Gospodarske stvari. O poštnih hraniluicah. 8. Komur se omenjena obrestna mera prenizka dozdeva, zamore si priskrbeti tudi viši znesek, veče odstotke. Kedar se ti namreč v poštnjBj" liranilaici iiabere primeren kapital ali glavuica, naroči poštno-livanilničnemu uradu, naj na tvoj račua knpi državai paplr. Recimo: v knjižici imaš izkazanih <->() gld. Ti od poštnega uradnika imaš pravico zahtevati, da ti knpi n. pr. takozvano ,,srebrao rento", to je papir, ki je vreden 100 gld., od tega dobiš na leto 5 gld. obresti v srebru. Toti papir sedaj lab-ko kupiš za okoli 79 gld., toraj 79 gld. ti na leto vrže 5% t. j. 5 gld. obresti ali prav za le 4 gld. 20 kr., ker moraš davka plačati 16 '/„ t. j. od vsakega goldiaarja po 16 kr., to znese 80 kr. Za 79 gld. v poštnej hranilnici dobiš na leto le 2 gld. 37 kr., če ti pa po.štna hranilnica naroči ,,rento", dobiš na leto po 4 gld. 20 kr. Te papirje, obligacije, srečke ali loze varuje poštao-liranilaičai urad, a vložnik dobi takozvano ..routno knjižico". Lastnik te knjižice sme, kedarkoli hoče, pri poštno - liranihiičuem uradn zalitevati, da se njegovi državni papirji pošljejo njemu ali pa prodajo. — Poslovanje s j,papirji" se iaanjepremožnemu gospodarju ne more priporočati. Znalo bi se narnreu primeriti, da bi ,,papirjeni" cena padla, in kedar bi človek deaarje potreboval, bil bi primoran papir po znižanej ceni prodati. Za papir na primer ,,sreberna renta" imenovan, ki si ga za časa zadnje rnsko - turške vojske dobil za 50 gld., moraš danes dati blizo 79 gld. Obresti sicer ostanejo iste, naj si papir kupim za 50 ali 90 gold. S ,,papirji" toraj zamorejo poslovati le tisti, kateri imajo le toliko denarja, da jim je mogoče, kapital skoz veo let pri miru pustisti iii samo s obrestmi ali čiuži izhajati. 9. Glede jezika, ki ga rabi poštno-hranilnični urad, treba pomniti sledeče. Poštno - hranilnični urad na Dunaji ^obstoji iz osem oddelkov. Eden je posebič za Štajarsko, Kranjsko iu Koroško. Po teh deželah govorijo slovenski pa nemški. Zatoraj se pri nas vse tiskauice dobivajo tudi v slovenskcm jeziku. Poštno-liranilnični urad dopisuje v tistem jeziku, katerega si vložuik sam izvoli, t. j. če želiš, da ti dopisujejo slovenski, bo se tako zgodilo. 10. Kako se zapisujejo vloge? — V kiijižico poštni ixradnik zapiše (a) mesec in dan vložbe, (b) znesek, ki si ga bodi vložil, bodi izvzel, (c) iznos vlogov še enkrat s številko, prvič se je zapisal s črkami, (d) znesek vracila, (e) imovina, t. j. vse vloge se soštejejo, (f) podpis poštnega služnika in (g) krajeviii in dnevni pečat uabiralnice. Vložnik uaj, predno odide iz urada, na tauko pregleda spise v vložnej knjižici ter se prepriča, da li je vse prav zapisauo. Knjižico naj si vložaik sam osebno varuje. 14. Prijemno potrdilo. Za vsak vložen znesek poštao-hranilnični urad aa Dunaji vložniku pošilja posebno potrdilo. Ako bi toto v teku 14 dnij ne došlo vložniku do rok ali če bi isto kazalo kakšno pomoto glede zneska ali flede imeaa ali karsikoli drugače bodi vbujalo akšeu pomislek. takrat aaj vložnik ,,reklamacijo", t. j. poseben list, ki ga najde v vložnej kajižici, iz nje iztrga, popiše dotično pomoto ter list kot priporoceno ali rekomandirano pismo, ki je poštaine prosto, pošlje poštnoliranilniČBemu uradu na Duiiaj, ia sicer v zavitku ali kuverti, ki se na pošti dobiva brezplačao. (Kouec prili.) Konjorejci meseca jvilija imajo zastran paše in bivanja konj pod milim nebora tiste skrbi, kakor junija. Mladim žrebetora polagati samo deteljo, brez dodanega zrnja, ni svetovati. Ce bi hoteli, da nam mlada žival pri takšnjej krmi jednako napreduje ia pridobiva v rasti mišiu in kostij, tedaj bi jeduoletao žrebe moralo vsaki dan v sebe napliati 30 — 40 fnntov, dvaletno pa '/•> centa zelene krme. To pa ima aiuogo slabih nasledkov: vamp se silao napue, prebavljanje vrši se neredao, kolika, napili, drizga muči žrebeta in kosti oslabijo. Enoletuim žrebetom, če visoko iz jasli ali lojter krmo pipljejo, se hrbet neprimerno na dolgo riategue in grdo upogae. Zato se naj dodaja zmiraj saj nekaj ovsa in ječmena. Na kopita je v tem času posebno paziti. Treba je toraj žival večkrat kovaču pokazati. Ob enem se tako kovačnici, melm, ognju, kovanju in sajastemu kovaču privadijo in se pozneje leži dajo podkovati. V hlevu je treba konja vaditi, da rad nogo vzdigne. V ta liamen vzdigni kouju sedaj prvo, sedaj drugo nogo, kakor bi pri kovači bil, gladi, trkaj po kopitu, da se takšnega dela privadi, ki se pri kovanji pozneje resničao rabi. Dve leti stara žrebeta se začnejo učiti v vožnji. Oprava se jim ogrne v hlovu in po dnevu. V opravi se gouijo simotamo, na vajeti vadijo , prcd branovlek, pred kaki ploh iii na, posled pred vozio vprežejo. Vsaka vaja uaj traja po 8 dni. Savinjsko luueljarsko društvo je 22. t. m. v Žavci obhajalo svoj občni zbor pod predsedaištvom g. grajšeaka Haupta. Vdeležilo je se veliko hmeljarjev; razlagalo o hmeljarstvu. nemški in slovenski; ccno hmelju nameravajo postaviti 250 fl. za 50 kilo. Kupcev je bilo iz Prage in Niiraberga pa se ui prodalo nič, razven nekaj malega od rauega hmelja. Sejnii. 30. jul. Klein, sv. Martin pod Wiirmbergom, Kostrivnica, 31. jul. sv. Lorenc v Slov. goricah, Dol. Mahreaberg, Konjice, Zagorje, 1. avg. Gomilice, Gleiclienberg, 2. avg. Podčetrtek, sv. Leuart v Slov. goricah, Schwanberg, Velenje, 4. avg. št. Ilj pri Šoštanji, Sv. gore.