FOR Freedom AND Justice No. 87 Amerišk ^isssssSm yi i a f i rax * INA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, November 22, 1988 VOL. XC Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Slovenci demonstrirali včeraj v Ljubljani in Celju — Zahtevali demokracijo, referendum 0 ustavnih spremembah, oprostitev četvorice — V Kosovu peti dan demonstrirajo Albanci LJUBLJANA, Slovenija — Včeraj je bila v Ljubljani politična demonstracija, ki se je je udeležilo do 10.000 Slovencev in Slovenk. Tudi v Celju je bila demonstracija, udeležilo se je do 3.000 ljudi. Demonstranti so zahtevali demokratizacijo političnega sistema v deželi, prav tako so izrazili željo za referendum o ustavnih spremembah, ki bodo uradno odobreni v Jugoslaviji ravno prihodnji teden, 29. novembra, ki ga imajo v Jugoslaviji za uradni državni praznik. Dalje, demonstranti so zahtevali izpustitev štirih rojakov, aretiranih in obsojenih od vojaških oblasti, ker so baje izdali vojaško skrivnost. V obeh mestih je ob času demonstracij divjal snežni vfhar. Slovensko sodišče je vsaj začasno preprečilo, da bi pričeli pristajati kazen štirje obsojenci. Ukrep je prišel zadnji trenutek in Podrobnosti še niso znane. Višje vojaško sodišče je namreč bilo zavrnilo pritožbo zoper obsodbo nižjega sodišča. Zadeva v zvezi s tkim. četverico z akcijo slovenskega sodišča seveda ni še končana, kajti lahko povzroča neposreden ustavni spor glede pristojnosti republiških sodišč napram vojaškim in tudi o pristojnosti republik napram zveznim enotam, kar je npr. vojska. Zahodne tiskovne agencije poročajo tudi o včerajšnji demonstraciji v Prištini. Sodelovalo je več kot 7.000 Albancev, ki že peti dan demonstrirajo proti odstopu Azema Vlaasija in Kaquše Jašarijeve, kosovska albanska voditelja. Njun odstop je bil zahteval srbski partijski šef Slobodan Miloševič, ker sta omenjena partijca nasprotovala njegovi nacionalistični politiki. Tokrat so se pa dvignili Albanci. Oblasti grozijo, da bodo pod-vzeli »izredne ukrepe«, ako se demonstracije nadaljujejo, niso pa še ukrepale. Kot kaže, med demonstracijami ni prišlo do spopadov nli človeških žrtev, nekateri med demonstranti pa vzklikajo, da so pripravljeni žrtvo-vati svoje življenje za Kosovo. Kanadski volivci potrdili politiko vlade Briana Mulroneyja — Liberalci zavrnjeni — 1 rgovinska pogodba z ZDA bo potrjena OTTAWA, Kan. — Na večerajšnjih splošnih parlamentarnih volitvah ^i-je pribo-r'la dokaj zanesljivo zmaga vladajoča konservativna stranka, ki ji načeljuje predsednik ''•ade Brian Mulronev. Po zadnjih vesteh bodo konservativci imeli 169 od vseh skupaj 295 sedežev v kanadskem parlamentu, kar je ^Čja večina, kot so politični analitiki pričakovali. Volivna kampanja v Kanadi je bila i~el° ostra, kajti so imeli volivci jasno izbiro, ^ulroney je branil pogodbo o trgovanju ^d Kanado in ZDA, ki jo je bil podpisal s Predsednikom Reaganom in ki jo je ameriški Senat že potrdil. Voditelj opozicijske liberal-ne stranke John Turner je pa tej pogodbi Jpočno nasprotoval, češ da je škodljiva za anado. Pogodba predvideva, da bo trgova-nJe med Kanado in ZDA prosto, brez carin-k'h ali drugih omejitev. Mnogi v Kanadi so s°glašali s Turnerjem, ki je poleg drugega udi osebno napadel Mulroneyja in ga ozna-Cl 2a nekakšno ameriško lutko. Po sinočnji zmagi je Mulronev dejal, da 0 ujegova vlada hitro pričela s postopkom a kanadsko potrditev trgovinske pogodbe. er je v Kanadi tudi več drugih strank, so ^Pagoviti konservativci dobili le relativno vseh oddanih glasov — okrog 43%. Liberalci so dobili komaj 32%, tretja stranka, tkim. Nova demokratska, ki je tudi proti trgovinski pogodbi z ZDA, pa 20 odstotkov. Bush se bo moral soočati s proračunskim primanjkljajem — Še vedno proti povišanju davkov — John Tower bo vodil Pentagon WASHINGTON, D.C. — George Bush je potrdil, da res nasprotuje vsem nasvetom glede zniževanja velikega primanjkljaja v zveznem proračunu, ki vsebujejo povišanje davka na dohodke. Bush, ki je imenoval 45-letnega izkušenega politika in konservativca Richarda Darmana za novega načelnika Urada za zvezni proračun, meni, da bo mogoče primanjkljaj kljubovati brez novih'davkov. To stališče pa zavrnejo ne samo liberalci, ampak tudi mnogi konservativci, brez izjeme pa finančniki in gospodarstveniki v Evropi in Japonski. Včeraj je Bush povedal, da bosta ostala v vladi sedanji pravosodni sekretar Richard Thornburgh in prosvetni sekretar Lauro Cavazos. Kot kaže, da je v zakulisni borbi za mesto obrambnega sekretarja zmagal bivši republikanski senator iz Teksasa, 63-letni John G. Tower. Nekateri Bushovi svetovalci Towerja ne marajo, ker menijo, da nima upravnih izkušenj. Menda so tudi vprašanja glede Towerjevega osebnega življenja. Kljub temu pričakujejo politični komentatorji, da bo Bush Towerja imenoval že ta teden. Za Towerjevega namestnika bo pa izbran človek, ki je izkušen upravnik; ta bo dejansko vodil dnevne administrativne funkcije v obrambnem tajništvu. Bush se bo srečal s sovjetskim voditeljem Mihailom S. Gorbačovom, ko bo Gorbačov v New Yorkii v decembru, da govori na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Srečanje bo 7. decembra, Bush pa je dejal včeraj, da se z Gorbačovom ne bo pogajal, kajti je Reagan še vedno ameriški predsednik. Reagan in Gorbačov se bosta tudi srečala. — Kratke vesti — Moskva, ZSSR — Sovjetsko vodstvo je izrazilo pripravljenost za kompromisno rešitev glede spora z baltskimi republikami zaradi predlaganih amandmajev sovjetski ustavi, po katerih bodo republike izgubile teoretično pravico do izstopa iz sovjetske federacije. Včeraj je več deset tisoč Litvincev demonstriralo proti litvinskemu parlamentu, ki ni sledil estonskemu v odobritvi zakona, po katerih bi Litva proglasila svojo suverenost v vseh zadevah razen zunanje in obrambne politike. Poročila govorijo tudi o veliki demonstraciji v južni republiki Gruziji, kjer so proti amandmaje, menda je tako tudi v Armeniji. Vodilni partijski časopis Pravda je objavil poročilo, v katerem je pisec dejal, da bodo sporni amandmaji predrugačeni tako, da bodo sprejemljivi vsem republikam. Islamabad, Pak. — Pakistanske protiletalske sile so sestrelile afganistansko vojaško transportno letalo, na katerem je bilo 27 potnikov. Vsi so bili ubiti. Afganistanci trdijo, da so na letalu nastali »tehnični problemi« in da je pilot prosil za pomoč, Pakistanci so pa to ignorirali in letalo sestrelili, ko je kršilo pakistanski zračni prostor. Pakistanci trdijo, da je bilo letalo sestreljeno šele potem, ko je prišlo v pakistanski zračni prostor -in se ni identificiralo. New York, N.Y. — Demokratski kongresnik Robert Garcia je bil obtožen včeraj zaradi podkupovanja in poneverbe. Iz Clevelanda in okolice Zahvalni dan praznik— V četrtek bo Zahvalni dan praznik. Naš list v petek ne bo izšel, pač pa zopet prihodnji torek. Danes je 25. obletnica smrti predsednika Johna F. Kennedyja, ob 5. pop. bo škof Anthony Pilla daroval v stolnici sv. Janeza sv. mašo ob tej obletnici. Seja— Klub upokojencev Slovenske pristave bo imel mesečno sejo v četrtek, 1. decembra, ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. Zelo lepa podpora— Belokranjski klub je poklonil $100 v naš tiskovni sklad. Prijaznim Belokranjcem se za podporo lepo zahvalimo! Razstava v decembru— V umetniški galeriji Mural na St. Clair Ave. nasproti Slovenskega narodnega doma bo v decembru razstava del slovenskega umetnika-naivca Konrada Peternela, ki živi v Žireh. Umetnik sicer ne bo prišel v Cleveland, poslal je pa več njegovih del. Otvoritev razstave bo v soboto, 3. decembra, od 2. do 6. zvečer in je javnost vabljena. Razstava bo odprta dnevno od 3. do 31. decembra in sicer od 10. dop. do 6. zvečer. Umetnik Peternel poudarja predvsem slovenske domače motive. Novi grobovi Rose Novak Umrla je 87 let stara Rose Novak, rojena Vidmar, vdova po Antonu, mati Evelyn R. Strnad in Roberta A., stara mati Evelyn (Dolly) Finlay, prastara mati Elizabeth Lynn, že pok. starša sta bila Nicholas in Terezija Novak, sestra Mary Gerbeck, Alice Ausec, Rudolpha,- Josephine Flynn ter že pok. Josepha, Williama in Nettie Celhar. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016' St. Clair Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele. Jennie M. Klemenčič V soboto, 19. novembra, zjutraj je v Meridia Euclid bolnišnici umrla 69 let stara Jennie M. Klemenčič z Willowi-cka, rojena Merhar, vdova po 1. 1985 umrlem Anthonyju, mati Carol Hochschild in Janice Zemar, 5-krat stara mati, sestra Johna in Anthonyja Mrharja ter že pok. Franka, Milana in Josepha Mrharja ter Helen Fortuna. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, dopoldne ob 10. uri na pokopališče Vernih duš. Zasluženo priznanje— Preteklo nedeljo popoldne se je pri sv. maši in nato pri kosilu v avditoriju pri Sv. Vidu zbralo več kot 400 naših ljudi, da bi izrekli priznanje sen. Franku J. Lauschetu, ki je ta dan postal prvi član novega »Hall of Farne« farne šole pri Sv. Vidu. Sen. Lau-sche je imel lep in ganljiv nagovor, glavna govornika pa sta bila g. Jože Melaher v slovenščini (govor objavljamo na str. 5 in 6) in sodnik August Prvatel v angleščini. Spregovorili so tudi inž. Joseph Želle, ki vodi Klub absolventov sve-tovidske šole, č.g. Jože Bož-nar, župnik pri Sv. Vidu, in Stane Kuhar, zelo aktiven faran. Program je vodil Tony Petkovšek ml. Med navzočimi sta bila bivši svetovidski župnik msgr. Louis B. Baznik in član ohijskega vrhovnega sodišča Ralph S. Locher. Polka zabava— Ta četrtek bo v avditoriju višje šole sv. Jožefa na E. 185 St. in Lake Shore Blvd. tradicionalna polka zabava. Pričela se bo ob 5.30 pop. in trajala ves večer. Vstopnice po $6 na osebo dobite pri Tony’s Polka Village na E. 185 St., dobili jih boste tudi pri vhodu v avditorij v četrtek, vendar po $6.50. V soboto popoldne bo prva predstavitev nove polka ustanove z razstavo in kulturnim programom v Euclid Civic Center na E. 222 St. in Lake Shore Blvd. Vstopnice za kulturni program so po $10. Za podrobnosti, kličite 481-7512. Zahvala— Župnik pri Sv. Vidu Rev. Jože Božnar se je v imenu odbora za poletni farni festival zahvalil lastnikoma A.D. za vso podporo pri oglaševanju farnih prireditev, priložil pa dar v znesku $50 za naš tiskovni sklad. Iskrena hvala! Spominska darova— Mary Drobnick, Ivan Ave., Euclid, O., je poklonila $25 Ameriški Domovini v spomin na moža Franka. Anthony iq Irene Jagodnik sta pa darovala $10 v spomin na Jennie Jagodnik. Darovalcem iskrena hvala! Zastopnika iščemo— Uprava A.D. išče zastopnika, ki bi dobival božične oglase v Chicagu in okolici. Zain-teresti naj pokličejo našo pisarno 1-216-431-0628 za vso informacijo. VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 45° F. Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 48° F. V četrtek, Zahvalni dan praznik, pretežno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 50° AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) CHICAGO j SLOVESNOST 90-letnice fare SV. ŠTEFANA 1898 — 1988 James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Flome 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 87 Tuesday, November 22, 1988 « Ameriški Slovenci in Slovenija Kriza v Jugoslaviji je zopet zadnje dni v ospredju pozornosti sredstev obveščanja v Ameriki. Preteklo soboto je bila velika demonstracija Srbov v Beogradu, največja doslej, ki se je je udeležilo baje več kot milijon Srbov. Ti so izrazili svojo popolno podporo za nacionalistično, centralistično, najbrž tudi unitaristično politiko partijskega voditelja Slobodana Miloševiča. Ta je dosegel uspeh, ko je izsilil odstop dveh vodilnih albanskih komunistov v pokrajini Kosovo. A tokrat je bil izid malce drugačen od tistega v Vojvodini pred tedni. Tokrat so se dvignili in so po zadnjih vesteh še na nogah Albanci, ki živijo v Kosovu. Ti so se menda naveličali stalnih napadov in pritiskov nezadovoljne srbske in črnogorske manjšine v pokrajini. Gotovo se kosovski Albanci sedaj tudi v polni meri zavedajo, kaj jim čaka, ko bo pokrajina, v kateri predstavljajo ogromno večino, prišla pod neposredno srbsko kontrolo. Albanci v Kosovu se najbrž spominjajo podobnih obdobij srbske kontrole, če ne v času med obema svetovnima vojnama, vsaj v povojni Jugoslaviji tja do padca policijskega šefa Rankoviča 1966. leta. Ko je šlo za srbsko besedno napadanje na albanske »nacionaliste« in »kontrarevolucionarje«, je bilo eno, sedaj so pa Albanci, kot kaže, pripravljeni vrniti milo za drago. S tem je dosegla kriza novo, nevarnejšo stopnjo. In kaj pa Slovenija? V zadnjih tednih razburja Slovence predvsem usoda štirih mladih sorojakov, ki jih je obsodilo vojaško sodišče. Vendar je izbruhnila še novejša »afera« in sicer v zvezi z nedavnim obiskom v ZDA predsednika predsedstva Slovenije Janeza Stanovnika. Ta je prišel na sicer zaseben obisk k svojemu sinu, živečemu in zaposlenemu nekje pri Philadelphiji, ter za sestanek v New Yorku neke mednarodne ustanove, pri kateri je član glavnega odbora. Med bivanjem v ZDA pa je obiskal Washington, tam pa imel govor o razmerah v Jugoslaviji ter tudi tiskovno konferenco. Državni sekretar George Shultz ga je povabil v State Department na pogovor. V svojih govorih in odgovorih na vprašanja je bil Stanovnik dokaj odkrit glede težav, političnih in gospodarskih kot tudi nacionalnih, s katerimi se Jugoslavija soočuje. Govoril je tudi o Miloševiču in njegovi politiki. Stanovnikove izjave, ki menda niso bile nič razburljive ali do Srbov napadalne, so pa Miloševič in njegovi pajdaši sprejeli kot dobrodošlo priložnost za novo gonjo ne samo proti Stanovniku, ampak tudi proti Sloveniji. Razne od Miloševiča kontrolirane srbske organizacije zahtevajo celo zakonski pregon za Stanovnika, pozivajo jugoslovansko skupščino, naj vodi preiskavo o Stanovnikovem obnašanju ipd. Gre seveda le za najnovejše poglavje zgodbe, ki traja že dalj časa. Kar je pa jasno, je to, da se stvari poglabljajo, da se pripravlja teren za usoden premik v eno ali drugo smer. Kot pri bolezni, ki jo ali boš ali ne boš preživel. Kdaj bo ta trenutek, ni jasno, zdi se pa, da se naglo bliža. Zato je upravičeno mnenje, da je napočil čas, ko se bi morali venskih mladincev pri mašnih prošnjah pod vodstvom zahtevnim in izvrstnim dr. Jožetom Rusom je bilo ganljivo. Z desetimi prošnjami pred darovanjem je 21 mladcev in mladenk izpričalo živo vero in slovensko narodno zavest. Imena nastopajočih so: Steward Neu-berg (Amerikanec, ki se je naučil slovenščine); Milena, Olga in Helena Goršič, Kati Gaber, Helena in Kristina Puc, Ana-Marija, Sonja in Marija Sever, Bernarda Simrayh, Marija Žerdin; fantje: Boštjan Bucik, Janko Buh, Viktor Judnič, Janko in Tonček Sever, Janko Vlahovič, Janko Žerdin, Billy Žokel. Izmed desetih prošenj, je podpisana izbrala tri celotne, ki sledijo: Prva prošnja: Za vse rojake in farane sv. Štefana Zbor deklet: Za vse, ki živijo ob nas. Zbor fantov: Za sosede in znance, za naše prijatelje. Vsi: In tudi za tiste, ki nam niso pri srcu. Solist: Za našo faro. Zbor deklet: Za našega župnika. Zbor fantov: Za vse naše duhovnike. Vsi: Za vse, ki predstavljajo Cerkev. Solist: Tudi za nas vse, da bomo složno kot eno telo gradili božje mesto že tu na zemlji. Zbor deklet: Za tujce, da bi jih sprejeli z ljubeznijo. Zbor fantov: Za vse bogate, da bi znali odpreti svoje domove in srca vsem potrebnim. Vsi: Za vse, ki so jih med nami ameriški Slovenci, ki se resnično zanimajo za usodo Slovenije in s tem slovenskega naroda, organizirati in pričeti s kar načrtnim in ne več priložnostnim ali sporadičnim delovanjem. Slovenci v zamejstvu na Primorskem in Koroškem so že pripravili in poslali v Ljubljano solidarnostne izjave, v katerih podpirajo prizadevanja zavednih Slovencev, naj bodo ti v privatnem ali javnem oz. političnem življenju, za ohranitev slovenskega naroda in Slovenije. Podobne akcije so nujne tudi od naše skupnosti. Nesmiselno je čakati na čas, ko bomo vsi enotni glede vsega. Tega nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Izjave ali resolucT^ je, ki bi jih mi ameriški Slovenci naslovili na slovenski narod v domovini, bi morale biti po vsebini kratke, jedrnate in brez vsakršnega strankarskega pečata. Za nas mora biti glavna misel, da se slovenski narod in Slovenija kot državna enota ohranjata, in da podpiramo demokratično Slovenijo v kakršni koli obliki, ki zagotavlja svojim državljanom osnovne človečanske in politične svoboščine. In nič več. Ze obstoječe organizacije, ki imajo svoje programe in gledanja, naj seveda nadaljujejo s svojim delovanjem. V mislih imam širšo angažiranje ameriških Slovencev vseh demokratičnih nazorov, ki bi sodelovali v predlaganem delovanju. Najmočnejši vtis bi napravila izjava ali resolucija, ki bi jo podpisali posamezniki in predstavniki slovenskih organizacij, ki zastopajo čim širši spektrum našega političnega prizorišča, od najbolj konservativnih do najbolj liberalnih oziroma naprednih. Zato bo — če lahko posamezniki premagajo svoje osebne predsodke do rojakov in rojbkinj, s katerimi bi morali za to priložnost nujno sodelovati — najbolj važno besedilo resolucije oz. izjave. Ce bi s tem enkrat uspeli, ni rečeno, da ne bi čez čas res prišlo do bolj in bolj složnega delovanja, da bi drug drugega ne samo globlje razumeli, ampak tudi spoštovali, ne da bi pri tem morali prispevati svoja gledanja nekakšnemu ideološkemu tbpilnemu loncu. Velika udeležba in odlična priprava devetdesetletnice sta pokazali, da se stari in mladi farana zavedajo, koliko vsem pomeni slovenska fara v Chicagu. Sicer je prvi sneg na dan proslave vse presei.v*'! vendar ni pokvaril navdušenja m ^ '>-grama proslave. Dopoldne slovesno bogoslužje v cerkvi, slavnostno kosilo in popoldansko prireditev. Vstop v okrašeno cerkev z mnogimi zastavami pri oltarju je bil nevsakdanji. V špalirju šolske mladine so se zvrstili zastopniki vseh cerkvenih in dru-števnih organizacij, številne redovne sestre, ki spadajo pod Lemont, slovenska mladina v narodnih nošah, naši očetje frančiškani in verniki. Farni pevci so napolnili ves kor in cerkveno slovesnost vzdignili na višino, kakršno samo oni zmorejo. Organistka je sposobna ga. Patricia Zeleznak. Oba jezika, slovenski in angleški, sta bila enakovredna. Faro sv. Štefana duhovno oskrbujejo: p. Tadej Trpin, dr. p. Kalist Langerholz, in p. Kristjan Gostečnik kot gost. Fara ima tudi diakona — g. Frank Fovs, ki je sprejel farni zgodovinski govor. Glavni celebrant je bil p. Blaž Čemažar, domačin in prvi predstojnik frančiškanov v Lemontu. V velik zgled faranom so vsem šolske redovne sestre s s. Ven-delinč na čelu, ki ze 92-letna kot zakristanka odlično oskrbuje oltarje. Slovenski del programa so vodili: Jože Rus, Lojze Gregorič, Andrej Remec, Corinne Leskovar in dr. Angie Cema-žar. Nastop in sodelovanje slo- prizadele bolezni, za vse umrle naše skupnosti. Solist: Jezus, usliši nas. Vsi: Jezus, usliši nas. Šesta prošnja: K Mariji, naši nebeški materi Solist: O Jezus, naj bodo naši prazniki Marije zares prazniki Kraljice Slovencev. Ona nas skrivnostno vodi, odkar so bili naši očaki po Modestu obliti s krstno vodo in odkar smo Ji pozidali baziliko pri Gospe Sveti. Zbor deklet: Z nami je šla na tuje. Zbor fantov: Marija je pospremila naš domobranske mučence čez smrt v nebo k Jezusu. Vsi: Marija kraljuje nad vsemi Slovenci doma in po svetu -prej - zdaj - in poslej. Solist: Marija navdihuje naše umetnike, mislece, ustvarjalce. Zbor deklet: Marija je smer in misel naših majniških šmarnic. Zbor fantov: Marija je Kraljica mladega - v Amerikah -po Avstraliji - zunaj domovine - rojenega rodu. Zbor deklet: Upanje naših tihih sanj in želja... Zbor fantov: Roka za steno naše slovenske usode. Vsi: Marija, Kraljica Slovencev. Solist: Marija, ostani vedno z nami! Vsi: Marija, ostani vedno z nami! Deseta prošnja: Za našo Slovenijo Solist: Prosimo Te, Jezus, tudi za našo slovensko domovino onstran oceana. Zbor deklet: Podeli ji svobodo! Zbor fantov: Daj ji moč in pogum... Solist: Da ne usahne v nji vera v Tvojo obljubo: »Jaz sem z vami vse dni - do dovršitve sveta«. Vsi: Za vse to prosimo ob našem farnem jubileju. Solist: Jezus, usliši nas! Vsi: Jezus, usliši nas! Med poslušalci desetih slovenskih prošenj je bila vsa cerkev v izredni tišini — vseh, k' so jih razumeli in ne razumeli-Po splošni molitvi Apostolske vere so se zvrstili v lepem redu pred oltar nosilci darov v narodnih nošah kot predstavniki vseh slovenskih pokrajin. Slovenski predniki teh mladih so pred 90. leti ustanovili v Chicagu narodno slovensko far0 sv. Štefana. Darovi so prinesli-najmlajša učena farne š°*e — knjige koroški par — poslikano zibelko z narodnimi motivi prekmurski par — vino i*1 kruh »vrtenek« štajerski par — košarico z grozdjem in sadjem gorenjski par — majolik0 rdečimi nageljni (dalje na str. 41 i C i; le s< ži b, M kt Pt bc n< H Pr še k< lt( br Ju Pc ve 'Je Ue Pc ca Hi Ha lil; Ur Pr ka Po ka Pe Pe let "a Pa Pif Šlg *ai ie Sc Pil de ti; Rudolph M. Susel 0.5-- ai J? & či 5.*: 3. 3.