ran GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR LETO XIII OKTOBER 1975 PREDLOG Samoupravnega sporazuma o skupnih načelih o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenih v »Mercator« Ljubljana — n. sub. o. POSEBNA IZDAJA GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO PREDLOG Samoupravnega sporazuma o skupnih načelih o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenih v »Mercator« Ljubljana n. sub. o. JNTa razširjenem kolegiju podjetja, z dne 24. 4. 1975 je bila imenovana komisija z namenom, da pripravi osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Pri izdelavi o-snutka tega sporazuma je upoštevana veljavna sistemizacija delovnih mest podjetja iz leta 1971, predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine v SR Sloveniji in dosedanje izkušnje s področja delitve osebnih dohodkov v posameznih TOZD. Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih načelih o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD združenih v »Mercator« Ljubljana, zajema vsebino predloga samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine, ker je ta v razpravi od 6. junija letos in bo predvidoma stopil v veljavo oktobra 1975. Veljavna sistemizacija delovnih mest podjetja iz leta 1971 je dopolnjena v statutih TOZD in zato obstoja možnost, da posamezna delovna mesta niso zajeta v predlogu (priloga I.) in bodo dopolnjena v razpravi. V cilju enotne politike nagrajevanja zaposlenih delavcev TOZD, zajema predlog po enakih kriterijih predvsem obračunske osnove za posamezna delovna mesta, ovrednotenje minulega dela, delitev sredstev skupne porabe, izplačilo izdatkov in druga določila. Komisija je mnenja, da omenjeni kriteriji zagotavljajo enotno politiko nagrajevanja v TOZD in enakopravnost zaposlenih delavcev pri določanju osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke. Vrednotenje delovnih mest je določeno v prilogi I. in je sestav- ni del predloga sporazuma. Priloga I. zajema osnovne vrednosti delovnih mest (obračunske osnove) v razponu za posamezno delovno mesto, z velikostjo razpona 400 točk. Kalkulativna vrednost točke znaša 1 din za izračun neto OD in 1,4205 din za izračun bruto OD. Pri vrednotenju delovnih mest smo upoštevali zahtevnost dela z ozirom na večji obseg in njegovo funkcijo v delovnem procesu, kot je to določeno v 23. členu predloga samoupravnega sporazuma za dejavnost trgovine. Večji obseg dela je zajet pri vodilnih delovnih mestih v TOZD kot to določa omenjeni člen v stopnjah 4, 5, 6 in sicer v tem smislu, da so razponi v teh delovnih mestih zoženi ob upoštevanju večje zahtevnosti dela 4. in 5. stopnje za poklice z višjo in visoko izobrazbo. Glede vrednotenja dela z oziram na njegovo funkcijo v delovnem procesu so zajeti maksimalni elementi pri skupinah, za katere pridejo po trgovskem sporazumu, omenjena merila v poštev. V tabeli I. so prikazani rezultati poslovanja v posameznih temeljnih organizacijah za prvo polletje 1975 in izračuni (na osnovi doseženega dohodka in zvišane amortizacije) dovoljene mase za izplačilo OD po predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih načelih o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenih v »Mercator« Ljubljana, n. sub. o. Za TOZD, katere imajo večji koeficient od 105 niso opravljene dodatne korekcije v 9. členu (5. točka) predloga. Pri TOZD Hladilnica je upoštevano za poslovna sredstva in zvišano amortizacijo 7% od celotnega dohodka. V predlogu ni upoštevano vrednotenje delovnih mest z ozirom na delovne razmere, kot je to določeno v trgovskem sporazumu {pogoji dela). Ta element bo upoštevan in dokončno oblikovan v razpravi. Danes imamo v trgovskih TOZD v glavnem uveljavljene tri sisteme na področju delitve: sistem nagrajevanja zaposlenih v prodajalnah na prometu (večina trgovskih TOZD), dohodkovni sistem (»Standard«) in sistem delitve na osnovi rezultatov poslovanja na nivoju TOZD. Pomanjkljivost obstoječega sistema delitve osebnih dohodkov na osnovi prometa v prodajalnah je, da ne upošteva doseženi dohodek in je v merilih zajet inflacijski faktor. Večina TOZD je v letu 1974 in 1975 imela zaradi takega načina delitve OD težave pri izplačilu osebnih dohodkov. Komisija je mnenja, da je potrebno omenjeni sistem delitve spremeniti ali dopolniti. V ta namen predlagamo naslednjo dopolnitev: Pri ugotavljanju mase za izplačilo neto osebnih dohodkov zaposlenim v prodajalnah se lahko uporabijo merila promet v obračunskem obdobju in sicer tako, da se v tromesečju opravi začasni obračun v skladu z doseženim dohodkom in možnostjo izplačila po sporazumu. Hkrati predlagamo, da se pri takem sistemu uveljavijo korekture meril na osnovi predloga komisije določene v tem sporazumu. Sistem, ki ga ima uvedenega TOZD »Standard«, pri katerem se za vsako prodajalno in skladišče ugotavlja dohodek in stroški poslovanja in so indirektni stroški TOZD v celoti preneseni na prodajalne in skladišče ima večji vpliv na ustvarjen dohodek, ker se pri tem sistemu delitve izloča faktor inflacije cen. Za tak sistem je potrebna podrobna dodatna evidenca za spremljanje dohodka in stroškov poslovanja za sleherno prodajalno, kar je slabost tega sistema. Komisija je mnenja, da je pri takem sistemu spremljanje indirektnih stroškov po prodajalnah dodatna obremenitev in predlaga, da se upošteva v sistemu delitve samo spremljanje direktnih 'Stroškov in dohodka, medtem ko se ostali stroški spremljajo na nivoju TOZD. Uveljavljanje takega sistema v TOZD z internim žiro računom predstavlja angažiranje večjega števila zaposlenih, spričo obstoječega načina dela računovodske službe. Predlagamo, da se v sistemu delitve uporabijo merila kot so: obračanje zalog, prihranek pri stroških poslovanja in podobno. Obračun stimulacije posameznim delavcem, pri katerih bi se uveljavilo merilo obračanje zalog in druga merila, obračunavajo tro-mesečno. Mnenje komisije je, da je za vse zaposlene delavce potrebno vrednotiti izplačilo dodatkov, nadomestil, izplačilo prejemkov in izdatkov, ki se štejejo med poslovne stroške, izplačilo osebnih in drugih izdatkov iz dohodka, delitev sredstev skupne porabe, osebni dohodek pripravnikov in druga določila, ki so zajeta v predlogu sporazuma in bi veljale za slehernega delavca v TOZD združenih v podjetje »Mercator«. Komisija je mnenja, da je potrebno izdelati sistemizacijo delovnih mest za vse temeljne organizacije v podjetju in v ta namen predlaga, naj bo ta material izdelan do 1. novembra 1975. Predlagamo, da se delovne razmere na posameznih delovnih mestih, kjer se delo opravlja pod težkimi oziroma celo pod najtežjimi pogoji vrednotijo tudi taka delovna mesta. O predlogu samoupravnega sporazuma je 1. oktobra 1975 razpravljal širši posvetovalni kolegij. Nekatera stališča in dopol- nitve širšega posvetovalnega kolegija so v predlogu že upoštevana, in sicer glede vrednotenja najnižjih obračunskih osnov in s tem sorazmernega povečanja obračunskih osnov in vseh ostalih delovnih mest v prilogi I., formiranja mase za delovno skupnost in uprave TOZD in še manjše dopolnitve posameznih členov in ocen nekaterih delovnih mest. Člani komisije se zavedajo, da je to samo predlog, ki bo dokončno izdelan s pomočjo vseh zaposlenih v podjetju in da bo potrebno upoštevati še eventualne spremembe predloga samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za trgovsko dejavnost SR Slovenije. Ljubljana, 8. 10. 1975 Cani komisije: Marjan Gradišar, 1. r., Ciril Jarnovič, 1. r., Branko Kampuš, 1. r., Marjan Pogačnik, 1. r., Edo Božič, 1. r., Alenka Srdič, 1. r. Sodelavci komisije: Ivica Pirnat, Ivanka Zajc Na osnovi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in samoupravnega sporazuma v osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine, sklepajo delavci TOZD naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih načelih o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke temeljnih organizacij združenih v »Mercator« Ljubljana n. sub. o. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V tem samoupravnem sporazumu so določena enotna merila s področja delitve sredstev za osebne dohodke TOZD združenih v podjetje »Mercator«, razen TOZD »Emba«, TOZD Kavarne »Evropa«, TOZD Kavarne-bar »Nebotičnik« in TOZD »Investa«. 2. člen Zaradi enotne politike nagrajevanja se TOZD obvezujejo, da bodo uporabljale v svojih splošnih aktih o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke naslednje enotne kriterije: — vrednotenje delovnih mest v skladu s tem samoupravnim sporazumom — določanje enotnih obračunskih osnov za delovna mesta, — izplačilo dodatkov, nadomestil in drugih izplačil iz sredstev za osebne dohodke, — izplačilo prejemkov in izdatkov, ki se štejejo med poslovne stroške, — izplačilo osebnih in drugih izdatkov, ki se nadomeščajo iz dohodka, — osnove in merila za delitev in uporabo sredstev skupne porabe, — osebni dohodki delavcev pripravnikov, — naj nižji osebni dohodek, ter — druge kriterije določene v tem samoupravnem sporazumu. 