*04 ♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©C
Godci niso ljudje.
Kočevar misli iti v krčmo, prej pa še Tarasa štiriletnega Šimeka stoječega m pragu, če je kaj ljudi v sobi.
Simek odgovori: “Pet ljudij in dva j godca!”
Pri peku.
Kmetica: “Dajte mi za dva krajcarja žemljo!”
Pek: “Ne, mati, ne, po novem se pravi vinar!” —
Kmetica: “Kaj, vinar? Ne več žemlja?”	_______
Čudovita premetenost.
“Mojemu psu,” pripoveduje zvit lovec, “dajal sem vsaki dan po 2 novčiča, da si je šel k peku po žemljo za zajutrek. Ker si nekaj dni ni prinesel žemlje, zdelo se mi to čudno. A glejte! Peti dan ga vidim, kako koraka od mesarja s klobaso v gobci. Uboga živalca si je pet dni hranila one novce, da si je kupila klobaso za 10 novčičev."
Dobrovski škorec.
Se škorcu časih koristi, ako se kaj aauči, kako ne bi človeku!
Dobrovski čevljar je imel škorca, katerega je čevljarski učenec vadil govoriti. Škorec se ni naučil samo tistih besed, ki jih je učil njegov učenik, govoril je tudi, kar je ujel od svojega gospodarja; na pr. lalala, ali pa: gl,iha vfcup štriha,” ali pa: “Bodisi, kakor log hoče,” ali pa: Ti teleban!” Tako aamreč je večkrat gospodar počastil svojega učenca, kadar je prisil krpo »arobe, ali če je potegnil mesto po osnji, le po lesu, ali če je zlomil šilo. Sčasoma si je zapomnil škorec vse te govore. Ker je bilo dan na dan mnogo ljudi pri čevljarji — zakaj točil je tudi žganje — bilo je časih mnogo smeha, če so se gostje pogovarjali resno in je škorec zinil kakšno vmes, ki je bila na pravem mestu, kakor bi vedel, kaj govore:
Časih, če ga je deček vprašal: “An-žek, kaj počenjaš?” odgovoril je: “Ti teleban,” in ljudje v okolici so si vedeli mnogo povedati o Anžku.
Nekega dne pa si misli škorec, ko so mu pristrižene peruti zopet zrasle in je bilo okno odprto in zunaj lepo vreme: “Naučil sem se že toliko, da bodem iz lahka živel na svetu!” in smuk, potegne jo skozi okno. Zletel je na polje, kjer se je pridružil drugim ptičem. Ko se dvignejo, zleti tudi on ž ■¿¡mi, misleč: “Le ž njimi, ti bolje ve do, kako mora biti.”
Toda po nesreči zlete vsi v nekovo mrežo. Škorec pravi: “Bodisi, kakor Bog hoče.”
Ko pride ptičar in vidi, kako je lov dober, vzame ptiča za ptičem iz mreže, zavije jim vratove in jih pomeče »a tla. Ko zopet seže po jetniku, za kriči jetnik: “Ti, teleban! Jaz sem dobrovski škorec!” Ptičar se ustraši ta misli, da to ni samo na sebi, ko se pa oddahne, toliko, da ne poči od smeha. “Ej, Anžek,” pravi mu, “tukaj bi te ne bil iskal, kako pa si prišel v moje zanjke?” “Gliha vkup štriha,” od gpvori mu Anžek.
Ptičar nese škorca h gospodarju in dobi dobro nagrado (plačilo).
Čevljar je pa dobil mnogo obiskovalcev, zakaj vsakdo je hotel videti ČMdnega Anžka, in kdor potrebuje čevljev, pride od daleč k dobrovskemu čevljarju.
je namazal, sedaj pa ga nikjer ni. Na moje vpitje pridejo vsi drugi namazani na hodnik, jeze se, kriče ter pravijo, da jih je imel brivec za norca. Jaz seveda sem se jezil najbolj. Nihče pa ni vedel, da sem jaz oni brivec. Sedaj, ko je že leto dnij od tega, treba mi ni več molčati.”