-Z & Na našem posnetku zgoraj so slavljenec RUDI KNEZ, žena ANICA, in sin STANKO. Spodaj sedijo (z leve) č.g. Rozman, č-8- Kumše, g. in ga. Knez s sinom Stankom, na skraji desni pa j« f-R. dr. Krajnik. Zasluženo priznanje Rudiju Knezu CLEVELAND, o. - Nedelja I • novembra je bila zares ^Pa. Zunaj je sijalo jesensko ce. v nas pa sonce hvale-nosti. v cerkvi Marije Vne-0Vzete smo se zbrali kar v le-Petn številu in se iskreno zah- g d B°8U za 70 let življenja v' “udija Kneza. Otroci Slo-enske šole pri Mariji Vnebov-Zet* so brali berila in izrazili prošnje, sinovi g. Rudija so pa 'nesli darove pri darovanju. ed sveto mašo je cerkveni Vski zbor zelo lepo prepeval v°dstvom mladega Domi-J a ^oršeta. G. župnik John ^nmše , — ob asistenci g. Krajni- pa’^ožnarja in g. Rozmana . Je lepo povezal nedeljsko °80služje z zahvalo. ^er^Ve smo odšli v dvora-Hol *0vensRega doma na prj 0les A ve. Prišli smo v lepo Še rav*Jeno dvorano, kjer je Kol>?ebno v'^no v*sel napis: tr0 kaPljic, tol’ko let! Hi- bre ^ ,'*° vse zasedeno in do-Jplj, U ar'ce pod vodstvom ge. p0stre ^a'arjeve so nam hitro e8le z okusno hrano. Vensonikarji pa so Pesem r -'■i in • "" Pastirček, kar ^tŠe. r- l8ra* tut*i Dominik h'' k- Ja« °^evalcu je pristo-„PZ Tominc in prebral ' ^Ijen^L* V kater‘so poda-JSki dogodki. (Dekla- macijo objavljamo v celoti na tej strani, op. ur.) Cerkveni pevski zbor je kar pri mizah začel pesem o vinski trti in Po jezeru. G. Miro Odar se je v imenu Dramatskega društva Lilija lepo zahvalil in voščil, mali fantiček pa je izročil šopek nageljnov. Ga. Martina Jakomin se je v imenu pevskega zbora Korotan zahvalila in častitala k 70. rojstnemu dnevu. V imenu Baragovega doma je častital g. Jože Me-laher in g. Vinko Rožman za SPB za vsakoletno igranje na romanjih tako na Chardon Rd. pri Lurški Mariji kot tudi v Franku, Ohio. Oglasil se je tudi sin Stanko, ki zdaj živi v državi Texas. Častital in zahvalil se je očetu za vso skrb. V imenu sorodnikov se je dvignil g. Tone Nemec in voščil vse najboljše. Po vsem tem je pristopil g. Rudi Knez k ojačevalcu. Iskreno se je zahvalil za vso pozornost, ki je je bil deležen to popoldne tako v cerkvi kot v dvorani. Vesel nas je bil, ko se nas je toliko zbralo. Dejal je, da je hvaležen Bogu in Salezijancem, ki so ga usmerili v tako pot dela z mladino in bližnjimi. Tudi župnik g. John Kumše se je zahvalil g. Knezu za vse delo, ki ga je naredil med svojim bivanjem v naši skupnosti. Zahvalil se je kuharicam in strežnicam ter za konec predlagal, da bi skupno zapeli: Je angel Gospodov, kar je takoj vsa dvorana poprijela ter se po pesmi pričela razhajati. Upravniku Slovenskega doma na Holmes Ave. prav iskrena hvala za sodelovanje kot župnijska skupnost. Hvala tudi vam vsem, ki ste se odzvali ali kakorkoli pomagali, daje bil ta dan zares lep. Bog plačaj, žele Odbor staršev in župnik John Kumše Ameriška Domovina je Vaš list! RUDIJU KNEZU ZA SEDEMDESETLETNICO Le kdo bi to verjel, da je poteklo let že sedemkrat deset, odkar prišel ste na ta svet v vasici Log pri Sevnici ob Savi, predragi slavljenec naš, gospod Knez. Prišel ste kot darilo ljubezni božje iz nebes in nam vsem v svarilo, kako je treba delati in biti mož zares na verski, narodni ledini. Vrstijo danes se spomini na Radno, Rakovnik, Veržej, kjer bil izvrsten ste študent in še na Ig tam pri Ljubljani, kjer Vas Don Boško vzel je v varstvo, kjer vzljubil ste vse božje stvarstvo. Potem ste v Gradcu se učil kemije, na šoli glasbeni pa vsake sorte melodije, ki ste odtlej navdušeno jih sviral. Vmes pa še v matematiki pri jezuitih na John Carroll graduiral. Že kot študent in bogoslovec programe stalno ste režiral, najraje pa ste muziciral. Ko vojno vihro ste prestal, podal ste se v Kamp Špittal, kjer zrna klena zasejal v srca naše ste mladine, pregnane z ljubljene nam domovine. In ko ste leta dva in petdeset prišel v mesto Cleveland kot že priznani muzikant in neumorni prosvetar, smo vedeli, da sam Bog Vas je poslal vsej naši skupnosti v dar. Povsod ste delal in garal po geslu Slomškovem, da jezik materni je ključ in sveta vera nam je luč, ki raste z njih srca in naroda omika. Tak bil ste in tak ste — pa pika! Le kje ste našel čas za tlako to kulturno vso in zraven še za zlato ženko Anico in štiri Vajine sinove?! Pri tem ste vedno se smehljal, — le malokdaj se hudoval na nas, predrzno mularijo! Kot Father Varga je nekoč dejal, če boste kdaj svetnik postal, patron boste za po-tr-pež-lji-vost! Jaz samo to bi še dodal, da tudi še za ljubeznivost. A za patrona je še čas! Še dolgo bodite pri nas, da skupaj bomo proslavili še Vaših osemdeset let, potem devetdeset — in še deset! Saj radi vsi imamo Vas, ko neumorno delate za nas in našo skupnost in naš rod, z ljubeznijo, za božji Ion, potrpežljivosti patron! Predragi slavljenec naš, Rudi Knez, prvak kulturni ste zares! Bog zdravja ljubega Vam daj! In svet Miklavž in svet Krišpin naj rajši prideta sem dol, kot da bi Vi hodili gor, še kaka tri vsaj desetletja, predno pokličejo Vas v raj! Kako še rabi Vas naš Korotan, župnija in slovenska srenja, slovenska šola in misijoni, harmonikarji, skupnost vsa in ves naš mladi rod, ki svojo pot šele začenja! Na Vas močno sloni kulturni hram tu pri Mariji Vnebovzeti in daleč, daleč naokrog! Poplačati bo mogel Vam le večno dobri Bog. Zahvaljen, gospod Rudi, tisočkrat za vso ljubezen, delo vso! Bodita zdrava, srečna z Anico, to dobro, dražestno gospo in z nadebudnimi sinovi: to kliče grl Vam več sto. Svoj blagoslov rosi z nebes na žrtve Vaše, ves Vaš trud, na vso to Vašo kneževino in našo ljubo domovino neba in zemlje naj Gospod: to Vam želimo, gospod Knez. Naj Vam izprosi Vnebovzeta še mnoga zdrava, plodna leta! Naj ljubi Bog s svetih nebes, še dolgo, dolgo Vas ohrani in vsega hudega Vas brani v srečo Vam, v dar vsem nam, mladenič večni, Rudi Knez! Vsa srenja kliče Vam s hvaležnostjo prežeta: Bog živi Vas na mnoga, mnoga leta! Vaši hvaležni prijatelji V Rožmanov sklad CLEVELAND, O. - V spomin na pokojnega našega škofa dr. Gregorija Rožmana so darovali njemu v spomin za študirajočo koroško mladino, stanujoča in oskrbovana v Mohorjevih domovih sledeči: $400 — N.N., iz župnije Sv. Vida; $300 — N.N. družina; po $100 — g. in ga. Frank Pustotnik, Geneva, O.; g. in ga. Joseph M. Erjavec, Amherst, O.; g. in ga. Frank T. Mlinar; g. Janez M. Prosen; po $50 — g. in ga. Štefan J. Zorc, Colorado; g. Janez Jakše, Windsor, Kan.; $30 — N.N., župnija Sv. Vida; po $20 — ga. Tončka Urbančič; N.N., župnija Marije Vnebovzete; $10 — ga. Ljudmila Bohinc. G. Janez Pičman je pa daroval $20 v spomin na umrlo Radmilo Veider. Darovalcem se prav lepo zahvaljuje poverjenik Mohorjeve J. Prosen. Kakor doslej, tako tudi za bodoče darove v Rožmanov sklad s hvaležnostjo sprejemata v Clevelandu: Ga. Jožica Jakopič, 29424 Armadale Ave., Wickliffe, OH 44092 in Janez Prosen, 16211 Trafalgar Ave., Cleveland, OH 44110. Janez Prosen ZAHVALA Belokranjskega kluba CLEVELAND, O. - Belokranjski klub se najlepše zahvaljuje za nadvse lepo uspelo martinovanje, ki je bilo 12. novembra. Lep jesenski dan je privabil naše prijatelje od blizu in daleč. Hvala vam, dragi prijatelji, da ste se ponovno odzvali našemu povabilu, tako da je bila velika dvorana Slovenskega narodnega doma lepo napolnjena. Naš član Tone Klepec iz Gi-rarda, O., in njegov orkester, nam je pripravil lep spored, ki je naše goste spravil v veselo razpoloženje. Tone, hvala za vse in tudi za organizacijo av- (dalje na str. 4) Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Lepo se ge. Mariji Markeš zahvaljujem za dopis Partizan nekoliko drugače, natisnjen v A.D. 1. novembra 1988. V Družini berem, daje knjiga Partizan nekoliko drugače bila natisnjena v 3000 izvodih in je bila hitro razprodana. Ga. Markeš se v dopisu sprašuje: »Ko sem knjigo prebrala, sem se vprašala, le kaj je ta pater pravzaprav hotel povedati?« Isto vprašanje se vsiljuje tudi meni, in še to povrhu, kako je to, da je č.g. F. Cerar šele po 40 letih prišel do tega, da je začutil potrebo, morda celo dolžnost, podati v knjigi svoj življenjepis? Knjiga, napisana v treh delih, je vsekakor zanimiva, tudi ponekod podučljiva in zamerljiva. Spremljiva je za vsakogar, ki se je prepozno rodil ali bil še otrok, ko se je odigravala stalinistična revolucija na Slovenskem. Mladi so danes zavzeti, hočejo vedeti malo več, kot jim je morda pravil oče ali šola, sploh ves vzgojni sistem. G. Cera'- ima v svojem duhovniškem delu veliko opraviti z mladino, ki ne odneha z vprašanji. Brez dvoma povprašujejo tudi njega, naj on kaj pove iz dobe osvobodilnega boja. Da ne bo treba posameznim odgovarjati se je odločil, tako je moje mnenje, da bo odgovor podal v knjigi. Zapisal sem, da je zanimivo branje. Tam pa, kjer se dogodki nanašajo na obdobje revolucije, se pozna, da je v piscu obležalo nekaj partizanske vsedline, ki se je ni mogel otresti. Opisuje senčnate strani obeh si nasprotujočih si taborov — vendar je partizanom bolj prizanesljiv. Čudim se ob branju omenjene knjige, kako je to mogoče, da je tako globoko veren fant šel mirno mimo papeževih V blag spomin ob 34. obletnici smrti dobrega očeta Franceta Hauptman ki je zaspal v Gospodu 27. novembra 1954. Odšel v večno domovino, kjer ni skrbi, krivic ne ran, utivaš zdaj Boga milino, saj služil si mu vedno vdan. Žalujoči: sin Ivan z družino. okrožnic, mimo branja knjig učenega duhovnega gospoda dr. Aleša Ušeničnika, in mimo škofovega pastirskega pisma — kakor da se njega nič ne tiče? Nič se pa ne čudim, če je po treznem premisleku, kakor sam pravi, se odločil in šel k partizanom trdno uverjen, da se gre borit za dobrobit svojega naroda. Piše, da je molil tudi za domobrance in za brate (piše v množini), ki so bili pri partizanih. Prijatelji so ga vabili. Jaz na njegovem mestu bi verjetno storil isto. Samo par izvlečkov iz knjige. Na str. 80 je č.g. Cerar zapisal: »Rad bi dočakal dan, ko bodo begunci v tujini prenehali s svojo mučeniško držo in se odločili za trezno presojanje medvojnih razmer.« Če je pisec z besedami »s svojo mučeniško držo« hotel reči, naj bi prenehali pisati o naših mučencih, ki jih po njegovem gledanju ni, je treba gospodu osvežiti spomin. Za časa revolucije je bil g. Cerar kot tovariš, partizan, v odseku za propagando, in kot tak je bil vedno dobro informiran in obveščen o vsem, kar se je dogajalo. Delati se nevednega ni častno. Naj tukaj pustim pomorjene domobrance ob strani, stavim samo za primer le par vprašanj. Nečloveško mučen in umorjen je bil 20-letni maturant Lojze Grozde iz Vodal, globoko veren fant, kandidat za vstop v semenišče. Domov na božične počitnice je šel, na Mirni na Dolenjskem, na novega leta dan 1943 na poti so ga partizani prestregli in umorili. Bil je »krvavi cvet«. Umor kaplana Hinka Novaka in učiteljice Darinke Čebulj, mučena, zasramovana in umorjena na binkoštno soboto 1942. Verjetno je še med nami veliko takih, ki dogodka, ki ga bom podal, še ni slišalo. Povzet je iz knjižice Matica mrtvih. Takole se bere: Na binkošt-na sobota 1942 je vpadla v našo vas komunistična drhal, polovila nas nekaj fantov, češ, da mobilizirajo za »osvobodilno fronto« in so nas odgnali oboroženi komunisti. Mene so ZAHVALA (Nadaljevanje s str. 3) tobusa prijateljev iz Girarda in okolice! Lepo se zahvaljujemo slov. radio oddaji dr. Milana Pavlovčiča, ki je tako lepo vabil na naše martinovanje. Ravno tudi hvala g. Tonyju Petkovšku za vabila na njegovi oddaji. Prav lepa hvala cvetličarni Jimmyja Slapnika za podarje-nje lepo število nageljnov, ki so krasili mize. Hvala Ameriški Domovini za objavo našega dopisa in vabila na letošnje martinovanje. Se enkrat: najlepša hvala vsem vam, ki ste nam na kakršenkoli način pripomogli, da je naše martinovanje tako lepo uspelo! določili, da grem z nekim Ljubljančanom »Pepijem« stražit v Hinje »nekega farja in njegovo k... Postavila sva se pred hlev. Vedno so prihajale večje ali manjše skupine partizanov, gledali so v hlev, streljali vanj in klicali: »Le porabita še zadnje ure, le...« Nekako po deseti uri zvečer pride povelje, da naj se vrata hleva odpro, kar se je izvršilo. Iz hleva so pripeljali dve osebi, mladega moškega, bil je kaplan Hinko Novak iz Hinj, star 26 let, in neko žensko — bila je Darinka Čebulj, doma iz Radovljice, učiteljica v Hinjah, stara 24 let. To je bilo 13. junija 1942. Bil je pretresljiv prizor. Ko sta stopila na prosto, je oba prijel neki rabelj za roko, obdan z drugimi rablji; jaz sem bil odrejen, da sem šel zadaj z nabito puško. Bila je mesečna noč, ki je dajala dovolj svetlobe. V tej mesečini je pretresljivo sliko dajalo zlasti dejstvo, da so duhovnika in učiteljico slekli in sta bila popolnoma naga. Zavili smo v gozd. Takoj ob obronku zagledamo nekega starega moža, ki je bil privezan na drevo. Glava mu je bila povešena, skoraj brez življenja, nepremično; od muk je že (dalje na str. 5) Slovesnost 90-letnice fare sv. Štefana (nadaljevanje s str. 2) belokranjski par — predivo za domače platno primorski par — klekljane čipke za oltarni prt redovne sestre od Sv. Stefana — hostije, vino in vodo za mašo. Zaključitev bogoslužja je bila s »Hvala večnemu Bogu«, v obeh jezikih. Slavnostno kosilo in kratek program Dopoldansko bogoslužje je bilo dolgo, kar pa ni nikogar motilo. Pričakala nas je okrašena dvorana, ki je sprejela 450 gostov — saj več jih ni mogla. Zelo okusno kosilo je pripravila Danica Vlahovič z mnogimi pridnimi pomočnicami, in organizirala spretne fante in dekleta za hitro postrežbo. Prvi pozdrav je izrekel p. Tadej Trpin, farni župnik, ki se je zahvalil za veliko udeležbo, pomoč faranom ter opravil zahvalno molitev. Mnogi prijatelji so se ponovno srečali. Načrtovalci proslave so se zedinili za kratek program; pozdravi predsednikov raznih skupin so odpadli. Mnoge častne goste je sprejel in poz- dravil faran Ron Zefran in napovedal posamezne točke: Nastop cerkvenega farnega j zbora z mnogimi cerkvenimi pesmimi, s katerimi ob nede- ; Ijah razveseljujejo vernike in ; časte bogoslužje. Prisrčen pozdrav vsem starejšim članom fare sv. Štefana — vsem nad 80 leti starim zlasti 101. leto stari Ančki Ahačič, in 92-letni mladostni zakristanki s. Vendelini. Tema dvema in ostalim so poklonili rdeče nageljne. Štirje najspretnejši člani Slovensko-ameriške plesalnt skupine so izvedli več gorenjskih plesov, ki so zelo navduši- 1 li vse navzoče. To so mladinci naših zglednih družin: Suzy Rigler, Mojca Magajne, Marko in Miha Magajne. Dobro naštudirano in izvrstno pevsko točko so izvedli učenci farne šole pod spretnim ^ vodstvom učiteljice in najmlajše s. Cindy. Bili so izvrstni! ^ zahvalo so bili nagrajeni z velikim aplavzom. Za konec proslave so klicali srečne dobitnike žrebanja-Zadnje skupine odhajajočih je že objemal večerni mrak z veliko željo in tudi upanjem, da bi fara — kljub vsemu — doživela 100-letnico. Ana Gaber FOND ZA KOLEDAR SV. VIDA 1989 V naslednjem je navedena kratka razlaga o namenu Koledarja sv. Vida 1989. Prosimo, da si vzamete nekaj minut časa, da vse preberete in po svojih možnostih sodelujete. Hvala! KAJi Namen Koledarja je, da se zbere fond - denara sredstva za nadaljno uspešno upravljanje fare sv. Vida. To vključuje ^ole (angleško in slovensko) in vse farne dejavnosti. Obsega tudi 6-letno načrtno delovanje za dostojno proslavo 100-letnice župnije sv. Vida, katero bomo obhajali leta 1993. ZAKAJ! Upamo in pričakujemo, da bo vsak odrasel faran kupil vsaj en koledar vsako leto v naslednjih 6 letih. Sedaj smo tudi organizirali “Alumni” združenje vseh, ki so v kakršnem koli oziru delovali farni skupnosti sv. Vida. Cena za vsak koledar je $30, kar je manj kot 10 centov na dan. Ta dar je možno navesti med odbitke pri davčnih napovedih. KAKO! Samo 3,000 koledarjev bo v letu 1989 na razpolago za prodajo. Vsak dan bo izžrebana ena številka za nagrado. Žrebanje bo vsak ponedeljek. Okrog vrednosti $24,000 daril bo razdanih v letu 1989 in sicer na sledeči način: 306 dni po $50; 53 dni po $100; 4 dni $500; in 2 dneva $1,000. Samo Številke 0000 do vključno 2,999 bodo veljavne. Vsakemu bo odkazana ena številka. KJE! Izpolnite spodaj navedeni obrazec - kupon in ga vrnite v košarico ob nedeljskih nabirkah, ali v Župnijski pisarni, c/o St. Vitus Calendar Fund, 6019 Glass Avenue, Cleveland, Ohio 44103. Za prodrobnejse informacije lahko pokličete Matt Nousak, tel. 391-6687, all Frank Kuhar, tel. 881-4327. Zaradi svoje lastne varnosti ne plačujte v gotovini, ampak samo s Čekom ali baČnim “money order.” Za lažje in pravilno ravnanje je priložena kuverta z naslovom. Vnovčen Ček ali “money order” bo vaŠe potrdilo za plačilo. Koledar ali koledarji vam bodo dostavljeni tekom 4 do 6 tednov. Vsak lahko naroči veČ kot en koledar. Koledar bi bil tudi primerno darilo za orjstni dan ali za praznike. Hvala za vašo uvidevnost in dobro voljo za nadaljnjo sodelovanje in podporo fari sv. Vida. ST. VITUS CALENDAR COMMITTEE Odrežite in vrnite s Žekjm ali “money order" v priloženi kuverti - Hvala! Ime __________________________________________________________________________________________ Naslov _____________________________________________________________________.' _______________ Mesto ________________________________________________ Država___________________________ Zip. Telefon_________________________ Dar OJa DNe Komu ‘___________________________________________ Opodorilo' Samo en koledar na osebo. Izpolniti morate kupon za vsako osebo posebej oziroma za vsak koledar. Odbor Kanadska Domovina Frank J. Lausche najbolj ugleden od vseh učencev farne šole sv. Vida NAMESTO PROSLAVE — MOLITEV TORONTO, Ont. — Res je, da je med nami Slovenci tu v Torontu vedno polno prireditev ene ali druge vrste, in to poleti in pozimi. Tako je pač življenje. Kljub vsej delavnosti pa letos^ražAdV&tija slovenskega narodnega praznika 29. oktobra ni bilo. Bo pa namesto tega SV. MAŠA V SOBOTO, 10. DECEMBRA, OB 9. URI DOPOLDNE PRI MARIJI POMAGAJ NA MANNING AVENUE. Naj bi si vsakdo — kdor le more — vzel malo časa in prišel k tej maši z zahvalo za vso prejeto božjo pomoč in s prošnjo za blagoslov v bodočnosti. Namesto proslave, naj bo pa malo molitve za božjo pomoč, saj jo naš narod tako potrebuje prav v današnjih dneh. Iz dneva v dan se razmere slabšajo in to zmedo lahko spravi v red le izredna pomoč od zgoraj. Lepo bi bilo, če bi bila naša cerkev polna. Zato prav lepo vabljeni! Murija Markeš Baletni večer in pevski koncert navdušile rojake v Milwaukeeju Milwaukee, wis. - v soboto, 5. novembra, zvečer je hila v dobro zasedenem Pabst gledališču krstna baletna predstava novoustanovljenega »Dance Theatre - Milwaukee«. Predstava je bila pod umetniškim vodstvom nase znane poklicne baletke in koreografke Isabelle Kralj. Balet je njen poklic in njena ljubezen. Ker Ima še veliko načrtov, se je s trdno voljo odločila, da bo ustanovila v Milwaukeeju omenjeno ustanovo »Dance Theatre«. Skušala jo bo tudi Približati ljudem, tu predvsem mladini. V umetnosti plesa, človekovo telo govori vse jezi-ke- V našem slovenskem jeziku je Isabelle uspela. Čestitamo ji in ji voščimo še večjih uspehov! Prva točka na baletnem večeru je nosila' naslov: »50,000,000 Fans Can’t Be Wrong«. V petih scenah v ko- reografiji Kate Deicher je plesalo več plesalcev in plesalk, ^d njimi seveda Isabelle Ktalj. Želi so toplo priznanje. V prvem delu je bilo še nekaj Plesov. Po odmoru so nam prikazali Plesno predstavo »Escapades Kurent«, seveda v koreo-grufiji Isabelle Kralj, ki je tega našega Kurenta upodobila po sv°ji zamisli. S tem želim posedati, da je bil Kurent zamiš-jen ne s slovenskimi in tudi ne ameriškimi očmi, marveč z umetniškimi. Naj omenim, da le bila prva predstava tega dela Ze aprila 1986. leta na predsta-Vl Ua Alverno College. O tem Sem takrat poročal. Vlogo p mn« je predstavife Isabelle, asba je bila od Skladatelja e'a Bartoka. i Celoten program je odlično j*sPel. Vsi sodelujočj z Isabelle k^lj na čelu so bili nagrajeni z Urnim aplavzom -i in zaslu-Zl 1 so ga! ^korovsko petje — trajni °brina slovenske kultur v Pevsk' 2bor USPEL Milwaukeeju ima v svoji! i iS?'!1 'n pevkah rojake in ro slo'^6, k' hočejo prepevat venske pesmi, ker sta jin p ^ 'n narava dala pevski dar Pq Je jim je tako pri srcu, d: j kovo »Slovenija, od kod lepote tvoje«, kar je v dvorani povzročilo val navdušenja. Pevskemu zboru, pevovodkinji, vse priznanje in srčna hvala! Naj dodam, da je po koncertu v dvorani zavladalo veselo razpoloženje, ki se je kmalu spremenilo v ljudsko petje. Tako, imeli smo zopet lepo slovenski pevski praznik! A.G. DROBTINICE... (nadaljevanje s str. 4) popolnoma oslabel. Bil je to bivši orožnik ivan Zvan. Mimoidoči so ga bili in zasramovali. V gozdu je bilo nekakšno zasliševanje. Gospod Novak je odgovarjal bolj tiho, zato ga nisem razumel. Šlo se je za to, naj oba obtoženca izdata vse one in Hinj, ki so »konspira-tivno« delovali z njima. Komisar Jovo izroči gospoda kaplana in učiteljico rablju rekoč: »Vrši ti dalje, Mate.« Vsa gruča se je dvignila in premaknila kakih 30 metrov v dolinico, kjer je gorel velik ogenj. Tolovaji so izvlekli iz goreče grmade veliko rdeče razbeljeno železno ploščo. Rabelj je velel kaplanu Novaku, naj stopi nanjo. Kaplan se ni nič obotavljal, namreč je stopil z obema nogama nanjo, da je zacvrčalo človeško meso. Zgrudil se je, tolovaj pa ga postavi, češ da mora stati na njej. Cez čas so mu dovolili oddih na travi. Toda kak oddih. Začeli so z novo muko. Potiskali so mu šivanke za nohte na rokah in nogah, ga spet spravili na ploščo, dokler se ni popolnoma izčrpan zgrudil. Bosanec je prinesel sekiro in kaplanu v zapestju odsekal obe roki. Učiteljica se je tresla od hladu, še bolj pa jo je pretresla njena sramežljivost, ker jp bila naga izpostavljena divji komunistični drhali. Prav tako grozovito mučena. Gospod kaplan Hinko Novak je ležal nepremično. Ves čas trpljenja ni zaječal, ne jokal. Ustnice so se mu rahlo premikale — molil je. Cez čas prerežejo ozračje trije streli. Vsak od treh mučencev je še dobil kroglo v čelo. Ves čas mučenja se je na vasi slišala harmonika, vriskali so in peli, pijani slovenski komunisti, partizani. Na koncu krvavega mučenja — da bo tragedija popolna —, me odredijo zopet v desetino. Šli smo ropat zapuščino gospoda kaplana; druga skupina je šla ropat imovino pokojne učiteljice. To je bilo 7. junija 1942. Ali niso bili ti navedeni in še mnogi podobni primeri mu- Preleklo nedeljo se je v šolski dvorani pri Sv. Vidu zbralo več ko 400 rojakov in rojakinj in drugih gostov, da bi izrazili priznanje sen. Franku J. Lau-schetu, nekdanjemu učencu svetovidske farne šote, kije bil proglašen za prvi član tkim. Hall of Fame te šole. V angleškem delu boste našli slike in poročilo iz te prav lepo organizirane in izvedene prireditve. Skoro ves potek je bil v angleškem jeziku, znani rojak in dolgoletni prijatelj sen. Lau-scheta g. Jože Melaher je pa bi! naprošen za nagovor v slovenščini. Nagovor objavljamo v celoti: Spoštovani in dragi sen. Lausche, škof dr. Edward-Pevec, duhovniki, vsi zbrani gostje tukaj pri omizju, in prav tako vsi