3. člen Del dohodka, katerega TOZD doseže zaradi ugodnih tržnih razmer in ni rezultat produktivnosti dela (konjukturni dohodek) zaposlenih delavcev v TOZD, je dolžna TOZD nameniti za razširjeno reprodukcijo, oziroma za stanovanjsko izgradnjo zaposlenih delavcev. II. VREDNOTENJE DELOVNIH MEST 4. člen Enotno vrednotenje delovnih mest je izraženo v obračunskih osnovah v razponu in je določeno v prilogi I. tega sporazuma. Priloga I. je sestavni del tega sporazuma. Kalkulativna vrednost točke za izračun neto OD znaša 1 din in za izračun bruto OD 1,4025 din. V primeru spremembe predpisov se bruto kalkulativna vrednost točke spremeni. 5. člen Pri vrednotenju delovnih mest po tem sporazumu je upoštevano: — izkustveno ocenjevanje vrednosti dela glede na njegovo funkcijo v delovnem procesu in obseg poslovanja, — vrednostna razmerja med skupinami delovnih mest v razponu z ozirom na poklice v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine, in — veljavna sistemizacija delovnih mest podjetja ob upoštevanju dopolnitev le-te s statuti TOZD in statutom podjetja. 6. člen Vrednotenje delovnih mest je opravljeno na podlagi naslednje tabele: 2. Skupina: Skupina zajema poklice oziro- Skupina Poklic ali skupina poklicev 1. Delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja (nekvalificirani delavci) 1500 1800 2. Poklici ozkega profila (polkvalificirani delavci) 1650 2520 3. Delavci ozkega profila z zaključenim osnovnim šolanjem 1800 3240 4. Poklici s poklicno šolo (kvalificirani delavci) 1950 3960 5. Poklici s poklicno šolo in zahtevnejšimi opravili 2100 4680 6. Poklici pridobljeni s poslovodskimi šolami (visokokvalificiranimi delavci) 2250 5400 7. Poklici s srednješolsko izobrazbo in neposrednim nadzorom 2400 6120 8. Poklici s srednješolsko izobrazbo in zahtevnejšimi opravili 2550 6840 9. Poklici pridobljeni z višjo izobrazbo 2700 7560 10. Poklici z visokošolsko izobrazbo 2900 8600 Vrednost delovnih mest v razponu v točkah od do 7. člen Na podlagi tabele, določene v 6. členu tega sporazuma se posamezna delovna mesta razporedijo po naslednjih kriterijih: 1. Skupina: Skupina zajema poklice oziroma dela najožje usmerjenega profila, ki pokrivajo tiste vrste dela ali delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja oziroma za katerih delo se je mogoče usposobiti v zelo kratkem času s samim delom na takih delovnih mestih (nekvalificirani delavci). ma dela ožje usmerjenega profila, ki pokriva take vrste dela ali delovnega mesta, za katerih delo je potrebno krajše, toda organizirano pretežno praktično usposabljanje v organizaciji kjer dela 'ali v zunanjih izobraževalnih centrih (npr. do 6. mesecev — polkvalificirani delavci). 3 Skupina: Skupina zajema poklice oziroma dela ozkega profila, za katera je pred organiziranim posebnim usposabljanjem potrebno zaključeno osnovno šolanje. To so specializirana dela ozkega profila v blagovnem prometu, storitvah. predelavi, proizvodnji, transportu, in manj strokovna dela v strokovnih službah in podobno. Potrebno dodatno usposabljanje je krajše od 3. let. Specializirani poklici polkvalificiranih delavcev, ki se v kvalifikacijskem sistemu usposabljajo izven rednega šolskega sistema po zakonu o poklicnem izobraževanju. 4. Skupina: Skupina zajema poklice širšega profila: — ki se pridobijo s poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu (kvalificirani delavci), — ki se pridobijo z do 2-letnim strokovnim šolanjem po opravljeni osemletki (v to skupino so razvrščena predvsem naslednja delovna mesta: prodajalec, skladiščnik, mesar, električar, avtomehanik, natakar in podobna delovna mesta). 5. Skupina: Skupina zajema poklice, oziroma delovna mesta, za katere je potrbena poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu (kvalificirani delavci) pa so usmerjena na bolj zahtevna opravila, za katere se delavec usposablja z dopolnilnim izobraževanjem na delovnem mestu (v to skupino so razvrščena zahtevnejša delovna mesta v prodajalnah, skladiščih, upravah TOZD in industriji). 5 Skupina: Skupina zajema poklice: — ki so usmerjeni v vodenje oziroma v vodstvena opravila pa se pridobijo s šolanjem na poslovodskih šolah v okviru zakona o srednješolstvu (delovodje, poslovodja, vodja etaže, obratovodja), — za delovna mesta, za katere se zahteva štiriletna srednješolska izobrazba. Na teh delovnih mestih se zahteva samostojno opravljanje delovnih funkcij brez neoosrednega nadzora. 7. Skupina: Skupina zajema tehniška delovna mesta, za katere se zahteva štiriletna srednješolska izobrazba v stroki in na katerih delavec opravlja zahtevna strokovna dela pod neposrednim vodstvom in nadzorom. 8. Skupina: Skupina zajema: — tehniška delovna mesta, za katere se zahteva štiriletna srednješolska izobrazba v stroki in na katerih opravlja delavec zahtevna in odgovorna strokovna dela hrez neposrednega vodstva in nadzora, — delovna mesta, za katera se zahteva srednješolska izobrazba in specializacija na podlagi začetnega in nato občasnega dopolnilnega izobraževanja. 9. Skupina: Skupina zajema poklice, ki se pridobijo s šolanjem na višjih šolah ali s prvo stopnjo visokošolskega študija. 10. Skupina: Skupina zajema poklice, pridobljene z visokošolsko izobrazbo. 8. člen TOZD se zavezujejo, da bodo v roku treh mesecev od dneva veljavnosti tega soprazuma razporedila delovna mesta v svojih sporazumih o delitvi osebnih dohodkov v skladu s prilogo I. tega sporazuma. Za nova delovna mesta ali delovna mesta, katera niso v prilogi I. tega sporazuma opravi vrednotenje skupna komisija določena po tem sporazumu na predlog TOZD. III. DOLOČILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 9. člen Sredstva za delitev za osebne dohodke TOZD so odvisna od doseženega dohodka in povečane amortizacije v obračunskem obdobju Koeficient za delitev OD od 1,05 do 1.15 od 1,16 do 1,20 od 1,21 do 1,30 od 1,31 do 1,40 od 1,41 do 1,50 nad 1,51 Ce je koeficient med 1,00 in 0,80 se za osebne dohodke sme uporabiti ustrezno znižani znesek obračunske izhodiščne mase. Če pa je koeficient manjši od 0,80 se za izplačilo OD do višine 80 % obračunske izhodiščne mase lahko koristi del 1 % oziroma 7% stopnje za TOZD Hladilnico, določeno v 4. alineji 1. točke tega člena. Koeficient se ugotavlja po periodičnih obračunih in ob letnem zaključnem računu. 10. člen Delovna skupnost podjetja in Skupnost TOZD Detajl ugotavljata obseg OD po vrednosti obračunskih osnov določenih v svojih samoupravnih sporazumih o delitvi OD. Stvarno izplačilo OD se izračuna z uporabo povprečnega povečanja ali zmanjšanja osebnih dohodkov vseh TOZD združenih v podjetje »Mercator«. Uprave TOZD uporabijo za delitev OD enake kriterije kot delovna skupnost podjetja, v kolikor nimajo izdelanih individualnih meril za nagrajevanje. Pri razporejanju dohodka na osebne dohodke so TOZD dolžne spoštovati sledeče: 1. Doseženi dohodek se zmanjša za: — pogodbene in zakonske obveznosti iz dohodka, — obvezni rezervni sklad, — sredstva skupne porabe po sporazumu za dejavnost trgovine, — sredstva za poslovni sklad in za povečano amortizacijo v višini 1 % od celotnega dohodka, razen za TOZD Hladilnico. TOZD Hladilnica formira sredstva za poslovni sklad in povečano amortizacijo v višini 7 % od celotnega dohodka, — ugotovljeni konjukturni dohodek po 3. členu tega sporazuma. 2. Tako ugotovljeni ostanek dohodka se primerja z obračunsko izhodiščno maso OD. 3. Obračunska izhodiščna masa osebnih dohodkov je seštevek obračunskih osnov zasedenih delovnih mest v TOZD, povečana za obračunane osebne dohodke v podaj šanem delovnem času, za dodatek za stalnost po 21. členu, za dodatek za minulo delo po 22. členu, za nadomestila in druga izplačila iz sredstev za OD in za delo po pogodbah. 4. Z razmerjem med ostankom dohodka po točki 2 tega člena in obračunsko izhodiščno maso OD po 3. točki tega člena se izračuna koeficient za delitev osebnih dohodkov. 5. Če je koeficient med 1 in 1,05 se lahko celotni ostanek dohodka nameni za osebne dohodke. Ce je koeficient večji kot 1,05 se uporabi za delitev za osebne dohodke naslednja lestvica: Delitev ostanka dohodka za OD za sklade 40 60 35 65 30 70 25 75 20 80 10 90 IV. MERILA ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV 11. člen TOZD se obvezujejo, da bodo pri razporejanju dela dohodka za delitev osebnih dohodkov upoštevale zlasti: — razširitev materialne osnove TOZD, — ustvarjale ekonomske in druge pogoje, ki spodbujajo interes za dobro gospodarjenje, za racionalno vlaganje, za povečanje produktivnosti dela, — zavzemale za uresničitev materialnih pogojev za socialno varnost in stabilnost zaposlenih v lastni TOZD in ostalih TOZD združenih v podjetje »Mercator«, — na področju sistema delitve, upoštevale smernice in sklepe skupnih organov upravljanja in družbeno političnih organizacij v podjetju pri izvajanju nagrajevanja, kakor tudi širše družbene skupnosti, in — vrednotile minulo delo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine. 12. člen Za dvig storilnosti dela in večjo osebno in skupno porabo, so TOZD dolžne nenehoma razvijati sistem delitve po delu, predvsem izpolnjevati obstoječa individualna in kolektivna merila nagrajevanja in uvajati nova individualna in kolektivna merila. 13. člen Pri oblikovanju vrednostnih individualnih in kolektivnih meril so TOZD dolžne upoštevati vpliv tržnih razmer cen. TOZD so dolžne taka merila letno korigirati in sicer tako, da ne upoštevajo pri nagrajevanju porasta cen. Osnovo za izračun korekture, povečanja ali zmanjšanja cen določa skupna komisija določena v tem samoupravnem sporazumu. 