Ni dobro, ako misliš na glas.
Jaka je imel navado, da je vedno ggvoril sam v sebi. Nekoč jaha osla mimo češnjevega drevesa; na njem Ugleda vse polno najlepših češenj Eelo ga mika žlahtni sad. Ustavi torej osla, stopi mu na hrbet in se izteza za črešnjami, katere tudi doseže. Veseli ga, ko vidi, kako mirno stoji ži-viuče. Ali zdajci mu pride na misel kitko nerodno bi telebnil v trnje, ako bi kdo oslu naglo zaklical: “Hec, hec!” Toda pri tem se zopet' spozabi ter po svoji stari navadi zakliče na glas ‘$01 ec, hec!” Osel se gane, Jaka pa pade med trnje. Ves krvav in odraca« se komaj in komaj prikobaca iz ■j ega.
Zadnji vlak.
Popotnik pride na mariborski kolo dvor s potno torbo in vpraša drugega potnika: “Prosim vas, kdaj gre zadnj vlak na Dunaj?”
“Zadnji vlak?” ponovi vprašani pot »ik mirno, “dragi moj, tega midva go -t»vo ne doživiva!”
Čuden brivec.
Gledališki igralec pripoveduje ta-le dogodek: “Leto in dan je minulo, kar sem prišel na potovanji v Draždane. Neko jutro, ko sem bil sosebno dobre volje, napravim se kot brivec ter grem po vseh sobah, kričeč: “Gospoda, kdo se da briti?” Mnogo se jih oglasi. Tako jih namažem dvanajst in vsakemu rečem, da sem spodaj nekaj pozabil. Ko namažem vse, stečem v sobo, urno se preoblečem, namažem še sebe in grem potlej na hodnik ter začnem raz-M|ati in vpiti, kje je tisti brivec, ki me
Ne umejeta se.
Potnik, grede skozi mesto L., vpraša kmeta na cesti: “Prijatelj, koliko ur je od tukaj do Ljubljane?”
'Ur?” odgovori kmet, “skoraj v vsaki hiši je vsaj po jedna, po nekaterih hišah sta celo po dve.”
‘Ne mislim tako” reče potnik, “ampak vedel bi le rad, koliko računajo iz vašega mesta do Ljubljane; samo to prosim mi povejte!”
‘Koliko računajo? I no, če greste peš, ničesar, ako se pa želite peljati, plačate osem grošev,” odvrne mu šaljivec.
Trajno blago.
Trgovec je hvalil svoje blago takole: “To vam je blago za večnost in potem je še lahko daste obrniti.”
Kdaj ni vroče.
‘Oče,” nagovori potnik kmeta, ki stavi ves v potu oves v križe — “oče, ali je pri vas zmerom tako vroče?” “Ne, gospod,” zareže jo kmet, “ne, po zimi je tudi mrzlo.”
Iz kuhinje.
Dekla je pobila skledo, gospodinja se zato močno jezi in pravi: “No, kako si vender mogla pobiti tako lepo
skledo?”
Nato zgrabi dekla drugo skledo, vrže jo ob tla, da se razleti na drobne kosce, in reče: “Mati, tako-le se je zgodilo!”
Izidi volitev.
Kot praktičen dokaz svoje napeljave na dolgo razdaljo in da ustreže svojim mnogim naročnikom, je “Chicago Telephone Company” sklenila, naznanjati vsake pol ure izide volitev na večer 3. novembra. Telefonski naročniki izvedo izide, če pokličejo krajevnega operatorja ob 6. uri in potem vsake pol ure.
Klubi, društva ali posamezniki, ki žele neprestanih naznanil, naj vpošlje-jo prošnjo na managerja pred 1. uro v soboto 31. oktobra.
Poznani povsod.
Severovi praški zoper glavobol so poznani po vsej deželi. Skazali so se delujoče v tisočerih slučajih. Cena 25 centov. Dobe se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Severovo zdravilno milo.
Tega ne prekosi nobeno milo. Uredi obrazno barvo proti solnctt in vetru. Obvaruje kožo proti raznim boleznim. Cena 25 centov. Prodaje se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Strup v zdravilih.
