Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/1 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Jl-9339 Naslov projekta Pozitronska tomografija z novo vrsto fotonskega detektorja Vodja projekta 8725 Peter Križan Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.245 Cenovni razred D Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Namen pričujočega projekta je bil raziskati možnosti, ki jih za pozitronsko tomografijo, eno izmed najbolj pomembnih neinvazivnih metod za slikanje živega tkiva, ponuja nova vrsta fotonskega detektorja, silicijeve fotopomnoževalke. V prvi fazi projekta smo izmerili lastnosti različnih vrst silicijeve fotopomnoževalke: spektralni odziv, krajevno odvisnost odziva, časovno ločljivost za posamezne fotone, linearnost odziva za različne intenzitete svetlobe in pogostost šumnih sunkov. Za ta del meritev je bila večina opreme (laserski izvor svetlobe, merska postaja s čitalno elektroniko in računalniško krmiljenim sistemom za zajemanje podatkov in za precizno premikanje vzorca) že na voljo, le za meritve v vidnem področju valovnih dolžin svetlobe je bilo potrebno pripraviti novo vrsto monokromatorja. V tej fazi raziskav smo proučevali različne vrste silicijevih fotopomnoževalk. Študija je pokazala, da so za boljši odziv bolj primerne silicijeve fotopomnoževalke z manjšim številom signalnih blazinic (pikslov), ker je v tem primeru manjši tudi neobčutljiv prostor na meji med njimi. Med tem ko je čimbolj homogen odziv seveda zaželjen, pa je tudi hitrost odziva pomemben parameter, saj omogoča hitro zajemanje podatkov. V kombinaciji s hitrim scintilatorjem se namreč zmanjša tako čas slikanja kakor tudi število motečih naključnih koincidenc. Senzorski modul s štirinšestdesetimi silicijevimi fotopomnoževalkami smo nato opremili s čitalno elektroniko in ga testirali kot detektor posameznih Čerenkovih fotonov v testnem žarku na inštitutu CERN v Ženevi. Pokazali smo, da takšen modul omogoča zelo učinkovito detekcijo, posebno če ga dodatno opremimo z zbiralniki svetlobe. Zbiralnike smo izdelali iz UV prepustne plastike po tem, ko smo njihove geometrijske parametre optimizirali s simulacijo odziva. Raziskali smo tudi možnosti za uporabo silicijeve fotopomnoževalke v novem tipu detektorja obročev Čerenkova, ki kot sevalec uporablja več plasti aerogela z različnimi lomnimi količniki. V drugi fazi projekta smo sestavili zelo enostavno PET aparaturo, v kateri smo kot izvor anihilacijskih žarkov gama uporabili Na22. Enega od anihilacijskih žarkov gama smo zaznali z matriko 4x4 kristalov LYSO z večanodno fotopomnoževalko kot detektorjem scintilacijskih fotonov, za detekcijo drugega izmed žarkov gama pa smo uporabili en sam kristal LYSO, opremljenim s silicijevo fotopomnoževalko. Slednjega smo premikali v ravnini pravokotna na smer žarkov. Izmerili smo energijsko ločljivost in ocenili ločljivost pri določanju koordinate konverzije anihilacijskega žarka gama. Naše meritve so tudi pokazale, da je energijska resolucija zelo odvisna o izbire proizvajalca kristalov, kar kaže na znatno nehomogenost v scintilacijskem odzivu pri nekaterih vrstah kristalov. V naslednji fazi projekta smo razvili računalniški program za Monte Carlo simulacijo odziva detektorskih elementov, s katerim smo načrtovali in optimizirali detektorski modul tomografa. Pri tem nas je, na primer, zanimalo, kakšno je optimalno razmerje med velikostjo senzorja in prečno dimenzijo kristalov. Težišče simulacijskih študij pa je bilo na načrtovanju in optimizaciji zunanje prevleke kristalov in na razumevanju znatnega optičnega presluha med kanali (okoli 10%), ki smo ga opazili pri meritvah s testnim modulom. Primerjali smo delovanje detektorja pri naslednjih pogojih: počrnjena zunanjost kristalov, kristali oviti v alu folijo in kombinacija obeh, vstopna stranica počrnjena, stranske pa oblečne v alu folijo. Študije so tudi pokazale, da v nasprotju s pričakovanji s kristali, pri katerih je senzor na obeh koncih, ne moremo določiti mesta absorpcije anihilacijskega žarka gama v vzolžni smeri. Na ta način torej ne moremo odpraviti paralakse pri določanju mesta nastanka žarka gama. V zaključni fazi smo nato sestavili dva PET modula z matriko 4x4 kristalov LYSO z dvema različnima senzorjema svetlobe, 2,1x2,1mm2 velikimi senzorji Photonique in 3x3mm2 senzorji proizvajalca Hamamatsu. Izmerjeni odziv, število scinitilacijskih fotonov in energijska resolucija za anihilacijske žarke gama, je bil v skladu z napovedjo simulacije procesov v detektorskem modulu. Rezultate naših zadnjih raziskav smo že objavili na osrednji letošnji konferenci s področja instrumentacije, VCI2010 na Dunaju. Obširnejši članek o rezultatih naših raziskav je v pripravi; pričakujemo objavo v drugi polovici leta 2010. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Opravljeno delo in doseženi rezultati se dobro ujemajo s predlogom projekta. Po tem ko smo v prvem letu karakterizirali novo vrsto senzorja scintilacijskih fotonov, silicijevih fotopomnoževalk, smo v drugem letu proučevali lastnosti senzorskih modulov iz šestnajstih in štirinšestdesetih silicijevih fotopomnoževalk, v kombinaciji z detekcijo posameznih Čerenkovih fotonov oziroma scintilacijske svetlobe iz kristala LYSO. V tretjem letu je nato sledilo načrtovanje detektorskega modula s kristali LYSO in s silicijevimi fotopomnoževalkami, ter meritve z njim. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Prva objava lastnosti silicijevih fotopomnoževalk kot detektorjev posameznih fotonov ANG First publication of properties of silicon photomultipliers as detectors for individual photons Opis SLO Prva objava lastnosti silicijevih fotopomnoževalk kot detektorjev posameznih fotonov, meritev krajevnega odvisnosti odziva za posamezne fotone, meritev hitrosti odziva. Študija je pokazala, da so za boljši odziv bolj primerne silicijeve fotopomnoževalke z manjšim številom signalnih blazinic (pikslov). ANG First publication of properties of silicon photomultipliers as detectors for individual photons, measurements of the spatial dependence of the response to individual photons, and measurements of the speed of response. The study showed that silicon photomultipliers with a smaller number of signal pads (pixels) are more appropriate for the foreseen use because of a small dead area fraction at the borders between individual pixel. Objavljeno v R. Pestotnik, R. Dolenec, S. Korpar, P. Križan, A. Petelin, Silicon photomultiplier as a position sensitive detector of Cherenkov photons, Nucl.Instrum.Meth. A581 (2007) 457-460 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 21262375 2. Naslov SLO Prva meritev posameznih Čerenkovih fotonov s silicijevimi fotopomnoževalkami ANG First measurement of individual Cherenkov photons with silicon photomultipliers Opis SLO Prva objava uporabe silicijevih fotopomnoževalk kot senzorjev za posamezne Čerenkove fotone. Pri tej meritvi nam je uspelo premagati osnovno težavo, velik šum senzorja s spektrom sunkov, ki je enak spektru signalov. ANG First publication of detection of individual Cherenkov photons with silicon photomultipliers. In this experiment, we were able to find a solution for the main drawback of this sensor type, a very high rate of random counts with the same pulse height spectrum as the signal events. Objavljeno v KORPAR, Samo, DOLENEC, Rok, HARA, K., IIJIMA, Toru, KRIŽAN, Peter, MAZUKA, Y., PESTOTNIK, Rok, STANOVNIK, Aleš, YAMAOKA, M. Measurement of Cherenkov photons with silicon photomultipliers. Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.. [Print ed.], 2008, vol. 594, no. 1, str. 13-17. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22075431 3. Naslov SLO Prvi meritev Čerenkovih obročev v testnem žarku ANG First beam test measurements of a Cherenkov ring imaging counter with SiPMs as photon detectors Opis SLO Rezultati poskusa, pri katerem smo v testnem žarku preizkusili modul iz silicijevih fotopomnoževalk kot detektorjem posameznih fotonov. Pri tem smo z novo vrsto zbiralnika svetlobe znatno povečali izkoristek pri zaznavanju svetlobe in izboljšali razmerje signal-šum. Results of an experiment with which we have investigated a module of ANG silicon photomultipliers as detectors of single photons in a test beam. A novel light collection system considerably improves the efficiency and the signa- tonoise ratio. Objavljeno v KORPAR, Samo, CHAGANI, Hassan, DOLENEC, Rok, KRIŽAN, Peter, PESTOTNIK, Rok, STANOVNIK, Aleš. A module of silicon photo-multipliers for detection of Cherenkov radiation. Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.. [Print ed.], 2010, vol. 613, no. 2, str. 195-199. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23339559 4. Naslov SLO Primerjava dveh vrst obsevalne terapije, ki smo jih načrtovali preko slikanja pacienta s pozitronsko tomografijo (PET) ANG A comparison of two irradiation therapies with intensity-modulated x-rays or protons, by using functional or molecular imaging data from a PET scanner Opis SLO Funkcionalno in molekularno pozitronsko tomografijo smo uporabili pri načrtovanju obsevanja v primeru raka v neposredni bližini vitalnih organov. Primerjali smo dveh vrsti obsevalne terapije, intenzitetno moduliranega obsevanja z žarki X in obsevanja s protoni. ANG By using functional and molecular imaging data from a PET scanner, a comparison was carried out of two irradiation therapies, with intensitymodulated x-rays and with an intensity modulated proton beam. The proton therapy showed a clear advantage regarding the damage to neighbouring tissue. Objavljeno v FLYNN, R. T., BOWEN, S., BENTZEN, S., MACKIE, T.R., JERAJ, Robert, Intensity-modulated x-ray (IMXT) versus proton (IMPT) therapy for theragnostic hypoxia-based dose painting, Phys. Med. Biol., 2008, vol. 53, str. 4153-4167 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 21995303 5. Naslov SLO Pregledni članek o razvoju novih metod za identifikacijo delcev. ANG Review paper on recent progress in particle identification methods Opis SLO Daljši pregledni članek, v katerem igra pomembno vlogo napredek v razumevanju silicijevih fotopomnoževalk kot detektorjev posameznih fotonov ANG Review paper with an important part on the recent progress in understanding of silicon photomultipliers as single photon detectors Objavljeno v P. Križan, Advances in particle-identification concepts, Journal of instrumentation, 2009, vol. 4, str. P11017-1-P11017-41. Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23160615 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Rezultati meritev delovanja PET modula s silicijevimi fotopomnoževalkami in scintilacijskimi kristali LYSO ANG Resultats of tests of a PET module with Silicon photomultipliers and LYSO scintillators Opis SLO Rezultati meritev, pri katerih smo preizkusili modul iz silicijevih fotopomnoževalk kot detektorjem scintilacijskih fotonov iz matrike kristalov LYSO. ANG Results of a test experiment with which we have investigated a module of silicon photomultipliers as detectors of scintillation photons from an array of LYSO crystals. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v PESTOTNIK, Rok, KORPAR, Samo, CHAGANI, Hassan, DOLENEC, Rok, KRIŽAN, Peter, STANOVNIK, Aleš. Silicon photo-multipliers as photon detectors for PET. V: 2008 IEEE NSS/MIC/RTSD Conference record : Nuclear science symposium, Medical imaging [and] 16th Room-Temperature Semiconductor Detector Workshop, Dresden, Germany, 19-15, October 2008. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 22342439 2. Naslov SLO Peter Križan, Zoisova nagrada 2008 za vrhunske znanstvene dosežke ANG Peter Križan, Zois award (Slovenian state award) 2008 for scientific achievements Opis SLO Slovenska državna nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju eksperimentalne fizike osnovnih delcev, za študij mezonov B ANG Slovenian state award 2008 for research in experimental particle physics, in particular for the studies of B mesons Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v BLINC, Robert, JUHART, Janez, KRIŽAN, Peter, TREBŠE, Polonca. Pogovor z Zoisovimi nagrajenci : oddaja Intelekta, Radio Slovenija. 25.11.2008; GOLOBIČ, Gregor, TOPIČ, Marko, KRIŽAN, Peter. Sadovi znanja. Ljubljana: TV Pika, 25. 12. 2008. Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek COBISS.SI-ID 6845268 3. Naslov SLO Vodja mednarodne raziskovalne skupine (kolaboracije) Belle II ANG Spokesperson of the Belle II collaboration Opis SLO Vodja mednarodne raziskovalne skupine (kolaboracije) Belle II, s 300 raziskovalci iz Evrope, Azije in ZDA. Projekt Belle II je nadaljevanje izredno uspešnih raziskav skupine Belle. ANG Spokesperson of the Belle II collaboration, with 300 collaborator s from Europe, Asia and US. The Belle II project is a continuation of the very successful Belle experiment. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v KRIŽAN, Peter. Od tod do večnosti : TVS 3, oddaja Znanje žanje : cikel predavanj v Državnem zboru. 30. mar. 2009. Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek COBISS.SI-ID 22560807 4. Naslov SLO Urednik in pomočnik direktorja mednarodne znanstvene revija Journal of Instrumentation, IOP ANG Editor and assistant director of the Journal of Instrumentation, IOP Opis SLO Urednik in pomočnik direktorja mednarodne znanstvene revija Journal of Instrumentation, IOP ANG Editor and assistant director of the Journal of Instrumentation, IOP Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Journal of instrumentation. Bristol: Institute of Physics Publishing Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 21494567 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 D.02 Ustanovitev raziskovalnega centra, laboratorija, študija, društva: Koordinacija priprave novega magistrskega študijskega programa Medicinska fizika, ki bo zapolnil pomembno vrzel na interdisciplinarme področju uporabe fizike v medicinski diagnostiki in pri radioterapiji. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Dosedanji rezultati projekta so pokazali, da je nova metoda pozitronskega tomografskega slikanja, ki temelji na uporabi silicijevih pomnoževalki, mnogo obeta. Rezultati raziskav bodo omogočili konstrukcijo kompaktnih detekcijskih modulov za anihilacijske žarke gama, ki jih uporabljamo pri pozitronski tomografiji. Projekt tudi prispeval k napredku eksperimentalnih metod na področju fizike osnovnih delcev, predvsem za identifikacijo hadronov. ANG_ The results of the project showed that the new method of PET imaging, based on the use of silicon photomultipliers as scintillation light sensors, is very promising. The results of the tests will enable the construction compact detection modules for annihilation gamma rays, used in positron tomography. The project also contributed to the progress of experimental methods in the field of elementary particle physics, in particular for identification of hadrons. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Raziskave v okviru projekta bodo omogočile napredek v medicinski diagnostiki in pri razvoju novih zdravil. V prvi fazi bi aparatura, ki smo jo načrtovali in sestavili v okviru projekta, lahko služila kot mikro-PET tomograf za proučevanje procesov na živalih, z nadaljno izpopolnitvijo pa bi lahko razvoj vodil tudi do pravega tomografa za klinično uporabo, tudi v multimodalni kombinaciji z magnetnoresonančnim tomografom. ANG The research carried out within this project contributed to progress in medical diagnostic tools and in the development of new drugs. In the first stage, an apparatus based on the modules developed within this project could serve as a small animal PET tomograph for studying processes in animals, while with further refinement it could lead to the development of a full- scale tomograph for clinical use, including a multimodal version in combination with an MRI scanner. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 j Uporaba rezultatov 1 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Oda One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj da one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj da one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda ne Rezultat i 6 Uporaba rezultatov 1 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Peter Križan in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 19.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/1 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu CoBiSS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a 8E-6E-17-D5-A7-21-2D-3D-39-68-5C-C1-60-B4-3C-B3-28-17-62-B0