14. člen Zaradi enotnih pogojev poslovanja posameznih prodajaln v okviru TOZD so TOZD dolžne pri delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevati lokacijo prodajalne z ozirom na kupno moč potrošnikov. TOZD v svojih samoupravnih sporazumih o delitvi osebnih dohodkov znižajo ustrezen znesek mase sredstev namenjene za osebne dohodke tistim prodajalnam, katere imajo boljšo lokacijo glede na kupno moč potrošnikov, v primerjavi s tistimi prodajalnami, katere imajo slabšo lokacijo. Merila za znižanje mase sredstev prodajaln zaradi boljše lokacije določi TOZD v svojem sporazumu o delitvi OD. 15. člen Sredstva za delitev za osebne dohodke v TOZD določene v 9. členu tega sporazuma se po periodičnih obračunih in ob letnem zaključnem računu vsklajajo s samoupravnim sporazumom za dejavnost trgovine. Omenjene izračune za potrebe TOZD opravi razvojno planski sektor podjetja. V. IZPLAČILA DODATKOV, NADOMESTIL IN DRUGIH IZPLAČIL IZ SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 1. Delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) 16. člen Za delo, ki traja dalj kot redni delovni čas (nadurno delo) pripada delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove osebnega dohodka za redni delovni čas, ko je delal preko polnega delovnega časa. Takšno delo se lahko uvede le v izjemnih, nujnih, nepredvidenih primerih, ki so objektivnega izvora, ne pa kot stalna oblika dela v tekočem poslovanju. Potrebo, ustreznost in obseg dela v času, ki je daljši kot poln delovni čas spremlja in obravnava ter sprejema ustrezne ukrepe samoupravni organ TOZD. Pri uvajanju dela preko polnega delovnega časa je treba upoštevati zakonske predpise in določila sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD. 2. Delo v nočnem delovnem času 17. člen Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. Za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove za redni delovni čas. Delovna mesta, na katerih se opravlja delo v nočnem delovnem času, morajo biti določena v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD. 3. Delo ob nedeljah ali na drug dan tedenskega počitka 18. člen Za delo na dan nedelje ali na drugi dan tedenskega počitka pripada delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove za redni delovni čas. Dodatek po prejšnjem odstavku ne pripada delavcu, ki mu je določen tedenski počitek na kakšen drug dan vnaprej določenega tedenskega počitka v tednu. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. Tako imenovana »prosta sobota«, ki je uvedena, nima značaja tedenskega (nedeljskega) počitka, ker se šteje glede uveljavljanja pravic po delu in iz dela, kakor da je delavec prebil na delu. 4. Delo na dan zveznega ali re- publiškega praznika 19. člen Za delo na dan zveznega ali republiškega praznika gre delavcem poleg zakonsko določenega nadomestila osebnega dohodka zaradi dela na ta dan, še dodatek v višini 50 % obračunske osnove za redni delovni čas. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 5. Deljeni delovni čas 20. člen Za deljen delovni čas pripada delavcu dodatek v višini 400 din (bruto) mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot eno uro in 600 din (bruto) mesečno, če ta prekinitev traja dve uri ali več. Ta dodatek pripada tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 6. Dodatek za delovne razmere 21. člen Delovne razmere na delovnih mestih se na podlagi stopnjevanja pogojev (težko fizično delo, delo v prostorih ali objektih kjer je vlaga, delo pri visoki temperaturi, delo, izpostavljeno vremenskim vplivom, delo v smradu, delo v prahu, delo v prostorih s plini, delo v izredno slabem zraku ali umazaniji, delo z nevarnimi snovmi, delo v ropotu ali bleščanju, delo pod posebnimi psihofizičnimi napori, delo v javnem prometu ali na vozilih, ki povzročajo vibracijo) vrednotijo v stopnjah: L stopnja: z vrednostjo do 10% na obračunsko osnovo delovnega mesta, II. stopnja: z vrednostjo do 20 % na obračunsko osnovo delovnega mesta, III. stopnja: z vrednostjo do 25 % na obračunsko osnovo delovnega mesta. S tem dodatkom se ne poveča vrednost delovnega mesta in se obračuna oziroma izplačuje ločeno od ostalih osnov in meril za delitev dohodka. 22. člen V I. stopnjo se razvrščajo naslednja delovna mesta: — delavci na delovnih mestih v knjigovodstvu, ki strojno knjižijo, — telegrafisti v telefonski centrali. V II. stopnjo se razvrščajo delavci naslednjih delovnih mest: — delavci v transportu (šoferji, spremljevalci, delavci v prodajalnah, ki dostavljajo blago strankam na dom), •— delavci pri delu v sitotisku, — kurir, — delavci v predelavi v TOZD TMI, — delavci pri vzdrževanju, ■— čistilci proizvodnih in skladiščnih prostorov, —■ delavci na delovnih mestih, ki so vezani na težko fizično delo, — skladiščniki, ki delajo v hlajenih prostorih, vendar manj kot polovico delovnega časa, — tehnični vodja v TOZD Hladilnica, S tem dodatkom se ne poveča vrednost delovnega mesta in se obračuna oziroma izplačuje ločeno od ostalih osnov in meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov delavcev TOZD. Sprememba višine dodatka se ugotavlja dvakrat letno in sicer: — na dan 31. 12. za I. polletje prihodnjega leta, — na dan 30. 6. za II. polletje tekočega leta. Kot delovna doba se upošteva celotna delovna doba, ne glede kje je bil delavec zaposlen (na podlagi podatkov, ki so navedeni v delovni knjižici in se ugotavlja dvakrat letno in sicer: — na dan 31. 12. za I. polletje prihodnjega leta, — na dan 30. 6. za II. polletje tekočega leta. 9. Nadomestilo OD za čas uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja 25. člen Delavci imajo pravico do nadomestila OD iz sredstev TOZD do 30 dni zadržanosti od dela: 1. Če so zaradi bolezni ali poškodb začasno nezmožni za delo ali če so zaradi zdravljenja ali medicinske preiskave v stacionarnem zdravstvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu. — tehnolog v TOZD Hladilnica in TOZD TMI. V III. stopnjo se razvrščajo delavci naslednjih delovnih mest: — delavci na delovnih mestih v hlajenih prostorih, •— delavci v stojnicah in kurilnicah, — delavci na delovnih mestih v hlevih, klavnici, črevarni in sušilnici v TOZD TMI, — mešalec, mešalec izdelkov, prekajevalec in pomožni preka-jevalec. 7. Dodatek za stalnost 23. člen Delavec ima pravico do dodatka za stalnost po 5 letih neprekinjenega dela v TOZD oziroma v katerikoli TOZD v sestavi podjetja, ki se je posredno ali neposredno pripojilo k podjetju »Mercator«. Dodatek znaša 50 din (neto) ter se za vsako naslednje leto po končanem 5. letu poveča za 10 din. Dodatek za stalnost ne sme presegati 5 % mesečnega osebnega dohodka delavca. VARIANTA: Dodatek za stalnost se vrednoti v odstotkih od obračunske osnove in znaša za leta službe v TOZD za polni delovni čas: 8. Dodatek za minulo delo 24. člen Dodatek za minulo delo se vrednoti v odstotkih od obračunske osnove določene za polni delovni čas. Dodatek za minulo delo po delovni dobi znaša: 2. Če zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki jih ni možno opraviti izven rednega delovnega časa ne morejo delati. 3. Če so na nujnem zdravljenju po predpisih o vojaških vojnih invalidih. Nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni pripada delavcem 90 % mesečnega OD. Osnova za izplačilo je povprečni OD v preteklem letu. Od 31. dne izostanka z dela se izplačuje nadomestilo OD iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja. 26. člen Nadomestilo OD gre od prvega dne izostanka z dela v višini 100 % od osnove: 1. delavcem, pri katerih je začasna nezmožnost za delo posledica nesreče pri delu ali poklicnega obolenja; 2. delavcem, ki spremljajo bolnega delavca v bolnišnico; 3. delavkam na porodniškem dopustu in za čas, ko zavarovanka do 12. meseca otrokove starosti dela 4 ure na dan; 4. delavkam-samohranilkam, ki imajo najmanj 2 otroka, ki jih vzdržujejo; 5. učencem v gospodarstvu; 6. delavcem, ki jim je priznana dvojna delovna doba iz NOB. 27. člen Osnova za obračun nadomestila OD za čas zadržanosti od dela je povprečni mesečni neto OD, ki ga je delavec dosegel za polni delovni čas v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastopil primer, zaradi katerega ima delavec pravico do nadomestila. Ta osnova se izračuna iz povprečnega osebnega dohodka delavca, ki ga je prejel v preteklem letu za normalni delovni čas in je njegov znesek dokončno ugotovljen pri delitvi OD po zaključnem računu za to leto. Če je delavec v preteklem letu delal pri drugi ali več drugih delovnih organizacijah, se vzame kot osnova za nadomestilo povprečni znesek osebnega dohodka, ki ga je prejel za preteklo leto pri organizaciji združenega dela, pri kateri je delal in je bil ugotovljen pri delitvi osebnih dohodkov po zaključnem računu oziroma povprečni znesek seštevka osebnega dohodka, ugotovljenega pri delitvi po zaključnem računu vseh organizacij združenega dela, pri katerih je delavec v preteklem letu delal. Če delavec ni dobival OD, ampak nadomestilo se v osnovo vnese znesek od katerega so se odmerila nadomestila. VI. IZPLAČILO PREJEMKOV IN IZDATKOV, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE 1. Dnevnice za službena potova- nja v državi 28. člen Dnevnica za službeno potovanje v državi znaša: — za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur 90 din; -— za čas odsotnosti več kot 12 ur 140 din. Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 29. člen Dnevnice se obračunavajo na podlagi naloga za službeno potovanje, ki ga izda direktor TOZD oziroma od njega pooblaščena oseba. Pred odhodom na službeno potovanje lahko delavec dvigne akontacijo na dnevnice. Delavec mora takoj po opravljenem službenem potovanju, toda najkasneje v 15 dneh, opraviti obračun. 2. Dnevnice za službena potova- nja v tujino 30. člen Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki veljajo za republiške upravne organe in so za vse delavce enake. Službena potovanja v tujino odobrava Delavski svet TOZD na predlog direktorja TOZD. Delavcem se prizna povračilo stroškov za potovanje v tujino v višini, ki je določena za II. skupino po odločbi o dnevnicah za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom, s tem da razlita v višini dnevnice med III. in II. skupino bremeni sredstva za osebne dohodke delavcev TOZD. Dnevnice za službena potovanja v tujino znašajo za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur 70 % od pripadajoče dnevnice, za čas odsotnosti več kot 12 ur pa v višini pripadajoče dnevnice. Če delavec prenočuje v tujini, se mu povrnejo stroški prenočevanja na podlagi predloženega računa o plačilu prenočevanja. V tem primeru se pripadajoča dnevnica zniža za 30 %. Če ima delavec v tujini brezplačno stanovanje in hrano, ima pravico do pripadajoče dnevnice v višini 30 %, če pa ima samo brezplačno stanovanje ali samo brezplačno hrano, pa ima pravico do pripadajoče dnevnice v višini 70 %. 3. Stroški prenočevanja 31. člen Delavec ima pravico do povračila stroškov prenočevanja v kolikor narava službenega opravila zahteva prenočevanje v določenem kraju. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 160 din. V primeru, da delavec ne predloži računa za prenočevanje mu gre 70 din. Stroški prenočevanja pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 4. Prevozni stroški 32. člen Delavcu pripada povračilo prevoznih stroškov v višini dejansko plačanih stroškov in sicer: -— če je delavec potoval z železnico ali letalom ali ladjo, znesek cene za vozovnico za razred, kateri je določen v nalogu za službeno potovanje, ■— če je delavec potoval z avtobusom, znesek plačane vozovnice. Delavcu pripada plačilo prevoznih stroškov za najkrajšo pot, ki je za izvršitev službenega opravila najprimernejša. Za obračun nadomestila mora delavec predložiti vozovnico. V kolikor je v nalogu za službeno potovanje odobrena uporaba spalnika na vlaku ali postelja na ladji, se povrnejo tudi ti stroški. Za prevoz s taksijem je potrebno priložiti račun podjetja ali zasebnika, ki je prevoz opravil. Delavcu se priznajo tudi stroški za vstopnice na sejme, rezervacije na prevoznih sredstvih in stroški za prevoz prtljage, če je računu potnih stroškov priloženo ustrezno potrdilo. 5. Nadomestilo za ločeno življenje 33. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 1200 din. Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu: — ki živi ločeno od svoje družine in nima zagotovljenega lastnega stanovanja za svojo družino in se tudi ne more vsakodnevno voziti na delo oziroma se vračati v kraj, kjer živi družina; do 5 let 2% odstotek od obračunske osnove do 10 let 3% odstotek od obračunske osnove do 20 let 4% odstotek od obračunske osnove nad 20 let 5% odstotek od obračunske osnove nad 1— 5 let.............. 1 % mesečnega osebnega dohodka nad 5—10 let.................2% mesečnega osebnega dohodka nad 10—15 let.................4% mesečnega osebnega dohodka nad 15—20 let................6 % mesečnega osebnega dohodka nad 20—25 let................8 % mesečnega osebnega dohodka nad 25—30 let...............10 % mesečnega osebnega dohodka nad 30 let..................12% mesečnega osebnega dohodka — če je bilo tako dogovorjeno ob pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu; — če je delavec razporejen na podlagi določil sporazuma o medsebojnih razmerjih na delo v drug kraj. 34. člen Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil. 6. Selitveni stroški 35. člen Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom v naslednjih primerih: — če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti delavca in če je preselitev v interesu TOZD; —• upokojencem za selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem pri TOZD, in je za izpraznitev tega stanovanja zainteresirana TOZD. 36. člen Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. Ce je preselitev v interesu TOZD se delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačajo največ 2 dnevnici za službeno potovanje v državi. 7. Nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene 37. člen Nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene znaša za prevoženi kilometer: — 1,50 din za osebne avtomobile; :—• 0,50 din za motorje in mopede; — 0,35 din za kolesa. Nadomestila (kilometrine) ni mogoče izplačati v pavšalnem znesku. 38. člen Vozila v zasebni lastnini se lahko uporabljajo v službene namene: — v zvezi z rednim poslovanjem, če je uporaba vozil v zasebni lastnini smotrnejša, kot uporaba vozil javnega prometa; —• v nujnih primerih (ob raznih nesrečah itd.), če se pripetijo v času opravljanja delovnih nalog. 39. člen Uporabo vozila v zasebni lastnini za službene namene odobri delavski svet TOZD na predlog direktorja TOZD. V začetku vsakega leta pregleda delavski svet TOZD podjetja seznam upravičencev, ki uporabljajo vozila v zasebni lastnini za službene namene. 40. člen Obračun nadomestila se opravi na podlagi potnega naloga ali »knjižice voženj«, katero mora ob koncu vsakega meseca potrditi direktor TOZD oziroma od njega pooblaščena oseba, »da je delo v redu opravljeno« in da so bili v knjižici voženj navedeni km dejansko opravljeni. Obračun je treba predložiti do vsakega 1. v mesecu v izplačilo blagajni. 8. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela 41. člen Delavcu, učencu v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah s tem, da sami krijejo 30 din. Višina povračila se ugotavlja mesečno na podlagi mesečne vozovnice, potrdila oziroma cenika podjetja, ki opravlja javni prevoz. Povračilo ne pripada delavcu za čas odsotnosti z dela. Povračilo se izplačuje mesečno za pretekli mesec. 42. člen .Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 0,50 dinarjev za km s tem, da 30 din delavec .sam krije. Upravičenost do povračila teh stroškov odobri svet za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu. 9. Regres za organizirano prehrano med delom 43. člen Regres za organizirano prehrano med delom znaša 200 din na delavca mesečno. V primerih, ko delavec nima organizirane prehrane znaša regres za prehrano 100 din mesečno na delavca. Regres za organizirano prehrano se ne sme izplačati v gotovini. Veljavnost regresa za prehrano v obliki vrednostnega bona je omejena na tekoči mesec. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi gre regres samo za čas dela na praksi. V primeru odsotnosti z dela, delavec nima pravico do regresa za prehrano med delom. 10. Odškodnine racionalizatorjem, novatorjem in avtorjem izboljšav 44. člen Delavcem TOZD, ki pri svojem delu izboljšajo delovne postopke ali predlagajo izboljšanje delovnih postopkov ter racionalizacije dela, pripada posebna odškodnina ali priznanje. Delavski svet TOZD imenuje za vsak takšen primer posebno strokovno komisijo za oceno predlogov ter na podlagi ocene komisije odloči o dodelitvi odškodnine ali priznanja. VII. IZPLAČILO OSEBNIH IN DRUGIH IZDATKOV, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA 1. Izplačila po pogodbah za delo (civilno-pravno razmerje) 45. člen Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa mora delavski svet TOZD poimensko obravnavati izplačila za delo po pogodbah (civilno-pravno razmerje) in presojati njihovo upravičenost. TOZD mora o višini in namenu izplačila za delo po pogodbah o delu obvestiti TOZD ali druge OZD, v kateri je redno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel. 2. Nagrajevanje učencev v gospodarstvu 46. člen Učenci v gospodarstvu prejemajo: 1. nagrado za čas praktičnega dela, 2. štipendijo za čas teoretičnega pouka, 3. enkratno nagrado za dosežen uspeh po opravljenem praktičnem izpitu za določeno leto. 47. člen Nagrada za čas praktičnega dela znaša mesečno neto: — vi. letniku 600 din, —■ v II. letniku 700 din, — v III. letniku 850 din. TOZD lahko določijo še dodatne nagrade odvisno od učenčeve uspešnosti pri praktičnem delu. 48. člen Štipendija za čas teoretičnega pouka znaša mesečno neto: — vi. letniku 600 din, —■ v II. letniku 700 din, — v III. letniku 850 din. V kolikor ni v samoupravnem sporazumu o štipendiranju učencev in študentov TOZD drugače določeno. 49. člen Enkratna nagrada za dosežen uspeh po opravljenem praktičnem izpitu za določeno leto v vseh letnikih znaša neto: — za odličen uspeh 300 din, — za prav dober uspeh 200 din, — za dober uspeh 100 din. 50. člen V času dopusta pripada učencem štipendija. Ce učenec v času šolanja stanuje v internatu, se mu lahko po sklepu delavskega sveta TOZD povrne del stroškov internata, ki presega njegovo štipendijo. Učencu pripada tudi povračilo stroškov za material, porabljen pri praktičnem delu in izpitih. 