Nova postava sili izdelovalce zasebnih zdravil, navesti na vsaki steklenici vse strupene primesi. Drugi pripravki se smejo prodajati samo z vlad nim dovoljenjem, ker so čiste žganji-ne. Zdravilo brez škodljivih primesi in ki se ne more prodajati brez licence, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta lek vsebuje najboljša zelišča, znana zdravilski vedi v zdravljenje bolezni prebavnih organov. Priporočiti ga želimo vsem bolnikom, ki trpe vsled nervoznosti, neprebavno-sti, krvnih obolenj, nespečnosti, utrujenosti, slabosti in vseh bolezni želodca in črev. Zdravniški svet zastonj, če opišete svojo bolezen. Na prodaj v lekarnah. Jos. Triner, 616-622 South Ashland Ave., Chicago, 111.
Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35c.
Črni bratje, 20c.
Elizabeta, 15c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz piše« Krištofa Šmida, 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 25c.
Gozdarjev sin, lOc.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, po 60c.
Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Kneipp, dom_či zdravnik, 60c.
Krvna osveta, 15c.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40c.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 2Cc.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Eažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c. Materina žrtev, pripovedka, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, lOc. 60 malih povesti za mladino, 15c. Marija hči polkova, lOc.
Mrtvi gostač, 20c.
Mala pesmarica, 35c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehik&ueki, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in pove&čatta,
20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pismu in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava $1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri 75c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 2Sc.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff
20c.
Princ Evgen Savojski, naskok n« Bel grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, ISc.
Pravila dostojnosti Kažipot aa p» lji olike in uljudnosti, 30c. Pregovori, prilike in relri, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstva v pod uk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 60c.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju. 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Svitoslav, 15c.
Tisoč in ena noč, .zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	gorskem zakotju, 15c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 90c.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c.
Znamenje štirih, 30c.
Za kruhom, 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Zmaj z Bosne, 50c.
Kdor želi ob večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Juriči-čeve spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu Knjige se pošljejo poštnine proste Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po lc ali 2c.

KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Aladin s čarobno svetilnico, cena lOc.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c.
Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c.
Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c
Belgijski biser, povest, 15c.
Beneška vedeževalka, 15c.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lOc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, lOc.
Domači zdravnik Kneippov, 50c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40c, broširana 25c.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15c.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, lOc.
Doma in na tujem, 20c.
Ive povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, 15c.
— Kadar potrebujete zdravnika oglasite se pri možu, ki ž njim Lhkc govorite v slovenskem jeziku In tc je? Dr Struzinsicv N Chicago St
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
slovenska gostilničar
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset
N. W. Phone 406.
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob VVahčič,
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio.
Najtolj varno naložen denar □
JE V SLOVENSKI
Mestni hranilnici ljubljanski
Vlog nad 27 milijonov kron, rezervnega zaklada nad 900.000 kron.
Za varnost denarja je porok mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice ring h denarnih žari d« v kot gotov d« nar. ne da ki se obrestoranjo prenehajo.
Dne I. in 16. vloženi denar se obeduje takoj.
Hranilnica se nahaja v svoji hiš*
v Prešernovih, prej Slonovih ulicah številka 3
blizu Frančiškanske cerkve.
J. J. KUKAR,
536 Belvedere St., Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
fvseh parobrodnih družb.
Pošiljata denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
JOUCT.JUU
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. a«.
WWWMWWWWWWVWi W/AYAVY.V.V.VAYAfAVA
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in doimtčih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
5 Chicago tel. 2272, N.W.480. Obuedeljtb N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i.snico. Nadalje izdeluji ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla?
SVOJI K SVOJIM!
WUWWW\WWVWWW*WyV%WW\AWWVWW^WVWWV\i
:.<OS
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početlcu gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. V. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, jiajstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins N. Y. Medica! Institute ta.)
140 West 34th St.,
NEW YORK.

Amer. Slovenec stane $1 na leto.