nekdanji učenci šole sv. Vida. Vsi smo danes tukaj zbrani, da javno izrazimo priznanje in naše globoko spoštovanje doslej najbolj uglednemu faranu sv. Vida, našemu dragemu in spoštovanemu senatorju Franku Lau-schetu. O Lauschetovem življenju in javnem delovanju je bilo že toliko napisano in povedano v govorih, da bi samo ponavljal, kar je že vsem znano. O takozvanih »Halls of Farne« različnih vrst smo že mnogo slišali in brali: Rock and Roli, Polka, Football itd., kar je razumljivo za ameriško javno razpoloženje, a na drugi strani je tudi resnica, da nešteto izredno zaslužnih Ameri-kancev — znanstvenikov, državnikov, umetnikov, vojakov, ki so izpostavljali svoje življenje za domovino, dobi svoje priznanje in častno mesto šele na Arlington pokopališču. Mislim, da je fara sv. Vida v Clevelandu prva in morda edina, ki odpira svoj Hall of Fame in kot prvega postavlja v njega svojega najbolj odličnega laičnega farana senatorja Franka Lauscheta. Ko bo podrobno raziskana zgodovina fare in šole sv. Vida, bo sedanji Hall of Farne kmalu premajhen, toliko zaslužnih in uglednih mož in žena je izšlo iz te fare in iz te farne šole. Ob tej priložnosti bi rad malo na srce pihal občutkom faranov sv. Vida do svoje cerkve, ki okrog sebe še danes ohranja najstarejšo slovensko naselbino — neighborhood v Clevelandu. Brez cerkve in šole sv. Vida bi ta okolica danes gledala čisto drugače — brez domačih ljudi, zanemarjena in opustošena. Sedaj že 93-letni senator Lausche še more hoditi po naših starih cestah v okolici sv. Vida, še stojijo tukaj hiše, ki se jih spomi- čenci? Ce ti niso bili, kdo potem naj bi bil? Toliko drobtinic je dovolj za danes. Imam še. pomislike, ki bi jih rad omenil. Morda bi bilo prav, da bi se kdo drugi tudi oglasil. J. P. nja iz otroških let, in še živijo tukaj ljudje, s katerimi se je kot otrok igral in skupaj hodil v šolo sv. Vida, še stoji tam hiša Ameriške Domovine, katero je kot mlad fantiček pomagal raznašati po hišah. Na pročelju šole sv. Vida je še vklesan napis: Slovenska šola sv. Vida — 1912. Zanimivo naključje je, da je prav na današnji datum, 20. novembra 1932, bila blagoslovljena sedanja mogočna nova cerkev sv. Vida. Poročila povedo, da je tisoče in tisoče množica ljudstva prisostvovala blagoslovitvi. Triindvajset društev z zastavami je korakalo v paradi, vse hiše v okolici sv. Vida so bile okrašene, 32 duhovnikov je bilo pri blagoslovitvi. Da, tako je še bilo takrat... In še bolj zanimivo naključje je, da je prav ob tem času — novembra 1932 — začel svojo politično kariero naš slavljenec senator Frank Lausche. Guverner države Ohio je takrat imenoval Lauscheta za mestnega sodnika. Ameriško časopisje je takrat izrecno poudarjalo, da je slovenski element v Clevelandu tako močan, da ga niso mogli prezreti in je guverner izmed 34 kandidatov Amerikancev imenoval Slovenca Lauscheta za častno mesto sodnika v Clevelandu. O Lauschetu je takrat med drugim Ameriška Domovina napisala, kar je prav, da ob tej priložnosti ponovim: »Lausche je pohajal v šolo sv. Vida, kjer so se otroci vedno radi zbirali okrog njega...« Lausche je v prvi svetovni vojni napredoval v poročnika in je po vsej verjetnosti bil prvi oficir ameriške armade slovenskega rodu. Lausche je kot otrok raznašal Ameriško Domovino, hodil in dobival prve življenjske nauke v šoli sv. Vida. Kot poznejši sodnik, župan mesta Clevelanda, guverner države Ohio in zvezni senator v Wa-shingtonu, fare in šole sv. Vida in Ameriške Domovine ni nikoli pozabil, saj ga je oboje vedno vezalo in spominjalo na njegova otroška leta in nauki, ki jih je tukaj sprejemal, so ga spremljali in mu utirali pot do najvišjih mest v ameriškem javnem življenju. A vendar edino tukaj se med svojimi domačimi ljudmi počuti kot doma. Zapisano je bilo, da v času gospodarske depresije je tisoče ljudi več mesecev oblegalo Lauschetovo stanovanje, ki so iskali pri njem pomoči v stiski. Pred dvemi nedelji je bil v Slovenskem narodnem domu počaščen tudi naš ugledni rojak sodnik August Pryatel. Med glavnimi govorniki je bil tudi njegov dolgoletni prijatelj današnji slavljenec senator Frank Lausche. Lausche je v svojem govoru močno poudarjal, da se ima za vse, kar je v življenju dosegel, zahvaliti (dalje na str. 6) Amerika in Amerikanci Rev. J.M. Trunk Pavletič Francis X., Rev., je bil rojen dne 1. decembra 1846 v Gorici. Tam je obiskaval gimnazijo in del bogoslovja. V Ameriko je prišel s Pircem dne 18. maja 1864. V mašnika je bil posvečen v Alleghenyu, Pa., dne 2. julija 1869. Potem je bil duhovni pomočnik pri D. Mariji v Alleghenyu od avgusta 1869 do februarja 1870, nato župnik cerkve sv. Martina v Temperahceville, Pa., in sv. Petra in Pavla v Pittsburgh Okrog 1. 1874 je zapustil pittsburško škofijo in se podal na Long Island, N.Y., kjer je poslej deloval najprej kot kaplan pri sv. Trojici, Brooklyn, N.Y., do 1. 1879, potem pa kot župnik cerkve sv. Jožefa v Long Island Cityu do leta 1881, sv. Stanislava v Maspe-thu do leta 1898 in Marijinega Oznanjenja v Brooklynu do svoje smrti dne 25. aprila 1906. (Rev. J. L. Zaplotnik) Pavlin John, Rev., je bil rojen v Podbrezjah na Gorenjskem dne 8. decembra 1848. Njegovi starši so bili primeroma bogati ter so ga zgodaj poslali v šolo, da se izobrazi za svoj poklic. Čuteč se poklicanega za duhovski stan, se je odločil posvetiti svoje življenje* misijonskemu delovanju. Po-pustivši doto in bodoče lahko življenje v svoji domovini, se je podal meseca oktobra 1870 v Ameriko, pripravljen, če treba, delovati v najrevnejšem kotu vinograda Gospodovega. Svoje študije je dovršil v semenišču sv. Frančiška, Milwaukee, Wise., ter bil dne 15. marca 1873 v Št. Pavlu, Minn., posvečen v mašnika. Nato je bil poslan v Belle Prairie Rev. Jos. Buhu za pomočnika, odkoder je oskrboval misijone: Rich Prairie, Little Falls, Two Rivers in Long Prairie. Leta 1874 mu je bila podeljena župnija sv. Avguština v mestu Austin, kamor so spadale postaje Grand Meadow, Leroy in Adamstown. Jeseni 1. 1875 je bil poslan v Northfield kot župnik ondotne cerkve sv. Dominika; od tam je oskrboval misijone Hazelwood, Farmington ter Cannon Falls. Dvanajst let pozneje je bil postavljen za župnika cerkve sv. Lavrencija v mestu Faribault, ko jo je obenem z njenimi podružnicami vodil do svoje smrti dne 11. januarja 1896. Obiskaval je tudi Slovence v nasel- binah Brockway in Tower, Minn. Pavlin je bil zgleden duhovnik, mož po volji božji, pobožen, ponižen, vesten in goreč, radodaren ter jako dobrega srca. Njegovega pogreba se je udeležilo več ko 40 duhovnikov, kar jasno priča, kako priljubljen in spoštovan je bil. Bil je jako izobražen ter poleg svoje stanovske stroke zlasti dobro poznaval angleško in nemško slovstvo; odlikoval se je tudi kot izvrsten glasbenik. (Rev. J.L. Zaplotnik) Perše John, Rev., seje rodil dne 1. septembra 1867 v Starem trgu na Dolenjskem. Kot trinajstleten deček je prišel v Ameriko. S pomočjo svojega starejšega brata in g. Jožefa Krakerja iz Albanya, Minn., ki je podpiral še druge dijake, je študiral v zavodih St. John, Minn., Mt. Angel, Ore., in St. Meinard, Ind., ter bil dne 3. junija 1898 posvečen v mašnika za pomožnega duhovnika pri angleški župniji v Leadvi-Hu, Col., leta 1899 pa je ustanovil za Slovence lastno župnijo sv. Jožefa, ki jo oskrbuje še zdaj. Pirc Franc Ksaver, Rev., misijonar, je izreden mož med amerikanskimi pionirji, ki so šli iz slovenske domovine razširjat med divjake krščansko vero in omiko. Izredno požrtvovalen in goreč mora biti oni, ki zapusti svoj dom v dobi, v kateri si marsikdo želi že počitka od napornih trudov. Tak je bil naš Pirc. Rodil se je v Godiču pri Kamniku dne 20. novembra 1785 in bil 1. 1813 posvečen v mašnika. Celih sedem let je bil kaplan v Kranjski gori, mnogo let župnik v Pečah in Podbrezjah. Neumorno je deloval za svoj narod, mnogo je storil na gospodarskem polju. Bil je zelo praktičen, da se mu je vse posrečilo, česar se je lotil. Njegova knjiga »Kranjski vrtnar« je mnogim pripomogla do boljših dohodkov. Ko je po Slovenskem šla govorica o slavnih delih misijonarja Baraga, je itak delavni Pirc zahrepenel še po večjih žrtvah in naporih. Ostavil je svojo lepo urejeno župnijo in se podal v Ameriko. Dne 18. oktobra 1835 je dospel v New York. V luki mu je zgorela vsa prtljaga, resen opomin, kaj ga čaka v novem delokrogu. Večkrat mu je solza porosila oko, a s svojo trdno, jekleno voljo je premagal Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore BIvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let vse zapreke in delal za svoj poklic. Svoje misijonsko delovanje je Pirc pričel v Baragovi škofiji v zgornjem Michiganu. Povsod je bil pri delu jako uspešen. V teku 17 let je neumorno deloval na postajah: La Croix, Fort William, Sault Ste. Marie, Grand Portage, Arbre Croche, Middletown, Sheboygan, Isle de Castor, Mani-stique, Grand Travers, Mesh-kigong in še drugje. V Baragovi škofiji so bili misijoni precej dobro urejeni. Da dobi več dela, se poda Pirc v severno Minnesoto, kjer še ni bilo stalnega misijonarja. Meseca junija 1852 mu izroči škof Cretin iz Št. Pavla, Minn., okraje, ki so spadali pod škofiji St. Cloud in Duluth. Središče misijonskega delovanja je bil Crow Wing, odkoder je oskrboval Indijance na Mille Lacs, Cass Lake, Red Lake in še drugod. Kot izredno praktičen mož je obenem belcem nasvetoval naseljevanje na bogatih prerijah. V škofiji St. Cloud, kjer zdaj vlada naš rojak Rt. Rev. škof J. Trobec, je dne 20. maja 1855 v hiši Mr. Schwarza Slovenec Pirc daroval prvikrat sv. mašo. L. 1885 so slovesno obhajali 20-letnico tega dogodka. Pirc pa poleg Indijancev ni zabil novih naseljencev in je vpeljal med njimi celo vrsto postaj, tako St. Joseph, St. Jacob, Richmond, Rich Prairie, Little Falls, Sauk Center in Sauk Rapids. Mesto Pierz je dobilo po njem ime. Neumoren je bil tudi pri trudu za nove sotrudnike; posebno se mu je O Franku Lauschetu (nadaljevanje s str. 5) svoji materini družinski vzgoji, dobri vzgoji v šoli sv. Vida in slovenskemu okolju, v katerem je odraščal med poštenim, skromnim in delavnim slovenskim ljudstvom. Ko je guverner države Ohio imenoval Franka Lauscheta za sodnika, je takrat Ameriška Domovina zapisala: »Sodnik Lausche, sprejmi čestitke od svojega naroda, katerega si vedno ljubil. Mi vemo, da boš delal čast slovenskemu narodu, ki te je dvignil na to odlično mesto.« Dragi senator Lausche, iste čestitke Vam izrekamo danes, ko Vas fara sv. Vida postavlja v svoj »Hall of Farne«. Predstavljamo si, kako vesela je Vaša mati v nebesih, ki je bila med ustanovitelji in prvimi cerkvenimi pevkami pred 95 leti ustanovljene fare sv. Vida. S precejšnjo gotovostjo moremo presojati, da bi za Ameriko in v gotovi meri ža svetovni položaj bilo sedaj boljše, če bi ameriški državniki in vplivni politiki bolj upoštevali Lau-schetove nasvete in stališča. (Konec) posrečilo pridobiti oo. benediktince tudi za severno Minnesoto. Tako je deloval skozi 21 let. Ker je imel že 90 let in mu je začel pešati vid, se je vrnil v ljubljeno domovino, kjer je v Ljubljani preživel še 7 let. Pirc je za Baragom najznamenitejši slovenski »pionir« na ameri-kanskem severozapadu. Pirc Louis J. je urednik in solastnik lista »Clevelandska Amerika« v Clevelandu, O. Pirnat Alojzij, Rev., brat Mihaela in Johna Pirnata, se je rodil dne 6. julija 1885 v Dravljah nad Ljubljano. Do-vršivši gimnazijo v Kranju, je dospel dne 30. avgusta 1902 z Rev. Rantom v Ameriko, kjer je dokončal v Št. Pavlu, Minn., modroslovske in bogo-sloveske študije ter bil dne 12. junija 1908 posvečen v mašnika za škofijo Duluth. Tri leta je deloval v Aurori, od septembra 1911 je župnik v Gil-bertu, kjer bo v kratkem postavil novo cerkev. Pirnat Anton študira mo-droslovje v zavodu St. Francis, Wise. Pirnat John B., Rev., se je rodil v Dravljah nad Ljubljano, kjer je nekaj časa obiskoval gimnazijo. Svoje študije je dokončal in bil posvečen v Ameriki. Od tedaj deluje, v škofiji Helena, Mont. Pirnat Mihael, Rev., je bil rojen dne 9. oktobra 1883 v Dravljah. V gimnazijo je zahajal nekaj let v Kranju. Leta 1899 ali 1900 je prišel v Ameriko in dovršil svoje študije v St. Thomas College, St. Paul, Minn. Leta 1902 je odšel v Baltimore, Md., kjer je vstopil v St. Mary’s Seminary in v njem dovršil bogoslovje. Posvečen je bil koncem decembra 1907 v mestu Helena, Mont. Zdaj deluje v mestu Butte med ondotnimi Slovenci, Hrvati, Irci in Italijani. Plaznik John študira mo-droslovje in bogoslovje v St. Francis, Wise. Plaveč Josip, dr., javen notar in živinozdravnik, je eden izmed prvih naseljencev v Ca-lumetu, Mich. (Nadaljevanje prihodnji torek) KOLEDAR PRIREDITEV NOVEMBER 25. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester. DECEMBER 4. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 2h pop. Po koncertu večerja in ples. Igra Don Slogar orkester. 4. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 4. — S.K.l). Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje. 4. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi miklavževanje z opereto »Miklavž prihaja«, v šolski dvorani. Pričetek ob 3. pop. 9. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja srečanje s škofom Pevcem na seminišču Borromeo. MALI OGLASI For Sale 3 bdrm. brick house. E. 61 St. north of St. Clair. Nice lot. Call 531-0809. (87-91) For Rent Upstairs. 5 rooms. Lake Shore Blvd. Euclid. Near Holy Cross Church. Seniors preferred. 486-7098. (x) For Rent 3 rooms & bath, down. Air Cond. St. Vitus area. Call 941-5044 after 6 p.m. (85-88) Norwood R., Near St. Clair For sale by owner. Handymar special. 5 suites. 3 garages. Office space. Workshop. Storage space. $45,000. Negotiable. 289-4395. (FX) Beauty Shop For Sale Call 486-3069 after 5 p.m. (FX) For Rent 2 bdrm. apt. on E. 63. Carpeted, fenced yard, unfurnished. $150 mo., security dep., no pets. 391-7137. (83-86) Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 (x) For Rent 2 bdrm rental, up. Carpeted. Euclid. Call 531-6109. (84-87) PrijateVs Pharmacy] St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS I TRIANGLE CLEANERS Expert Tailoring and Alterations Phone 432-1350 1136 E. 71 St. ROSIE JAKLIČ, lastnica Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American home •Ameriška domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 22, 1988 Senator Lausche Inducted into St. Vitus Hall of Fame August Pryatel Lauds Lausche’s lofty principles Judge August Pry ate! spoke about Frank J. Lausche on Sunday, Nov. 20 at St. Vitus Auditorium at the banquet inducting Lausche as the first Camber into the St. Vitus Alumni Hall of Fame. Whenever I attend an alumni Ruction my thoughts go back 0 the college graduate who at-ended the fiftieth anniversary °'his graduation. hen became home, his wife asked him “How did it go?” e answered that he could ardly recognize his “Wk113168" ^'s w'^e 'nc1u'rec*’ ‘‘ty3* y°U mean?” fa( e ‘ — the skinny guys got *he fellows who used to a .e b ac*c hair now are gray, the fellows who had blond , rs now are bald! 1 could a^'v tell who they were.” Asked the wife, “Did they 0w who you were?” He J'swered, “You know their tyes Were so bad, they didn’t "’ho I was!” ficuUt today we have no dif-hon ty rec°gn'z'ng our noree because Frank Lausche, he is still applying Vj^168 taught him at t)a 8 hy Sisters of Notre a%me; namely: conv!^taVe COurage of your say SQ l0tls and fortitude to thej^0e Novak for her generous donation of her home-made noodles. Refreshments were served. Thanks to the ladies who baked — and all ti12 volunteers who help out in the kitchen faithfully each meeting. Celebrating anniversaries for November are Gus and Mary Petelinkar, 49th, and Ed and Mary Krann, Ann and Steve Stefančič, 48th. Plans were discussed for our annual Spring Dance to be held on March 12. Cook w^ be Julie Zalar, music by Chuck Krivec. Plan to get your tickets early. Belated congratulations <° Frances Nemanich who was bestowed an honor during 'be annual Bishop Bar3®3 weekend held in Michig.3" over the Labor Day weekend for the cause of the beatifica-tion of Bishop Baraga. Fra3 has done a great job through the years for the cause. We ar£ proud to have her as 3 member. She has always b#3 a willing worker. Again tha3 you, Fran, for your work f°r the club. Next meeting will be held 0,1 Jan. 11th. ( Be sure to bring your tick for admission to °ur Christmas party. " . Have a healthy and safe ho1 day. Ann Stefančič Lodge 6 Annual Meet AMLA Lodge No. 6 will have their annual meeting on Thursday, Dec. 1 at the Slovene Society Home, Euclid. The meeting will begin at 6:30 p.m. Please note the change in time. This is due to the agenda for the annual meeting with election of officers. Following the meeting we will have our annual holiday social. The lodge will provide sandwiches and refreshments, with members donating sweets for dessert. This is a good timd^to bring your lodge dues up to date and join us in a holiday toast. Birthday Wishes Happy Birthday to Betty Orehek and Lil Novak who will be celebrating another year gone by on Nov. 19th. Fondest wishes from family friends and the entire staff of American Home. In Memory Marge Maslar of Clevela3^ donated $25.00 to ^ American Home newspaper ^ memory of the 22nd annivef sary of the death of her bus band Steve Maslar who on Nov. 11, 1966. Art Sale *ll Various Cleveland artists 'vl hold a Studio Sale and House on Sunday, Dec- ( from 10 a.m. until 5 P-^'L the Artcraft Building, ^ Superior Ave., 6th Flo0’ . .V It) I Cleveland. Slovenian pottery expert D ^ Postotnik will have var'0^ items of earthenware: (or s3^ Dan has been featured ^ various articles in the ” York Times and has dr3 numerous cover designs džO' the Plain Dealer Sun ^ Magazine. He is an up a ^ coming young artist ^ work really outshines other in its category. 1 St. Nicholas at St. Vitus by Stane J. Kuhar The St. Vitus Slovenian Language School will hold its annual school play about St. Nicholas in the parish auditorium on December 4 at 3 p.m. Known to the Slovenian people as “Sv. Miklavž” this bishop from Asia Minor is the patron saint of small children; and all those who do good works on behalf of children. The play explains how children wait patiently for the return of good St. Nicholas even though Lucifer and his fellow devils try to take over the hearts of the youngsters. The splendid and majestic descent to earth by St. Nicholas reassures the children, as stated many times in the Old and New Testaments, that good will prevail over evil even though man has free will to choose, and God will help man to overcome his shortcomings. A small donation is asked at the door. Some refreshment food and beverages will also be available. Please take the time to see a part of the Slovenian culture re-enacted on December 4 with a long awaited return on this most important and traditional figure to Slovenes, Sv. Miklavž. RECIPES MICROWAVE CRANBERRY AND PINEAPPLE SAUCE Cranberry sauce does not have to come from a can, especially when it is so easy to Prepare in a microwave oven. If you make it yourself, some marvelous variations are Possible, too. This one, a surprise departure from the usual Pairing with orange, combines the highly compatible flavors °f cranberry and pineapple. / can (about 15 ozs) crushed Pineapple in juice 1 package (12 ozs.) fresh cranberries 3/4 cup sugar Drain pineapple and reserve 1/4 cup of the juice. Place the juice, cranberries and sugar in a 2-quart bowl. Cover with waxed paper and cook on High until most of the berries have popped, stopping and birring every 2 minutes. It will take from 4 to 6 minutes, slightly longer if you use cranberries you’ve frozen. Cool slightly and stir in the drained pineapple. Serve at room temperature or chilled. Makes about 3 1/2 cups. CRUNCHY PEA SALAD 1/2 cup salad dressing 1/4 cup Italian dressing 1 10 oz. pkg. frozen peas, thawed, drained 1 cup chopped celery 1 cup peanuts 6 crispy cooked bacon slices, crumbled 1/4 cup chopped red onion Combine salad dressing and Italian dressing; mix well. Add remaining ingredients; mix lightly. Chill. If desired, add additional salad dressing just before serving; or serve in tomatoes, cut into wedges. Eight servings. Deaths ROSE NOVAK Rose Novak (nee Vidmar), a8e 87, was the wife of the late Anton, mother of Evelyn R. Strnad and (former Cleveland Councilman) Robert A. ^ovak; grandmother of Evelyn (Dolly) Finley; greatgrandmother of Elizabeth Lynn; daughter of the late Nicholas and Terezia; sister of ^ary Gerbeck, Alice Ausec, Rudolph Vidmar, Josephine Elynn and the following deceased: Joseph Vidmar, William Vidmar, Nettie Celhar; aunt of many. Rimily will receive friends to-day, Tuesday, Nov. 22 at Zak Euneral Home, 6016 St. Clair Ave from 2-4 p.m. and 7-9 E-m. Services will be Wednes-day at the funeral home at •30 a.m. Funeral Mass will be ‘d t0 a.m. at St. Vitus Church. Interment at Calvary Cemetery. JENNIE M. KLEMENČIČ Jennie M. Klemenčič (nee Merhar), 69 of Willowick died Saturday morning, Nov. 19 at Meridia Euclid Hospital after suffering from a brief illness. She was the wife of the late Anthony F. who died in 1985; the mother of Carol J. Hochschild and Mrs. Zolton (Janice) Zemar; the grandmother of Dennis P., Jr., and Elizabeth E. Hochschild and Dustin A., Dana G. and Chaney E. Zemar; and the sister of John and Anthony Mrhar and the following deceased: Frank, Milan and Joseph Mrhar and Helen Fortuna. She had resided in Willowick for the past 28 years. Prior to that she had lived in Euclid and Cleveland. The funeral is today, Tuesday, Nov. 22, at 10 a.m. at the Grdina Funeral Home, 17010 Lake Shore Blvd. Interment at All Souls Cemetery. Slapnik Family Birthdays Nov. 19 — Jimmy Slapnik Nov. 26 — Priscilla Slapnik Nov. 30.