3. Nagrade študentov in dijakov na praksi 51. člen Nagrade študentom in dijakom za prakso znašajo 60 din (neto) za vsak dan opravljene prakse. Nagrade ne smejo biti višje, kot znaša najnižji mesečni osebni dohodek, določen s tem sporazumom, zmanjšan za prispevke iz osebnih dohodkov. Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij za šolanje. Osebni prejemki, ki jih TOZD izplačujejo študentom in dijakom, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena v tem sporazumu. 52. člen Dijak, ki se sprejme na prakso, ne sme biti ob nastopu mlajši od 15 let. Število praktikantov določi svet za medsebojna razmerja v združenem delu, na predlog direktorja TOZD. 4. Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo 53. člen TOZD bo izločila namenski znesek za stanovanjsko izgradnjo v višini 6 % od bruto osebnih dohodkov. O uporabi teh sredstev odloča delavski svet TOZD po določilih samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo. 5. Namenska sredstva za izobraževanje 54. člen TOZD bo izločila namenski znesek za izobraževanje v višini najmanj 1,5 % od bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva, združujejo se na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma TOZD, so namenjena za splošno, družbeno, ekonomsko, politično in strokovno usposabljanje ob delu, za pridobitev poklicne izobrazbe in prekvalifikacije, za štipendije, za namenske investicije in za druge namene, v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi o kadrovski politiki in štipendiranju in drugimi 'Samoupravnimi akti TOZD in podjetja. Namenska poraba sredstev se odobri z letnim načrtom izobraževanja. 55. člen Otrokom delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delu ali je bila nesreča pri delu vzrok težke invalidnosti, zagotovi TOZD štipendijo za ves čas šolanja iz sredstev za izobraževanje. VIII. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV IN UPORABO SREDSTEV SKUPNE PORABE 1. Oblikovanje sredstev sklada skupne porabe 56. člen Sredstva sklada skupne porabe se oblikujejo tako, da le-ta ne presegajo 70 % višine povprečnega mesečnega (bruto) osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s povprečnim številom delavcev v TOZD. Poraba sredstev za sklad skupne porabe bo rastla za 25% počasneje kot doseženi dohodek TOZD, povečan za obračunano amortizacijo. V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za: — regres za letni dopust učencev v gospodarstvu; — stanovanjsko izgradnjo; — gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu; — preventivno zdravstveno varstvo; — odpravnine; — otroško varstvo; — humanitarne organizacije; — pomoč družini umrlega delavca. Sredstva sklada skupne porabe se morajo oblikovati najmanj v taki višini, da se lahko krijejo izdatki za regres za letni dopust. ' 2. Regres za letni dopust 57. člen Sredstva za regres za letni dopust se oblikujejo v višini najmanj 900 din in največ 1100 din na zaposlenega, pomnožen s številom zaposlenih, h katerim se prištejejo učenci v gospodarstvu. Tako oblikovana sredstva se povečajo is prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ali samoupravnimi sporazumi. V regres za letni dopust na delavca je všteti tudi regresiranje oskrbovanja doma v počitniškem domu. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do dopusta, in gre tudi učencem v gospodarstvu. Konkretno višino regresa za letni dopust za vsako leto posebej določa v okviru razpona delavski svet TOZD, na predlog konference sindikata podjetja. Predlog mora konferenca oblikovati najkasneje do konca marca za tekoče leto. 3. Solidarnostne pomoči 58. člen Za solidarnostne pomoči se štejejo: a) pomoč ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca, v višini največ 1 povprečni neto mesečni osebni dohodek -zaposlenih v TOZD v preteklem letu; b) enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so zadela delavca in njegovo družino; c) enkratne letne obdaritve upokojencev (od 250—350 din na upokojenca); d) enkratne letne obdaritve otrok (od 100—300 din na otroka); e) enkratno pomoč ob nastanku težje invalidnosti; f) če utrpi delavec zaradi nesreče pri delu, telesne okvare, ima pravico do enkratne pomoči, ki znaša odvisno od stopnje telesne poškodbe: — za 1. in 2. stopnjo — tri, — za 3. in 4. stopnjo — dve, — za 5. in 6. stopnjo — ena in pol, — za 7. in 8. stopnjo — en povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, zmanjšan za prispevke iz osebnih dohodkov; g) druge solidarnostne pomoči. Predloge za te solidarnostne pomoči, razen pod tč. a), poda osnovna organizacija sindikata TOZD. 4. Odpravnina 59. člen Delavcu pripada odpravnina ob odhodu v pokoj, in sicer: 1. če ima do 20 let delovne dobe v višini dvakratnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, izmanjšan za prispevke iz OD; 2. če ima nad 20 let delovne dobe v višini trikratnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, zmanjšan za prispevke iz OD. Varianta: Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša 250 din za vsako priznano leto pokojninske dobe, vendar najmanj dve in največ tri povprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, zmanjšan za prispevke iz osebnih dohodkov. 5. Pomoč družini umrlega delavca 60. člen Ob smrti delavca pripada njegovi družini pomoč v višini, ki je določena za odpravnino ob odhodu delavca v pokoj. V primeru smrti delavca zaradi nesreče pri delu gre njegovi družini znesek v višini treh povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, zmanjšan za prispevke iz osebnih dohodkov, ne glede na delovno dobo delavca. Pravico do te pomoči ima delavčev zakonec ali delavčevi otroci, ki še niso dopolnili 18 let, v primeru šolanja do 24 let pod pogojem, da je delavec skrbel za njihovo vzdrževanje. Družini umrlega delavca se izplača tudi pomoč v višini pogrebnih stroškov po računih pristojne organizacije, zmanjšan za znesek, ki ga v takem primeru priznava Skupnost zdravstvenega zavarovanja. 6. Nagrade ob delovnih jubilejih 61. člen Delavci TOZD dobijo nagrade za vsakih dopolnjenih 10 let delovne dobe pri podjetju oziroma pripojenih podjetjih. Višina nagrade je za vse delavce v teku leta enaka. Ne glede na čas delitve se šteje, da so delavci v tekočem letu dopolnili določeno delovno dobo. - Nagrade znašajo neto din: a) za 10 let delovne dobe 2300; b) za 20 let delovne dobe 3450; c) za 30 let delovne dobe 4600. Delavski svet TOZD lahko ob večjih delovnih jubilejih sklene, da se delavcem dodelijo posebna priznanja. Konkretno obliko takšnega priznanja določi delavski svet TOZD. IX. NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA 62. člen V vseh primerih navedenih v tem poglavju, po katerih imajo delavci pravico do »nadomestila osebnega dohodka«, se obračunava nadomestilo v višini izplačane akontacije osebnega dohodka v tekočem mesecu, v kolikor ni s tem sporazumom oziroma z zakonom drugače določeno. 1. za čas odsotnosti z dela 63. člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela in mu gre pri tem nadomestilo v primerih in ob pogojih, ki bo skladno z zakonom določeni v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih. V navedenih primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka. 2. Za čas odsotnosti zaradi iskanja zaposlitve 64. člen V času, ko mora delavec ostati na delu v TOZD, ima delavec pravico med delom odhajati z dela, da bi našel novo zaposlitev. Za čas odsotnosti po prejšnjem odstavku, določenem v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini povprečne akontacije osebnega dohodka za pretekle tri mesece. 3. Za čas opravljanja javne funkcije 65. člen Delavec ima pravico do nadomestila OD, kadar opravlja javne funkcije. Nadomestilo se izplačuje na račun ustreznega organa in ustreza povprečni akontaciji OD, ki ga je imel delavec v preteklih treh mesecih, če ni v zakonu drugače določeno. 4. Za čas pripora ali preiskovalnega zapora 66. člen Dokler je delavec v priporu ima pravico do nadomestila OD, ki je enako tretjini akontacije, če preživlja družino, pa polovico akontacije OD. Delavec ima pravico dobiti razliko do polnega nadomestila OD in druge pravice, ki se uveljavljajo iz dela v TOZD, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen tožbe, ali če je obtožba zavrnjena, vendar ne zaradi pristojnosti. Nadomestilo OD iz prvega in drugega odstavka tega člena dobi delavec na račun organa, ki je odredil pripor, in sicer v višini povprečne akontacije OD za pretekle tri mesece. 5. Za čas suspenza 67. člen Delavec, ki je odsoten z dela, ima za ta čas pravico do nadomestila OD, ki je enak polovici povprečne mesečne akontacije OD, ki ga je imel v preteklih treh mesecih. Primeri, ko je delavec lahko začasno odstranjen z dela, so določeni v samoupravnem -sporazumu o medsebojnih razmerjih. Če je kazenski postopek zoper delavca, ki je bil odstranjen z delovnega mesta oziroma iz TOZD, ustavljen s pravnomočno odločbo, ali če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je obtožba zavrnjena, toda ne zaradi nepristojnosti, oz. če mu ni izrečen ukrep za hujšo kršitev obveznosti, mu gre razlika do polnega zneska akontacije OD, ki bi jo dobil, če bi bil ostal na svojem delovnem mestu. 6. Za čas strokovnega izobraževanja s pravico do nadomestila 68. člen Če se delavca napoti na strokovno izobraževanje, specializacijo ali izpopolnjevanje ali na izvršitev določene naloge za TOZD, ima delavec med tako odsotnostjo z dela pravico do nadomestila OD. 7. Za čas vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito, v teritorialni obrambi in civilni zaščiti, ko se delavec odzove pozivom vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde 69. člen Delavec ima v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih oziroma z zakonom pravico do nadomestila OD za čas vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito, v teritorialni obrambi in civilni zaščiti, ko se delavec odzove pozivom vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde. Nadomestilo se izplačuje na račun ustreznega organa in ustreza povprečni akontaciji OD, ki ga je imel delavec v preteklih treh mesecih, če ni v zakonu drugače določeno. 8. Za letni dopust 70. člen Med letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila OD, ki ne sme biti manjši od povprečne akontacije OD, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred nastopom dopusta. OD dosežen v podaljšanem delovnem času se ne upošteva. 9. Za podaljšani porodniški dopust 71. člen Po preteku porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni, ima delavka, če to zahteva, pravico: a) nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali b) delati 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. Delavka oz. delavec, ki izrabi porodniški dopust pod a) tč. prvega odstavka tega člena, ima pravico do nadomestila OD po posebnih predpisih. Delavka, ki dela 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za OD za 4 ure na dan. Za delovni čas nad 4 ure pa pravico do nadomestila OD po predpisih zdravstvenega zavarovanja. Delavka, ki dela 4 ure na dan od 12. meseca do 3 let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za OD po dejanskem delu. 10. Nadomestila delegatom in članom delegacij 72. člen Delavci TOZD, ki so izbrani, da opravljajo funkcijo delegata ali člana delegacije v organih družbeno političnih skupnosti in v samoupravnih Skupnostih imajo za čas odsotnosti z dela vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu. Za čas odsotnosti imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka, kakor da bi delali. Pravico do OD iz prejšnjega odstavka ima tudi delavec za čas, ko v svoji funkciji določen del svojega delovnega časa dela na stalnem delu v telesih teh skupnosti. TOZD ima pravico do povračila sredstev za OD od skupnosti za čas, ko je delavec delal v njenem telesu po sporazumu, ki ga skleneta skupnost in TOZD. X. OSEBNI DOHODKI DELAVCEV — PRIPRAVNIKOV 73. člen Delavcu — pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini: — pripravniku s srednjo izobrazbo 70 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v ‘SR Sloveniji v preteklem letu; — pripravniku z višjo izobrazbo 90 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — pripravniku z visoko izobrazbo 105 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Pripravnikova akontacija OD je lahko za 20 °/o višja od dogovorjene v prejšnjem odstavku, če ima TOZD v svojem samoupravnem sporazumu izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha, ali če je nje-«gov pripravniški staž daljši kot eno leto. XI. NAJNIZJI OSEBNI DOHODEK 74. člen Najnižji osebni dohodek delavca v TOZD, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas in dosega normalen delovni uspeh znaša 60 % »povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SRS za statistiko. Najnižji osebni dohodek se med letom usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov po določilih sindikalne liste. XII. POSTOPEK SKLEPANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 75. člen Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma se začne na pismeni predlog, ki ga lahko da katerakoli zainteresirana TOZD ali sindikalna organizacija. 76. člen Na podlagi pismenega predloga vodi nadaljni postopek skupna komisija podjetja za vsklajeva-nje, razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke (v nadaljnjem besedilu: skupna komisija podjetja), ki kot predlagatelj za sklenitev samoupravnega sporazuma pošlje predlog z načrtom samoupravnega »sporazuma vsem udeležencem samoupravnega sporazuma in IO konference sindikata podjetja. 77. člen TOZD morajo predlog za sklenitev sporazuma obravnavati in najkasneje v 15 dneh od dneva, ko so predlog sprejele, sporočiti predlagatelju in IO konference sindikata podjetja »svojo odločitev ali se vključujejo v postopek. Odločitev o vključitvi v posto-»pek za »sklenitev »samoupravnega sporazuma zavezuje TOZD, da sodeluje v postopku kot udeleženec postopka samoupravnega sporazuma do »sklepanja o sprejemu sporazuma. 78. člen Po izteku 15-dnevnega roka skliče predlagatelj ali IO konference sindikata podjetja delegate SDS podjetja »na zasedanje. Zasedanja SDS se udeleže in sodelujejo v razpravi tudi delegati OO sindikata. 79. člen Na podlagi stališč SDS ter na podlagi pripomb in predlogov posameznih udeležencev sporazuma in OO sindikata, pripravi skupna komisija »podjetja predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje v razpravo in odločanje vsem udeležencem samoupravnega sporazumevanja, OO sindikata in IO konference sindikata podjetja. 80. člen Pripombe in predloge k predlogu samoupravnega sporazuma pošljejo udeleženci in OO sindikata skupni komisiji podjetja najpozneje v 15 dneh od dneva, ko so »sprejeli predlog. Šteje se, da udeleženci samoupravnega sporazuma in OO »sin-»dikata »nimajo pripomb, če v ■omenjenem roku ne odgovorijo skupni komisiji. 81. člen TOZD lahko pristopi k samoupravnemu sporazumu po njegovi sklenitvi, s tem da »sporoči svojo pristopno izjavo, ki jo je sprejela večina vseh njenih delavcev, skupni komisiji podjetja. Z dnem, »ko sprejme skupna komisija podjetja pristopno izjavo, prevzame TOZD vse pravice in obveznosti kot udeleženec samoupravnega sporazuma. XIII. ORGANI UDELEŽENCEV ZA IZVAJANJE SPORAZUMA 82. člen Organi udeležencev za izvajanje sporazuma so: 1. skupni »delavski svet podjetja; 2. skupna komisija »podjetja. 1. Skupni delavski svet podjetja 83. člen Skupni delavski svet podjetja zlasti: — sprejema ugotovitveni sklep o sprejemu »samoupravnega sporazuma; —- sprejema stališča do osnutka »samoupravnega sporazuma oziroma sprememb in dopolnitev; — zavzema na predlog skupne komisija podjetja stališča o posameznih vprašanjih, o katerih se skupna 'komisija podjetja »ni sama odločila; — sprejema splošne akte za izvajanje samoupravnega sporazuma; — obravnava poročila skupne komisije podjetja o izvajanju sporazuma; — sproži postopek pred sodiščem združenega dela; — po potrebi konkretizira določila sindikalne liste; — odloča o pritožbah udeležencev zoper odločitve skupne komisije podjetja; — izvoli skupno komisijo podjetja na predlog družbeno političnih organizacij TOZD in podjetja. Sklepi SDS so obvezni za vse udeležence sporazuma in skupno komisijo podjetja. 2. Skupna komisija podjetja 84. člen Skupno komisijo podjetja se-stavlj ajo: — delegati iz vsake TOZD, ki so udeleženke sporazuma; — delegati iz Skupnosti TOZD Detajl in DSP; — delegati iz IO konference sindikata podjetja, sveta ZK podjetja, koordinacijskega odbora mladih delavcev podjetja in sveta delavske »kontrole podjetja. Delegati se volijo za dve leti na predlog družbeno političnih organizacij TOZD in podjetja in so lahko ponovno izvoljeni. Skupna komisija podjetja je sklepčna, če je na seji več kot 2/S njenih delegatov. Sklep je »sprejet, če zanj glasuje več kot polovica prisotnih delegatov skupne komisije podjetja. 85. člen Pristojnosti skupne komisije podjetj»a so: . — skrb za organiziran in vsklajen potek sporazumevanja ter pripravljanja predlogov za-s»nov sporazuma ter spremembe in dopolnitve, — skrb za izvajanje sporazuma, — presoja utemeljenost »pristopa novih udeležencev k sporazumu glede na panogo dejavnosti pristopnikov, — vodenje postopka ugotavljanja kršitev ter izreka ukrepe za kršitev sporazuma, — daje autentična tolmačenja sporazuma, — določa merila za kritje stroškov skupne Ikomisije podjetja, — voli predsednika in namestnika ter določi tajnika komisije. 86. člen Sedež skupne komisije podjetja je pri DSP Ljubljana — Aškerčeva 3. Strokovne in administrativne posle za s»kupno komisijo podjetj»a opravlja DSP — razvojno-planski sektor, Ljubljana, Gorupova 5. 87. člen Skupna komisija podjetja opravlja svojo funkcijo na sej.ah in za svoje delo odgovarja »SDS ter mu poroča o »svojem delu. Predsednik skupne komisije podjetja vodi delo komisije. 