— Julie Slapnik Nov. 23 — Heather Radesic, Jimmy Slapnik’s 4-year-old granddaughter. Best wishes from family and friends. SHA Auxiliary Activities The Slovene Home for the Aged Auxiliary will meet at the Home on Monday, Nov. 28 at 10 a.m, to help decorate the home and wrap gifts for the residents. If you have Christmas wrapping paper you can donate, please bring it with you. After a break for lunch, members will continue with their wrapping and decorating activities. Note: meetings will be held on the fourth Monday of each month (unless otherwise notified) and will be preceded by a Hot Luncheon beginning at 12:30 p.m. Reservations for the luncheon must be made FIVE days in advance by calling Chairperson Dorothy Ur-bancich at 481-8985. There will be no meeting in December, but on Dec. 6, St. Nicholas Day, oranges will be distributed to the residents. On Jan. 6 members are again asked to report at 10 a.m. to help dismantle and store Christmas trimmings. There will be a break at 12:30 for lunch, then continuation of work. New officers for 1989 are President Eleanor Pavey, Vice President Ann Krajc, Secretary Bertha Richter, Treasurer Emilee Jenko, Correspondence Bertha Walden, and Reporters are Pauline Burya and Eleanor Pavey. Dues of $3 per year are payable in January. Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-4391 ___________________i MARIO’S Rust Control Rustproofing Quality Work and Low Prices 10 YEARS EXPERIENCE You ar« welcom« to stay and s«a how rustproofing should really b« dona. USED CARS USED PICKUPS OR VANS NEW CARS WITH WARRANTY *110»135 *135»160 *150»175 NEW PICKUPS 'OR VANS WITH WARRANTY *160 »185 Call for Appointmanl 531.3355 • 692-0826 16001 EUCLID AVE., CLEVELAND. OHIO Eamily suggests donations to l^e Slovene Home for the Ag-ed in her memory. Carst-Nagy Memorials 15425 Waterloo Rd. 486-2322 “Serving the ŠlPvenian Community.'’ BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio Rep. Ronald Šuster Helps Fight Obscenity g On Nov. 18 the Ohio General Assembly gave final approval to > a bill sponsored by Representative Ronald Šuster (D-Euclid) which will give prosecutors an additional weapon in the fight against obscenity and the exploitation of children. House Bill 624 extends the state’s Racketeer Influenced Corrupt Organization (RICO) stature. The law prohibits any person from engaging in a pattern of corrupt activity. The statute defines corrupt activity to include such racketeering practices as bribery, counterfeiting, embezzlements, fraud, obstruction of justice, and prostitution, or conduct constituting securities fraud, aggravated murder, kidnapping, abduction, and extortion. ‘‘The provisions of House Bill 624 are designed to help prosecutors convict the owners, manufacturers, and distributors of pornography,” said Representative Šuster. Lausche... (Continued from page 7) Vitus to start the current Computer Room which is now in use. We hope to remember what you did for so many and only remain sad because your wife is not present here today to see you on this day important to so many of us at St. Vitus. We also, however, remind you that those words of the Marian hymn in Slovenian have her with us today; and be our guide for each and every one of us, ‘‘Marija varu nas, Marija varu nas.” God bless you Frank Lausche The Readers Write and keep you with us for many more years. Stan Kuhar is overcome with emotion as he hugs Senator Lausche. Congratulations Editor: Congratulations on the new format with the English on page one on Friday’s paper. Hope this improves the delivery of the American Home newspaper, with the variety of news, both in Slovenian and English which we all enjoy reading. Here’s to success in this new and very thoughtful venture. Josephine Trunk Cleveland Late Delivery Editor: We enjoy the Friday edition of the American Home even though the delivery is always very late. Enclosed is a donation to keep the presses roll-'ng' John Mahne Semora, N.C. Zele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 St. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave. Phone 361-0583 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo posrežbo. GRDINA uneral Homes 17010 Lake Shore Blvd 1053 E. 62 St. 531-6300 431-2088 A trusted tradition for 85 years. ZAK-ZAKRAJSEK Funeral Home 6016 St. Clair Ave. Phone 361-3112 or 361-3113 « No Branches nor Affiliations « Zachary | ^ A. Zak, licensed funeral director IŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 22, 1988 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 22, 1988 Yugoslav Political Crisis Deepens Rudolph M. Susel President of Slovenia Attacked For Remarks in U.S. Reports in the U.S. media these last few days again have described the deepening political crisis in Yugoslavia. Last Saturday, apparently upwards of one million Serbs took part in a long-planned and several times postponed demonstration demanding constitutional changes which would bring the heretofore autonomous provinces of Vojvodina and Kosovo under direct Serbian control. Late last week, the Serbian leader Slobodan Milosevic attained a victory when he forced two of the top leaders of Kosovo, both Albanians who were not sufficiently subservient to him, to resign. But it may have been an empty victory. After the resignations of the two were announced, Albanians took to the streets in a number of Kosovo cities, including the capitol, Pristina. At one rally, or demonstration, more than 70,000 Albanians took part. This is a new and dangerous turn to an already charged situation. Previously, it was the Albanian majority which remained relatively passive as Serbians and Montenegrins organized demonstrations in Kosovo. Now the Albanians are responding in kind. Given the emotions involved, only a spark is needed to produce an explosion. Janez Stanovnik Under Fire Several weeks ago Janez Stanovnik, who ranks as the president of the Slovenian Republic, made a personal, unofficial visit to the United States. He and his wife visited their son, who lives and works near Philadelphia, Pa. Stanovnik also attended a meeting of an international organization in New York, with which he is affiliated. While in the United States, however, Stanovnik visited Washington, where he made a public speech to the local World Affairs Council and then answered questions from the audience. He also had a press conference at the National Press Club. He spoke about current conditions in Yugoslavia and Slovenia, of course, and was asked many questions, to which he responded, by all accounts we have seen, candidly and in a way we would consider normal for a political figure to deal with the press and public. The Slovene president was invited by Secretary of State George Shultz to pay him a courtesy visit at the State Department, which Stanovnik did. Afterwards, he told the press in general terms that he and Shultz had discussed current developments in Yugoslavia and Slovenia. Stanovnik’s remarks were strongly criticized by the Serbian press in Yugoslavia, which is entirely under the control of Milosevic’s hardline faction. Stanovnik was and is being accused of slandering Milosevic and the Serbian people, in short, of conducting himself improperly. There have been calls in Serbia for an investigation of Stanovnik, even calls for his dismissal. Stanovnik, whose record of service goes back to his days as a partisan during World War II, is one of the few persons still left in the Slovene leadership from that era. There is no reason to believe that Stanovnik said anything nearly as negative as the Serbian attacks on him assert. In fact, the Yugoslav Ambassador to the United States, himself a Serb and former mayor of Belgrade, was present on the occasions mentioned and seems to have made no fuss whatever. What is involved, of course, is a continuation of the attacks on Slovenia and Slovenians coming from Serbia and the southern areas of Yugoslavia. These attacks are aimed at the relatively autonomous status of Slovenia. The nationalist Serbians want to see a unified Yugoslavia, one in which they would dominate and one in which there would be little room for Slovenian interests and even for the Slovenian nation. Some Action Needed With the Slovenians and Slovenia under this growing pressure, the time has time for Americans of Slovenian background to express our solidarity with the Slovenian nation in the original homeland. We should make known to Slovenia that we support the efforts under way to preserve the status of Slovenia and the basic rights of the Slovenian nation, which is united as never before in postwar history in favor of democratic reforms. Surely we could all unite in behalf of such a statement of support, one which would be devoid of narrow political overtones. 1 Christmas Klobase! ^ronski Sausage Kronski sausage — a | gift from the old country I for friends, relatives or for yourself. Call and Order Now! 5 Lbs. Kronski Sausage ... .. $18.95 10 lbs. Kronski Sausage .... . $35.90 Prices Include Shipping We Can Ship Anywhere In the U.S.A. — Call Now! Toll Free 1-800-443-3833 I CORPORATION SAUSAGES LTION JJ & & & ❖ P.O. BOX 1539 l i ROCK SPRINGS, WYOMING 82902-1539 \ Coming Events Thursday, Nov. 24 Sunday, Dec. 4 Traditional Thanksgiving Polka Party (dance & show), St. Joseph High School auditorium, E. 185 and Lake Shore Blvd., Cleveland, 5:30 p.m. until 1 a.m. Variety of bands. Advance $6, at door $6.50. Friday, Nov. 25 Collinwood Slovenian Home sponsors a Thanksgiving Dinner-Dance with music by Johnny Vadnal Orchestra. Friday, Nov. 25 Collinwood Slovenian Home Day with Corky Godec in Club Room, PolKats jam session on first floor, and Johnny Vadnal and Holmes Hall But-tonaires on upper floor. Saturday, Nov. 26 American Slovenian Polka Foundation Grand Awards Premiere Show and Stage Production, 2:30 p.m. at Euclid (Shore) Civic Center, 291 E. 222 St. Presenting Cleveland-style polka stars (Pecon - Vadnal - Hoyer - Ostanek -Yankovic) with first look at National (Slovenian) Polka Hall of Fame. Donation $10.00 in support of Hall of Fame. Saturday, Nov. 26 Special “Polka Mass” celebration with Bishop A. Edward Pevec and Michiana Singers/Players in Holiday Inn Holidome, 28500 Euclid Ave., at 6:30 p.m. Dinner-dance from 7:30 to 11:30 p.m., featuring John Stanulis and Andy Nester Bands. Donation $12.00. Reserve well in advance. Further information call (216) 481-7512. Glasbena Matica Christmas Concert at St. Clair Slovenian National Home at 2 p.m. Dinner-dance follows the concert. Don Slogar Orchestra. Sunday, Dec. 4 St. Vitus Slovenian Language School prsents St. Nicholas play in parish auditorium at 3 p.m. Friday, Dec. 9 Slovenian American Heritage Foundation invites all to an evening with Bishop Pevec at Borromeo Seminary. Saturday, Dec. 10 St. Mary Magdalene Lodge 162 KSKJ annual Christmas Party for Adults and Juveniles, 2 p.m. at St. Vitus Social Room. Sunday, Dec. 18 Christmas Party for the Youth members of KSKJ lodges St. Lawrence No. 63, St. Joseph No. 146, and St. Anne No. 150 at the Slovenian Hall on E. 80th at 3:00 p.m. Saturday, Dec. 31 Newburgh Slovenian National Home, E. 80th St. New Years Eve sit down dinner includes bottle. $50 per couple. For tickets call 676-6824, 341-7540 or 641-9072. 