88. člen Za zbiranje in pripravljanje ■predlgov pa skupna komisija podjetja lahko imenuje ožjo komisijo, ter ji tudi določi pristojnost. Ožjo »komisijo sestavljajo predsednik in tajnik skupne komisije podjetja, predsednik konference OOS in delegati TOZD po teritorialnem principu (štajersko področje 1, dolenjsko področje 1, ljubljansko področje z Gorenjsko 2 in primorsko—notranjski 1). XIV. UKREPI PROTI KRŠITELJEM SPORAZUMA 89. člen Kot kršitev »sporazuma se šteje vsako ravnanje udeležencev sporazuma, ki je v nasprotj»u z do-»ločbami tega samoupravnega sporazuma, zlasti pa: — neredno ugotavljanje ustvarjanje dohodka po merilih sporazuma, — neizpolnjevanje meril o razporejanju dohodka, — neusklajenost samoupravnih splošnih aktov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, — odstopanje od rezultatov ocene delovnih mest udeležencev osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke po tem sporazumu, — nepravočasno dajanje »podatkov, — dajanje napačnih sporočil o izpolnjevanju tega sporazuma, — izplačevanje »najnižjega osebnega dohodka izpod družbeno-dogovorj enega lemita, — neizpolnjevanje določil samoupravnega sporazuma glede uveljavitve sindikalne liste. 90. člen Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka ugotavljanje kršitve sporazuma. Postopek ugotavljanja kršitve se začne na »pismeno prijavo o kršitvi. Skupna komisija podjetja je dolžna obravnavati vsak primer, ko je pri razporeditvi dohodka »udeleženec sporazuma presegel obseg sredstev za osebno in skupno porabo delavcev in odloči, ali je podana kršitev sporazuma ali ne, kot tudi ali so podani razlogi za uporabo ukrepov po »sporazumu. 91. člen Prijavo o kršitvi sporazuma je potrebno vložiti na sedež skup- ne komisije najkasneje v 3 mesecih po ugotovitvi kršitve, najkasneje pa v 2 »letih od »nastanka »kršitve. Skupna komisija mora obravnavati prijavo najkasneje v 30. »dneh »po njenem prejemu Skupna komisija »podjetja ugotovi ali je podana kršitev, kakšna je, njeno težo in odloči o ukrepih. Ob ugotovljenih kršitvah manjšega pomena in kadar »se tudi brez uporabe ukrepa zagotovi pravilna uporaba sporazuma, lahko skupna komisija podjetja po-»stopek ustavi. 92. člen Ukrepi za kršitev samoupravnega sporazuma so: —■ opomin, ki se pošlje vsem udeležencem »sporazuma, — javni opomin, ki se objavi v glasilu Mercator, — sprožitev »spora pred sodiščem združenega dela. Ukrep se izreče udeležencu, navede »pa se tudi odgovorna oseba. Stroški »postopka zaradi obravnavanja kršitve in objave bre-mene udeleženca »sporazuma, ki je kršil sporazum. 93. člen Predlog za sprožitev spora pred sodiščem združenega dela prejme skupna komisija podjetja, ki je dolžna predlog posredovati udeležencu sporazuma, ki je »kršil sporazum. Udeleženec sporazuma, ki je kršil »sporazum je dolžan v 30 dneh od »siprejema predloga obvestiti skupno komisijo podjetja o podvzetih ukrepih »za stanira-nje stanja in o uvedbi postopka »proti odgovornim osebam. Skupna komisija podjetja posreduje predlog skupno s poročilom udeleženca sporazuma, ki je kršil sporazum skupnemu delavskemu svetu v sklepanje. Odločitev skupnega delavskega sveta je dokončna. 94. člen Proti sklepu skupne komisije podjetja o izreku opomina in javnega opomina se udeleženec sporazuma, ki je kršil sporazum, »lahko pritoži na zbor udeležencev, v roku 30 dni od dneva siprejema s»klepa o izreku ukrepa. Skupni delavski svet sklepa o »pritožbi, kateri lahko ugodi in zniža ukrep oz. vrne »zadevo v ponovni »postopek ali pa pritožbo zavrne kot neutemeljeno. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 95. člen Udeleženci sporazuma se zavezujejo, da bodo določbe svojih »samoupravnih splošnih aktov vslkladili z določbami tega sporazuma v roku 3 mesecev od dneva njegove »sklenitve, če ni za posamezne določbe določe»n drugačen rok. 96. člen Samoupravni sporazum je »sklenjen, ko ga po zakonsko določenem postopku sklenejo v postavljenem roku delavci večine ude-»ležencev »sporazuma in podpiše za podpis pooblaščeni delavec, kar ugotovi skupni »delavsiki svet z ugotovitvenim »sklepom. Po enakem postopku »se »sprejmejo tudi spremembe in dopolnitve sporazuma. 97. člen Določbe tega sporazuma se uporabljajo od ................. razen členov ................ , ki se uporabljajo od ........... Mercator Tabela vrednosti delovnih mest v razponih (Obračunske osnove) Zap. Naziv Obračunske osnove št. delovnega v razponu v točkah DM mesta od do Delovna mesta direktorjev, pomočnikov' di- rektorjev v TOZD in DSP 1. generalni direktor 8200 8600 2. namestnik generalnega di- rektorj a 7400 7800 3. direktor sektorja v DSP — direktor TOZD I. stopnje z več kot 450 letno povprečno zaposlenih ali nad 45 milijonov din doseženega letnega dohodka in amortizacije 6900 7300 4. direktor TOZD II. stopnje z več kot 200 letno povprečno zaposlenih ali nad 20 milijonov din doseženega letnega dohodka in amortizacije — direktor skupnosti TOZD Detajl 6400 6800 5. direktor III. stopnje z več kot 100 letno povprečno zaposlenih ali nad 10 milijonov din doseženega dohodka in amortizacije —• direktor TOZD Hladilnica 6100 6500 6. direktor TOZD IV. stopnje do 100 letno povprečno zaposlenih ali do 10 milijonov din idoseženega dohodka in amortizacije — pomočnik direktorja sektorja v DSP — vodja sektorja v TOZD — pomočnik direktorja v TOZD I. in II. .stopnje 5800 6200 7. svetovalec 5200 5600 Delovno mesto v upravah TOZD in DSP s področja blagovnega prometa 1. vodja komercialne služba v TOZD v grosistični in detajlistični dejavnosti 5200 5600 2. vodja komercialne službe v TOZD z detajlistično dejavnostjo, — šef uvoza-izvoza v DSP, -— vodja maloprodaje v TOZD 4600 5000 3. predsedniki poslovnih odborov v TOZD 4400 4800 4. pomočnik (namestnik) vodje komerciale v TOZD z grosistično dejavnostjo, — vodja oddelka za cene v DSP, — vodja interne kontrole v DSP, •— komercialni analitik v DSP 4100 4500 5. pomočnik vod je odd. v TOZD Grosist — kontrolor 3700 4100 Zap. Naziv Obračunske osnove št. delovnega v razponu v točkah DM mesta od do 6. korespondent za zunanjo trgovino, —- samostojni komercialni referent v TOZD z grosistično dejavnostjo in DSP —• zastopnik, — vodja embalažnega oddelka, — vodja fakturnega oddelka, — vodja reklamacijskega oddelka, — devizni referent, — vodja oddelka za salda- konte v TOZD 3000 3400 7. komercialni referent — referent za cene — kalku-lant — šef za obračun poslovanja podjetja —■ referent za bone — potnik — pomočnik vodje embalažnega, fakturnega in oddelka za reklamacije — referent za tranzit in kompenzacije 2900 3300 8. samostojni referent za embalažo — samostojni referent za reklamacije — likvidator faktur 2700 3100 9. referent za embalažo — fakturist v TOZD — referent za obračun dospetij v TOZD —- referent za potrošniške kredite 2600 3000 10. komercialni administrator 2200 2600 Delovna mesta v prodajalnah 1. upravnik, poslovodja bla- govnice I. stopnje z več kot 30 letno povprečno zaposlenih ali nad 1,4 milijonov din povprečnega mesečnega prometa 4600 5000 2. poslovodja II. stopnje: a) železnine, elektroprodajal-ne, prodajalne pohištva in ostale industrijske prodajalne z več kot 800.000 din povprečnega prometa b) živilske prodajalne z več kot 700.000 din povprečnega mesečnega prometa ali več kot 10 letno povprečno zaposlenih c) blagovnice do 1,4 milijo- nov din povprečnega mesečnega prometa 4400 4800 3. poslovodja III. stopnje: a) živilske prodajalne s povprečnim mesečnim prometom od 350.000 do 700.000 Zap. Naziv Obračunske osnove št. delovnega v razponu v točkah DM mesta od do din povprečnega mesečnega prometa ali več kot 7 letno povprečno zaposlenih b) industrijske prodajalne, železnine, elektroproda-jalne, prodajalne pohištva in ostale s povprečnim mesečnim prometom od 400.000 din do 800.000 din c) mesnice z več kot 5 letno povprečno zaposlenimi ali več kot 350.000 din povprečnega prometa d) restavracije, bifeji in delikatese z več kot 180.000 din povprečno mesečnega prometa e) prodajalne is tekstilom, konfekcijo, perilom in tekstilnim blagom z več kot 600.000 din povprečnega mesečnega prometa 3900 4300 4. Poslovodja IV. stopnje: a) živilske prodajalne z več kot 5 letno povprečno zaposlenih ali od 150.000 do 350.000 din povprečnega mesečnega prometa. b) železnine, elektroprodajal-ne, prodajalne pohištva in ostale industrijske prodajalne do 400.000 din povprečnega mesečnega prometa c) mesnice od 200.000 do 350.000 din povprečnega mesečnega prometa ali do 5 letno povprečno zaposlenih d) prodajalne tekstila, konfekcije perila od 400.000 do 600.000 din povprečnega mesečnega prometa ali več kot 7 letno povprečno zaposlenih e) bifeji, restavracije od 120.000 do 180.000 din povprečnega mesečnega prometa f) papirnice, prodajalne sadja in zelenjave z več kot 200.000 din povprečnega mesečnega prometa ali več kot 5 letno povprečno zaposlenih 3200 3600 5. Poslovodja V. stopnje: a) živilske in mešane prodajalne do 150.000 din povprečnega mesečnega prometa ali do 5 letno povprečno zaposlenih Zap. Naziv Obračunske osnove Zap. Naziv Obračunske osnove ■št. delovnega v razponu v točkah št. delovnega v razponu v točkah DM mesta od do DM mesta od do Zap. Naziv Obračunske št. delovnega v razponu v DM mesta od b) mesnice do 200.000 din povprečnega mesečnega prometa c) bifeji do 120.000 din povprečnega mesečnega prometa d) prodajalne s tekstilom, konfekcijo in perilom do 400.000 din povprečnega mesečnega prometa ali do 7 letno povprečno zaposlenih e) prodajalne sadja in zele- njave do 200.000 din povprečnega mesečnega prometa ali do 5 letno povprečno zaposlenih 3000 3400 — pomočnik vodje odd. za obračun OD — glavni blagajnik — saldakontist — mehano-graf — saldakontist 2900 3300 6. 