1989 Sunday, June 25 Ohio Federation KSKJ DaV and Picnic at St. Joseph Grove on White Rd., Willoughby Hills, Ohio. Music by Button Box Players. "A man can never leave his business. He ought to think of it by day and dream of it by night." Henry Ford OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO) Free Eye Examination with Purchase of Eye Glasses Eyes examined by Dr. S. W. Bannerman J. F. OPTICAL 6428 St. Clair Ave. 775 E. 185 St. 361-7933 531-7933 lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Century Tire service co TTresrone HOME AND AUTO SUPPLY 531-3536 1530» Waterloo Rd & ( alculla C leveland, Ohio 44110 LUBE, OIL & FILTER • Chassis lube • Up to 5 qts. new oil • New Firestone oil filter RON DOVGAN President FRONT-END ALIGNMENT • All adjustable angles set to manufacturer s original specifications > No extra charge tor cars with factory air or torsion bars iwnfer ^ $ 16.95 | if needed \ I ; i Discussing the Slovenian Identity 11 > 2 by Drago Jančar (Continued) Suicide Whenever I read Joseph Roth, the image of Ivan Hribar, one-time mayor of Ljubljana, appears spontaneously before my eyes. At ’he turn of the century, Hribar turned Ljubljana into a utodern European town and at •he same time Strove, using every political avenue open to hirn, to win independence for Slovenia, ultimately working toward its secession. He was simultaneously building and destroying Austria. He acknowledged twenty years later that the world he had lived in would uever exist again. When the Italians occupied Ljubljana, be committed suicide by throwing himself into the river running through the town on whose banks he himself had erected excellent architecture. He left a verse from a Romantic Slovene poet of the nine-!eenth century: “Less terrible 's niight in the bosom of the lack earth / than days enslav-ed beneath a bright sun.” Terra Incognita . As I have not met one person 'n America who does not n°w of some case of ''■olence, robbery, or rape in ls immediate environment, so t°day there is not one person 1,1 Slovenia who has not had some contact with suicidal behavior on the part of relatives, friends, or col-i leagues. : H is indeed true, as that wtyllic American monograph °f the Alps stated, we have 0ne of the highest literacy rates in the world; but at the SatIte time we presently have °ne of the highest suicide rates. . According to Austro-.^utigarian statistical sources, . 1893 Slovenia was not par-^ularly burdened by suicide, ^ rate being one of the lowest Su ^Ustr'a- The frequency of ■cide began to rise to higher t an normal levels between the the . rs’ anc! approached highest known rate in the °^d after World War II. he we Slovenes are in this Pressing second place, pe°t*1er small Central Euro-(jj nation is in the even more o ressing first position - the Brians. $|0 ae danger of suicide in anc|Ven'a extends to all social serj educational levels, and a y0l^s °f exceptionally talented atp 8 Poets must be included tw.118 ’be suicides. The b0okew °f tbe author of the fr0 Suicide and Slovenes, data wbich I have taken this d!d !uCOnimitted suicide, as Slov 6 Son a well-known VoUnene Uterapy historian, a frieilj s,aSe director and my to w ’ °ne of the best people kljan9 ^ l*1e streets of Lju- (ln 1945 %ce • aPParently in accor-Ltigij^i^ltb the Yalta Pact, the th0us Sent more than ten *0 Yu nat'onal guards back btep Vv^°slav'a from Austria, ° bad supposedly col- laborated with the Germans during the war, despite the fact they generally considered themselves - as their name implies - nationalist fighters, -fighters against communism. Although the English had guaranteed transport to Italy, it was clear what awaited them at the Yugoslav border, where the train was taken over by units of Slovene partisans. The testimony of the few survivors confirms that a singular atmosphere prevailed in the closed train cars. No one, or almost no one, attempted to escape, as an inescapable fate was accepted with a strange, apparently suicidal, resignation. What occurred between these two Slovene armies during and after the war is the most terrible instance of self-destruction among Slovenes in history. At the beginning of the century Slovenes numbered approximately the same as, or a few less than, Norwegians, Danes, Slovaks, and so on. Today Slovenes comprise one of the smallest nations in Europe. In half a century, more than a half million people have emigrated from Slovenia. Under the pressures of assimilation, the Slovene minorities in Italy and Austria are constantly decreasing in size. Carinthia, said Kocbek, is the largest Slovene cemetery. Both repression and suicide are fundamental issues affecting the identity of the small Slovene nation. The people of Central Europe are not conquerors, says Kundera in the essay noted earlier. They cannot be separated from European history, and they do not exist beyond it. Nevertheless they represent the wrong side of that history; they are its victims and its outsiders. The Wheel of History One of the first dialactical truths I learned in life was the one concerning the wheel of history. It was our history teacher’s favorite formula. Whenever he spoke, let us say, of the struggle of colonial countries against imperialism and prophesized altogether correctly their eventual liberation, he usually asked, “Well, children, can the wheel of history be stopped?” In chorus we replied, “It cannot!” Eagerly we awaited the next familiar question, which was a joke, “Can the wheel be turned back, as some imperialists think?” Here we roared with laughter, for none of us had ever heard anything more ridiculous. With this, the history hour always became even more high-spirited, because the history teacher was very satisfied with us. But something did not seem right to me then, nor does it now. If our times are on this turning wheel of history, then we should reach the same point again after one revolution. And if it turns backwards, the same is (rue. When l watch nowadays with, as they say, the eyes of a writer, I notice how ready people always are to repeat anew the same errors and the same stupidities, the same violence and the same hypocracies. And then 1 view this wheel horizontally, like some grotesque merry-go-round. What has this to do with the identity of a small nation in Central Europe? Today national reconciliation is being written and talked about in Slovenia; we must lace the abcesses that have formed on top of the bloody wounds of fratricidal war; we must drain, bind, and cure them. Again it is literature and writers that are handling the treatment, some say like quacks. In view of the tumult that has ensured, it is clear that this is nothing more than an attempt to stop the wheel of history. And I fear that my witty teacher was right, that I do not understand this wheel at all. In 1813 it was still possible to erect a monument to all those who fell in the Battle of Leipzig, inscribing it: Freund und Feind im Tod vereint. Something similar is no longer possible in modern Europe. Not only does a Manichaean line run between nations, but it also runs through the nations themselves. The wheel of history turns; writers once the creators of unifying values, are today the generators of reaction. A few days ago, some political! here wrote that writers, particularly the loudest ones - those who criticize everything, who chronicle despondency, distrust, and doubt about past and future, who blame poli-tians and everything around themselves - are actually most at fault in the depreciation of culture and of cultural values. The matter is truly difficult to understand, almost as difficult as the wheel of history: cultural values are apparently created by men of letters (along with painters, composers, etc.) - if I am to believe my own intelligence, this is an axiom - yet writers are simultaneously guilty of depreciating these same cultural values. During the time before the wheel of history turned and Mr. von Trotta listed to the Radetzky March from his balcony, the literati knew how they were guilty: they were ruining the State of Austria - hence, a week in prison. Today they understand neither their critics nor the penalties. This is a very complicated part of Europe; even those of us who live here do not understand it. Literature Literature certainly does not generate optimism. Not does it have as much to do with the wheel of history as those accusing it of cowardice suppose. In fact, the opposite is true: all Central European literature, at least since Kafka, is pessimistic, a distorted mirror image of the optimism propagated throughout this part of Europe during this century. Here, needless to say, I am not thinking of the literature in praise of the harmonious life of St. Aloysius or of the literature lifting up the song of pickaxes and spades during the first quinquennium. What I am thinking of is the literature that senses and feels the distress of Central European man as he lives on the fringes of all the eschatologies promising him the best of all worlds. First in the national state, which brings dictatorship and social conflict rather than ideal coexistence. Then in the ideals of nation and work, which ought to be the authentic arena for human living, but which so often become a distillation of these ideas: the concentration camp with the inscription Arbeit much frei. And finally, in an absolute equality that, also implies an absolute freedom. We have been told something about this freedom by those emerging from different.archipelagoes. I am thinking,i<)f the literature which understands that the-brunt of history’s paradoxes and ironic'/jokes is borne primarily by man in his heart and mind. It also understands the tragic paradox of his nation, of its culture and manifold identities in Central Europe. Man is pitting his own frail, vulnerable, and transitory existence against the cruel ironies of history, with all its ideologies. He is fighting with his one and only life — with his oppressed laughter... Video Cassettes for VHS system 1. This is Slovenia 60 min. in color. Shows Ljubljana. Bled. Bohinj, Lipica, Portorož and Koper. 2. Ansambel Franca Mihelič. 60 min. in color. 3. Henček in Njenovi Fantje Ansambel Trim. 60 min., color. Fach cost $35 plus $2 shipping. Tivoli Enterprises 6419 St. Clair Cleveland, OH 44103 Phone (216) 431-5296 SAINT VITUS PARISH ITS TIME TO ORDER! The 1989 St. Vitus Calendar Fund calendars are in. This year, your chances of winning are even better — • Total prizes increased to $25,000. • Only 3,000 calendars sold — and the donation is still $30.00/calendar. We need your help for the continued success of the Fund. Your $30.00 donation benefits the future needs of St. Vitus Church & School. Pass the word to others, too — an extra order blank is attached.