'knjigovodja prometnega davka na drobno 2700 3100 7. knjigovodja potrošniških kreditov — knjigovodja osnovnih sredstev — knjigovodja prometnega davka v trgovini na debelo — knjigovodja osebnih dohodkov 2600 3000 6. vodja etaže v blagovnici z več kot 30 letno povprečno zaposlenih ali 1,4 milijonov din povprečnega mesečnega prometa 7. namestnik poslovodja I. stopnje 8. namestnik poslovodja II. stopnje 9. namestnik poslovodje III. stopnje 10. pomočnik vodje oddelka in etaže 11. prodajalec I. stopnje — bolj zahtevna delovna mesta 12. prodajalec II. Stopnje — namestnik poslovodje IV. stopnje, — bolj zahtevna delovna mesta 13. prodajalec III. stopnje 14. priučen prodajalec z dokončano osemletko 15. priučen prodajalec z nedokončano osemletko 16. delavec v prodajalni 17. čistilec-ka Delovna mesta v računovodski službi 1. računovodja v trgovini na debelo in drobno v DSP — vodja gospodarsko računske službe v TOZD — računovodja v TOZD 2. pomočnik računovodja trgovine na debelo in drobno v DSP — pomočnik vodje gospodarsko računske službe v TOZD — namestnik vodje računskega sektorja v TOZD — računovodja »zaščite« v TOZD Panonija Ptuj — glavni knjigovodja — knjigovodja bilancist v TOZD 3. knjigovodja kontist — njigovodja mehanograf — devizni knjigovodja — vodja oddelka prometnega davka —• vodja oddelka za obračun OD 4. vodja saldakontov — vodja oddelka potrošniških kreditov 5. pomočnik vodje saldakontov Delovna mesta v razvojno analitski službi in elektronski obdelavi podatkov 1. šef razvojnega oddelka v DSP 3200 3600 — šef oddelka za plan, stati- stiko in analizo 5400 6000 4100 4500 2. vodja analitsko planske službe v TOZD 5200 5600 3900 4300 3. samostojni referent za študij in analizo v DSP — finančni revizor 4600 5000 3500 3900 4. analitik — samostojni referent za 2800 3200 statistiko v DSP 3700 4100 5. organizator poslovanja s sredstvi EOP 2700 3100 — samostojni organizator 4400 4800 6. samostojni programer 3900 4300 7. vodij a obdelave — organizator 3700 4100 2400 2800 8. programer 9. vodja skupine za pripra- 3200 3600 2000 2400 vo dokument. — operater 2900 3300 1900 2300 10. receptor — šifrant 2200 2600 11. koder 2200 2600 1700 2100 1700 2100 Delovna mesta v skladiščih, transportu in vzdrževanju 1500 1900 1. upravnik skladišča z več i službi kot 100 letno povprečno zaposlenih 5000 5400 2. pomočnik upravnika skla- dišča z več kot 100 letno povprečno zaposlenih 4600 5000 5200 5600 3. vodja skladišča v TOZD z več kot 30 letno povprečno zaposlenih 4100 4500 4. vodja (šef) skladišča v TOZD do 30 letno povprečno zaposlenih — skladiščnik za prevzem in izdajo v TOZD Grosist 3800 4200 5. vodja oddelka v skladi- šču z več kot 15 letno povprečno zaposlenih — transportni disponent v TOZD Grosist 3500 3900 6. vodja oddelka v skladišču 4600 5000 do 15 letno povprečno zaposlenih 3100 3500 7. pomočnik (namestnik) vo- dje oddelka v skladišču 2900 3300 8. skladiščnik — komisionar I. stopnje 2700 3100 9. komisionar II. stopnje 2400 2800 4200 4600 10. referent za evidenco — komercialni administrator 2200 2600 11. ekspeditor 3000 3400 — komisionar III. stopnje 12. priučeni delavec s kon- 2000 2400 čano osnovno šolo 1800 2200 13. priučeni delavec z nedokončano osnovno šolo 1500 14. delavec 1500 15. vodja transportnega oddelka v TOZD — šef servisne dejavnosti z več kot 15 letno povprečno zaposlenih 3900 16. šef (vodja) mehanične delavnice — šef (vodja) mizarske delavnice — šef (vodja) aranžerske de- lavnice z več kot 6 letno povprečno zaposlenih 3700 17. šef (vodja) mehanične delavnice do 6 letno povprečno zaposlenih — šef (vodja) mizarske delavnice do 6 letno povprečno zaposlenih — šef (vodja) aranžerske de- lavnice do 6 letno povprečno zaposlenih 3500 18. pomočnik šefa transportnega oddelka v TOZD —■ tehnični vodja za transportno dejavnost — pomočnik šefa mizarske in aranžerske delavnice, z več kot 6 letno povprečno zaposlenih 3000 19. šofer transportnega avtomobila I. kategorije 2600 20. šofer transportnega avtomobila II. kategorije — voznik viličarja I. stopnje 2400 21. šofer transportnega avtomobila III. kategorije — voznik viličarja II. stopnje 2000 22. šofer osebnega avtomobila 2600 23. obračunski referent za servisno dejavnost — obračunski referent za transportno dejavnost — voznik viličarja III. stopnje 2200 24. priučen delavec v transportni službi — priučen delavec v dejavnosti za vzdrževanje 1800 25. finomehanik — mizar — elektrikar — delavec za hladilne naprave — aranžer — avtomehanik ali bolj za- htevno delovno mesto I. stopnje 2600 26. fenomehanik — mizar — elektrikar — delavec za hladilne naprave — aranžer — avtomehanik — druga delovna mesta II. stopnje 2400 27. finomehanik — mizar — elektrikar — delavec za hladilne naprave — aranžer — avtomehanik — klepar — druga delovna mesta III. stopnje 2000 osnove točkah do 2100 2100 4300 4100 3900 3400 3000 2800 2400 3000 2600 2200 3000 2800 2400 Zap. Naziv Obračunske osnove št. delovnega v razponu v točkah DM mesta od do Delovna mesta splošnih služb 1. Vodja splošne službe v TOZD I. in H. stopnje — nad 200 povprečno letno zaposlenih — vodja referata v Delovni skupnosti Detajl 5000 5400 2. Vodja splošne službe v TOZD III. stopnje — z več kot 100 povprečno letno zaposlenih 4600 5000 3. tehnični sekretar organov upravljanja v podjetju —■ dipl. varnostni inženir 4400 4900 4. vodja splošne službe v TOZD IV. stopnje —- do 100 povprečno letno zaposlenih — pomočnik vodje splošne slržbe I. stopnje 4100 4500 5. kadrovik — samostojni referent za kadre — socialni delavec 3500 3900 6. referent za evidenco s področja dela — referent za obračun socialnega zavarovanja 2600 3000 7. administrator (poslovni, komercialni) — strojepiska 2200 2600 8. pomožni administrator 2000 2400 9. samostojni pravnik 4600 5000 10. pravnik 4100 4500 11. samostojni referent za vodenje registra in pravne pisarne — referent za premoženjske zadeve — varnostni tehnik v TOZD 3500 3900 12. referent za ekonomsko propagando — referent za informativno službo — novinar — referent za orambo in CZ — tajnik organov upravljanja 3000 3400 14. tajnica generalnega direktorja — tajnica — stenodaktilograf 2600 3000 15. gospodar ekonom 2400 2800 16. vodja ekspedita 2100 2500 17. kurjač —- hišnik — delavci v bifeju zaprtega tipa — arhivar 2000 2400 18. ekspeditor — arhivar — pomožni arhivar — tiskar — telefonist — čuvaj -— kurir •— gasilec — upravljalec dvigala 1800 2200 19. čistilec-ka 1500 1900 Zap. Naziv Obračunske osnove št. delovnega v razponu v točkah DM mesta od do Delovna mesta v proizvodnji štev zaščitnih sred- 1. upravnik 4600 5000 2. obratovodja 4400 4800 3. komercialni referent 4100 4500 4. vodja izmene 3900 4300 5. prikrojevalec — prešivalka I. stopnje 2700 3100 6. prikrojevalec —- prešivalka II. stopnje 2400 2800 7. prikrojevalec — prešivalka III. stopnje 2000 2400 Delovna mesta v hladilnici 1. tehnični vodja 5200 5600 2. strojnik — vodja sklad, do 10 povprečno letno zaposlenih 3500 3900 3. upravitelj strojnih naprav — vzdrževalec — tehnik strojnih naprav 3300 3700 4. samostojni komercialni referent 3000 3400 5. pomočnik vodje skladišča 2900 3300 Vsa ostala delovna mesta v niča so že uvrščena v prilogi TOZD I. Hladil- Delovna mesta v mesno-predelovalni industriji 1. tehnični vodja —• tehnolog tehn.-razvojne službe 5200 5600 2. tehnolog — vodja klavnice — vodja predelave — vodja delikatesnega oddelka 4600 5000 3 organizator maloprodaje 4100 4500 4. vodja vzdrževanja —- vodja laboratorija — varnostni tehnik — gradbeni tehnik 3900 4300 5. pomočnik vodje klavnice — pomočnik vodje predelave — vodja embalirnice — vodja skladišča svežega mesa -—■ vodja skladišča drobovine — vodja skladišča izdelkov — vodja zorilnice — vodja odd. predelave konjskega mesa — vodja razsekovalnice — vodja strojnice —- tehnik v predelavi 3800 4200 6. vodja črevarne — vodja nasoljevalnice — vodja obratne menze — mešalec izdelkov 3600 4000 7. vodja režijske skupine —• tehnik v skladišču —• strojni tehnik 3300 3700 8. vodja mize izkoščevalcev — vodja mize oblikovalcev — šef kuhinje —• pomočnik vodje skladišča svežega mesa — pomočnik vodje skladišča Zap. Naziv Obračunske osnove št. delovnega v razponu v točkah DM mesta od do izdelkov —• pomočnik vodje režijske skupine — mešalec — prekajevalec 3100 3500 9. obratni knjigovodja — blagovni knjigovodja 3000 3400 10. mesar — strojni ključavničar — kurjač — zidar — strojnik — bolj zahtevna delovna mesta I. stopnje 2600 3000 11. mesar — strojni ključavničar — kurjač — zidar — strojnik — pleskar — šivilja — delovna mesta II. stopnje 2400 2800 12. mesar — strojni ključavničar — kurjač — zidar — strojnik — pleskar — šivilja —• delovna mesta III. stopnje 2000 2400 13. pomožni izkoščevalec, sor-tirec — sortirec slanine — polnilec vakuum stroja — polnilec — ledar — pomožni izkoščevalec — pomožni prekajevalec — izkoščevalec — klavec živine — sušilec — gonač živine — pomožni kurjač — prodajalec v bifeju — strežnica v bifeju — likarica — perica —- priučen delavec s končano osnovno šolo 1800 2200 Mercator Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavski svet podjetja »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domanjko, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupel, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8 Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov