TOLMINSKI
GLAS
Qiasiijy ‘JcitninskiA DoMO$Aanc&v.
Tolmin, 28. oktobra 1944.
St. 14
VSEH MRTVIH DAN...
Duhovnik je sredi pokopališča, pred velikim križem, že odmolil pogrebne molitve za vse verne duše. Sedaj stopa od groba do groba in ga blagoslavlja. Vsakdo pobožno poklekne ob drago gomilo. Že prej so z ljubeznijo zrahljale na nji zemljo usmiljene roke, obdale so jo z belina kamni in položile na njo šop belih krizantem, tudi svečko so prižgale. — Vsakdo sedaj moli in premišljuje nekdanje lepe čase, ki jih nikoli več ne bo: Kako dobra tovarišica st mi bila v življenju, kako u-zorna mati!... Kako zvest in skrben mož si bil svoji dhiži-ni, .— zakaj si jo tako zgodaj zapustil?! ... Otrok moj ljubljeni, šel si kakor pesem, ki ne izzveni!...
Vsakdo kleči ob dragem grobu in moli zamaknjen v preteklost. Tam ob zidu pokopališča pa stoji žena, — tam kjer so najbolj zapuščene gomile, kjer ni skoraj nikogar, ki bi molil in objokoval svoje pokojnike. Njena bolečina je prevelika, da bi jo mogla razodeti sočloveku. V naročju drži šopek rož in zre nekam daleč, čez obzidje, na planine,
v nebo. Nekoga išče, pa Zc*. man! V njeni notrini se nekaj kotali težko kot kamen, njena bolest se ne more ot a jati kakor drugih, ki klečijo ob dragih grobeh. Proti nji namerim svoj korak, da bi jo prejel za desnico z obema rokama ter blažil njeno gorje. Pa nehote se vstavim, obda me svet strah, kakor da bi moral stopiti v veličastno sve-tišče polno najvišjih skrivnosti.
Razmišljal sem in uganil: Njega išče, ki so ji ga iztrgali od doma in odpeljali neznano kam. Na njegov grob bi rada pokleknila ter božala in poljubljala in s solzami kropila zemljo, ki krije njegove telesne ostanke. Na njo bi položila šopek rož in bi tudi ona rahljala tisto sveto zemljo, -pa, mamka, ne preveč globoko, da ne boš videla in objela belih kosti svojega sina, ki jih komaj krije črna prst.
Uganil sem:
»Misel ti blodi okrog, pa ne ve kam naj poleti, kje naj se na grob spusti, da potoči nanj solzo«.
Luč iz Črnega vrha
Na prvi petek prvega septembra 1944. so se primorski domobranci ovenčali z ne-venljivim vencem narodnega junaštva in mučeništva za verske svetinje, dočim so se partizani omadeževali z neiz brisnim pečatom narodnega izdajstva in sovraštva do vseh verskih in človečanskih vzorov.
Spoznanje.
Cerkljanski in idrijski hribovci so že zdavnaj spoznali, da od partizanstva ne more slovenski narod nič dobrega pričakovati, čeprav so »narodno osvobodilno gibanje« tudi sami spočetka sprejeli s tako norim navdušenjem, kakor ga nekateri kraji še dandanes kažejo, ker pač še niso okusili vseh njegovih grenkih sadov. V gorah pa, kjer so se že pred tremi leti odzvali klicu »žrtve so potrebne« in so partizanski »vojski« žrtvovali že skoro vso živino, živež, denar, nemalo požganih domov "poleg celih požganih naselij in vasi, in kjer objokujejo poleg številnih padlih fantov in mož tudi na stotine »likvidiranih« nezanesljivih partiza-nov in drugih poštenih ljudi, se je navdušenje za partizane spremenilo v največje sovraštvo do gibanja, ki je obetalo ljudstvu vse mogoče dobrine,
• pa mu je prineslo naj večjo nesrečo in doslej neznano suženjstvo. Ljudska nevolja je narasla v divji srd, zlasti ko so se začeli potepati po naših gorskih vaseh s slovenskimi partizani tudi postopači vsakovrstnih drugih narodov in v posebno velikem številu Italijanov, katerih naj bi Sloven-
ce osvobodilno gibanje, rešilo enkrat za vselej. Težko je ta ke badogliovce in komuniste laškega porekla že samo gledati in si pustiti vtepati v glavo, da rešujejo slovenski narod, a kako težko je šele slovenskemu kmetu prerfašati neznosna bremena, ki mu jih nalaga prehrana vse te druhali. Naš človek prživlja le težko sam sebe — in komunisti mu vendar dopovedujejo, kako ve
lik revež je in da bodo morali napočiti zanj boljši čaši. Zdaj pa naj bo naenkrat tak bogataš, da poleg sebe in svoje družine preživi še na tisoče postopačev in ljudskih zapeljancev in zapeljivcev vseli narodov. Zelo razumljivo je torej sovražno razpoloženje slovenskih hribovcev proti partizanstvu, pa naj ima še toliko sočutja do prisilnih partizanov.
M o ž k a odločitev.
Pošten in srčen kmetski mož in fant se ne zadovoljila samo z jadikovanjem, umpik si hočeta tudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagati. V svoji stiski in po neštetih razočaranjih sta prišla do spoznanja, da so pravzaprav toliko obrekovani »švabobran-ci« in »beli psi« edino pametni Slovenci, ki tudi resnično ljubijo sebe in svoj narod. Odkar se vežejo rdeči »osvo boditelji« z vso svetovno sodrgo, jih tudi njih bedasto govorjenje o »sodelovanju z okupatorjem« ne plaši in si z zdravo kmetsko pametjo mislijo takole: »Če se partizani na škodo slovenskega naroda in zlasti slovenskih prisilnih mobilizirancev vežejo z vsemi satanskimi silami tega sveta, zakaj bi tudi mi ne iskali pomoči pri tistih,, ki so dolžni skrbeti za red in mir v deželi, ki so jo brez naše krivde in brez naše zasluge okupirali?«
Tako so mislili pošteni fantje in možje tudi v Črnem vrhu in okoliških vaseh. Zato so sklenili, da si bodo pomagali sami in da bodo potem zaupali, da jim bo pomagal tudi Bog. Zbrali so se in pristopili v velikem številu k domobrancem. Ker so hoteli v resnici braniti svoje lastne domove, niso mirovali, dokler jim domobransko vodstvo ni dovolilo ustanoviti večje posadke tudi v Črnem vrhu in jim dalo v pomoč poveljnika in nekaj drugih fantov iz bližnje in daljne domovine.
Tako je dobil Črni vrh domobrance v najlepšem pomenu besede. Ljudstvo se je oddahnilo, ker je upalo, da bo po triletnem suženjstvu vendar napočila doba reda in miru ter poštenega dela za vas in okolico. Razen nekaterih sovražnikov pameti, reda in miru, je bilo vse prebivalstvo veselo fantov, ki so poživili v vasi slovensko kulturno delo, preprečevali nasilja in s tem represalije od strani vojaških oblastev, pomgali kmetom pri delu in dajali ljudstvu s svojim lepim in pobožnim življenjem tudi najlepši zgled, kak bodi slovenski fant. Prav tiste dni pred prvim petkom v septem bru so Se zgledno udeleževali pripravljalne pobožnosti in na
predvečer so tudi skoraj vs. opravili sveto spoved.
(dalje prihodnjič)
V Gorici se je odprla slo* venska gimnazija. Naj sloven* ski starši ne pozabijo, da je izobrazba največja dota otrokom.
Vpisovanja so se že pričela.
Slovenski starši! Še z večjim veseljem in še v večjem številu kot doslej vpisujte svoje otroke iz mesta in dežele na slovensko gimnazijo, ki ima samo prvovrstne učne moči.
Ravnatelj je znani rojak pesnik dr. Lavrenčič.
Kozaki, Kozaki!...
Vsi vemo, da »maršal« Tito nima navade šariti s praznimi obljubami in prerokbami. Tega mnenja smo tudi mi. Že celo leto je prerokoval, da bodo to jesen zasedli našo deželo Rusi... in prerokba se je uresničila. Že pred par dnevi so se pojavile v Gorici predstra-že Kozakov, sedaj pa jih prihaja v deželo nič manj kot 60000! Pričakovali bi, da bi jim tovariši s terenci na čelu priredili veličasten sprejem. Zato se nam res zelo čudno zdi, da se partizani sami tako zgražajo nad njimi. Beri njih »Partizanski dnevnik«, tam boš spoznal, kako jih je strah in groza pred — brati Rusi!
Zakaj torej? Evo jasnega odgovora: Ti Kozaki prav dobro poznajo komunizem, saj so pod njim živeli in še bolj umirali. Nad njim se hočejo sedaj maščevati na vsak način, ker jim je prizadel toliko krivic in nesreč. Izrazili so se, da se bodo maščevali nad komunisti pri nas, kjer jim je dana možnost in prilika — Terenci! Povejte odkrito: Kako Vam je pri srcu???
„Za zmago komunizma, je treba žrtvovati tudi domo-vino“. LENIN
0 zdaj gremo
Kot blisk se je prejšnji te den razširila po Tolminu novica, da nas naši fantje domobranci začasno zapustijo. Marsikatero nežno dekliško srce je ob tej novici zatrepetalo, saj »zvestoba do groba« ni ravno glavna dika tolminskih domobrancev, zlasti še, ker sc tudi drugod dekleta, ki nikar ne bodo gluha za sladke besede naših postavnih hribovcev.
Že davno so minuli februarski dnevi tega leta, ko so novo osnovano četo v Tolminu vsi opazovali kot deveto čudo sveta, ki se ji ne sme nihče približati. Toda v par tednih so si ti vzorni fantje prisvojili srca vseh, celo najbolj zagrizeni terenci niso mogli najti na njih druge napake kot to, da so — »belogardisti«.
Povsod, kjer je bila potrebna pomoč, so bili zraven. Če ni šla komu košnja od rok, ni bil v zadregi: poprosil je domobrance in travnik je bil v par urah pokošen; če ni bilo vožnje živine, domobranske mule so bile vedno na razpolago; če so komunisti grozili z ropanjem in smrtjo, slovenski vojaki se niso nikdar branili iti v najbolj oddaljeno vas in spravili na varno ogroženo dru žino in nje premičnino; če je bilo treba posredovati pri o-blasteh, se je vsakdo zopet o-brnil do domobrancev. Skratka: domobranci so bili ljudem vse. Šele sedaj, ko ne odmeva že par dni po Tolminu njih u-brana pesem, se skoraj vsi zavedajo, kaj je Tolmin izgubit z domobransko četo.
Marsikaj bi radi povedali o vzrokih odhoda tolminskih domobrancev, toda vojaška prva dolžnost je molčanje. Toliko pa lahko omenimo vsem prijateljem, da je njih odhod le za kratko dobo in da se bodo vrnili še z večjim sijajem, med tem pa bo Tolminski glas držal zvezo med njimi in Tolminci.
Za zdaj zapojmo tudi mi i odhajajočo četo:
»O ždaj gremo, o zdaj gremo, nazaj še pirdemo!«,
JofminsRa pošta
Dragi Tolminci!
Najprej vas moram pohvaliti, ker sem slišal, da hočete .prav dostojno proslaviti stoletnico rojstva Simona Gregorčiča s primerno akademijo Žal da ne bom mogel biti še jaž med vami, da bi še enkrat slišal spev krepak planinske mladine. Ponosen sem, da so moji prijatelji in znanci na Tolminskem zavedni ljudje, ki uporabijo vsako priliko, da dajo •duška svoji domovinski ljubezni. Narod, ki ima to ljubezen globoko ukoreninjeno, ne bo zašel na stranpota. Ne rečem v težkih razmerah, v časih splošnih zmot in zablod, zaslepljen in omamljen se bo lahko za nekaj časa oddalil od prave poti, a polagoma, po ovinkih se bo vrnil nazaj na svoje mesto, od koder je bil zašel ter dalje meril pot k lepim ciljem...
Na Gregorčičevi akademiji vam želim veselega razvedrila in prijetne zabave. Spomnite se na strica Janeza, ki je obolel za influenco in jo mora sedaj prav kilavo zdraviti v bolnici, da se tako čimprej ozdravi in se vrne v svoj ljubljeni Tolmin.	f’T'
Sedaj bi vam rad nekaj povedal, kar vas bo prav gotovo razvedrilo. Novice in drugi dopisi, ki jih vi pošiljate na uredništvo Tolminskega Glasu, so tako zanimivi, da jih vsi prav radi berejo, ne samo pri vas ampak tudi v Brdih, na Krasu, po Vipavskem in drugod. V Gorici so že pretekli mesec zahtevali, naj jim pošljemo vsaj 50 izvodov našega lista. Ker so bili ti takoj razprodani, so jih naslednji teden zahtevali 100. Tudi te so Goričani brž pokupili. Poslali smo jih 150, pa so nam odgovorili, da jih je še premalo. Zato smo jih pretekli teden poslali nič manj kot 500. Danes pa sem se prav prijetno začudil, ko sem dobil iz Gorice poročilo, da je že vseh 500 izvodov razprodanih. Naslednjih številk bo treba poslati v Gorico najmanj tisoč. Morda bo to število zadostovalo.
Da tudi Brici radi berejo Tolminski Glas, mi priča prijazno pisemce ki mi ga je pisala mlada gospodična. Prav lepo je rešila uganko o mački, miši in miški, pa vam ne povem kako, da ne bo kdo jezen name, češ da delam propagando.
Draga prijateljica! Tvoja želja, ki si jo izrazila na koncu pisma, da bi prišli tudi v Brda domobranci in vas varovali pred tovariši, ki so vam povzročili toliko zla, se bo gotovo uresničila. Kar potrpi še malo, saj je potrpljenje božja mast, čeprav ni prijetno njemu, ki se z njo maže, kakor vi v Brdah. Prav gotovo boste znali še bolj ceniti in ljubiti naše fante kot Tolminci, ki niso nikoli poizkusili direktno grozot rdeče vojske. Ker si tako točno povedala, kdo je mačka, kdo miš in kdo miška, ti pošljemo nagrado na dom, pa ne> po pošti. Vemo, da ne maraš ničvrednih bonov, zato do. biš nekaj drugega. Kadar te pridem obiskat, upam, da mi ponudiš kozarec dobrega Brica. &odi vedno vesela in zdrava, pa še kaj piši.
Neko drugo pismo sem dobil iz naših hribov, pa radi strahu in trepeta brezimno. Pisec naj se pogumno javi ter pošlje svoj pravi naslov, da dobi primerno nagrado, saj ie tudi on povoljno rešil uganko — pesem o zviti mački z o-strimi kremplji.
Končam ker moram dati prostora novicam, zanimivim za vse. Kar obrni stran in beri — če nisi že.
Osvobodilna Fronta je sužnja Komunizma
|z zunanjega svela
Spor med Anglijo in Rusijo se vedno bolj ostri, mislimo, da nii več daleč dram, ko bo pnišlo do spopadat Zlasti se to kaže, odkar so Rusi v! rli v Ruilgar\i‘jo in so tako atopiffi na Balkan, ki ga smatrajo Angleži za svojo ii vij tinsko sfero.
V začetku smo opazili ta spor le v časopisih, v zadnjeim< svojem govoru pa je Churchil tako vehemetno napa-del Bulgariijo, kot morda* še nobene nasprotnih držav, niti svojega glavnega tekmeca Nemčije.
Rekel jei, dai Bulganilja mora biti kaznovana in razbita* kot naijvečji zločinec te vojne, ker je odprla vrata svoj© države ruski vojski,
Ker je Bulgarija sedaj del komunistične Rusije, je pač vsem jasno, komu* so veljale te besede in zakaj so bile izrečene.
Vsa angleška politika od Petra* Velikega* dalje stremi namreč po tem, da drži Rusijo proč od Balkana in Dardanel.
Kredit partizanstva
Rdeči politkomisar obišče neko vas, da bi se na svoje lastne oči prepričal, kako žive kmetje v rdeči svobodi.
»Ali si* zadovoljen, tovariš?« vpraša nekega starca*.
»Nisem, gospod tovariš!«
»Zakaj pa ne?«
»Prej sem* imel dve obleki; odkar so pa/rfami pri nas, imam samo eno.«
»Tovariš, kaj bi gledal na take malenkosti, pomisli, da zamorci v Afriki sploh nimajo oblek!«
»Koliko časa pa so tam že partizani?!«
KAJ PRAVIJO 0 NAS. - Partizanom je bdi in ostane Tolmin naj večji trn v petli*. Njeno hrabro posadko so partizanski* časopisi* že davno pobili in ujeli. Ko smo danes seštevali — na podlagi* partizanskih časopisov — vse ubite* in pobegle tolminske domobrance (v osmih mesecih obstanku posadke), smo dobili prav res čedno število: ubitih častnikov 20, ujetih 5, po-begiiti 3; pobitih domobrancev 1895, pobeglih 1725, vjetdh 298. Skupaj so torej znašale izgube tolminske posadke*:	častnikov 33, domobrancev
3908.
Cie* jes kakor trdijo partizani*, že toliko izgub,ni čudno, ako se* tovariši bojijo Tolmincev kot živega ognja*, ker nekaj jih je pa* vendar le moglo ostati.
Tudi zadnji poziv 15. septembra ni bil pri* Tolmincih brez odmeva. Saj poroča Partizanski dnevnik od 6.X,-1944 da se je 15. septembra prijavilo našim oblastem 40 domobrancev iz Tolmina, in to vsled našega zadnjega poziva, tie*r tako povzročili razkroj domobranstva*, kakor — čujte in strmite — sami domobranci priznavajo v Tolminskem Glasu.
Ko človek čita* te goirostasnosti, motna dati* prav tistemu izkušenemu kmetskemu očancu, ki je rekel, da se je vsem tistim, ki čiitajo in verjamejo komunističnim časopisom, vstavila pamet.
ZANIMIVO ZA VSE
SV. LUCIJA OB SOČI. - Znani fa-liiirami Študent M a r v i č Franc, ki je radi grozodejstev in 'SvaiatiistVai duša paritiizamskogai terorja Ha Tolminske ni, j'6 v družbi' s svojiim enakovrednim to-vairišeim in znanimi lenuhom Mirkotom Krivec (Kapinov Vi Modreje) šakal dne 15. septembra' pri. Gusteinu Balohu v Hoteščtou, dai prvi1 zmagoslavni prinese slovensko zastavo s peterokra-ko zvezdo na trg k Sv. Luoijti, ter se talko prikaže v vsej svoji slavil svojini domačinom.
Mii pai pravimo, da bi se veliko bolj izkazat, alko bi naprosili svojo »zlato mamico«, d® bdi vsaj nekaj od talko lahko prisl uženega večmilijonskega premoženja odstopita ubogim nedol-nim žrtvam svojega' zverinskega sina', diai ne bodo ljudje še bolj preklinjali! dneva, ko se je Mervičev® družina priklati Ja k Sv. Luciji.
*
LOGJE PRI BREOINJU. — V Logeh so te dni rdeči tolovaji zverinsko umorili vse člane Lavrenčičev« družine, ki je bila res vzor celi vasi. Če prav silno revni in oče invalid so s svojo pridnostjo šolali enegia izmed dveh sinov, kit je bil najboljši dijak v Tolminu. Skrbna mati si je pomagala s tem, da je prekupčevala z jajci, ki jih je nosila v oddaljeni Čedad.
Bili so pravi zgled krščanske družine. Ravno to je tovariše najbolj peklo zalo so sklenili, da jih ubijejo.
Ko so se pretekli petek vračali od maše, pri kateri so bili vsi pri svetem obhajilu, jih je part:zanska karavla čakala na poti. Komandir je zahteva in ukazal preiskavo hiše. Po preiskavi so aretirali celo družino, kljub temu da niso ničesar našli'. Rekli so jim, da jih morajo peljati pred sodišče ra di »oderuštva in kapitalizma*. Uboga družina' je takoj razumete, kaij jo čaka. Mati je s sklenjenimi rokami prosila, naj jim vzamejo vse, samo živije. nje naj jim pustijo. A nič ni pomagalo. Ker se je potegoma nabiralo vedu«. več vaščanov, ki so prosili za nedolžno družino, je komandir skušal pomiriti naraščujočo ljudsko nestrpnost iin re. kel, da jih pelje samo pred sodišče, ki jim ne bo naredila nobene krivice.
Ko so jih odgnali iz vasi je bil silno ganljiv prizor: za nesrečnimi žrtvami se je vil sprevod vaščamov, ki so spremljali ubogo Lavnenčičevo družino n® zadnji poti in žnjo molili rožni Venec. Tudiii tega sočustvovanja cele vasi komunisti niso trpeli. S silo so nagnali nazaj v vas vse ljudi.
Ko So prišli na določeno mesto, so se morali vsi trije na robu čisto svež" 'jame sleči in sezuti. Obupana mati ]t zopet padla pred razbojnike in jih vroče prosila, naj vendar prizanesejo vsaj edinemu še živemu štirinajstletne, mu sinu. Nihče se je ni usmilil. Brez vsakega najmanjšega sočutja so vse tri zaklali in vrgli v zemljo.
Vaščanom so p« zagrozili, da se bo vsekemu, ki bi ta zločin ovadil zgodilo isto. kair se je Zgodilo tej družni.
KRED. — Te dna so začeli partizani posebno divjati- na Kobanidskem. Pretekli teden so- ubili 75 letnega starčka Urbaoajsa in njegovega sina. Na kmetiji pri Balošu v Potokih pa
sta se gospodar in sin rešila z begom. Ker jih rdeči- rablji niso dobili! doma, da bi- jih likvidirali, so jim popolnoma izropali hišo.
.Res skrajni čas, d® se proti, ter en -cem začno izvajati stroge represalije.
TOLMIN. — Gregorčičeva akademija. Treba1 je priznati, da se je Tolmin prav s sveto trmo lotil narodnega delal, da talko či-mprej zabriše žalostne spomine iz prejšnjih let, ko narodna zavest naših Tolminčev ni mogla izbruhniti do najglasnejših izrazov.
Tolimiin je bil prvi, ki je razvil narodno zastavo in odprl tečaj za slovensko učiteljstvo; ob stoletnici rojstva Simona Gregorčiča so tolminski domobranci v bratski slogi z ostalim prs bivalstvom edini, ki priredijo Javno a-kademiijo dn tako pokažejo ceiti Goriški,, da najbolje razumejo gorečo željo našega slavčka:
»Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh ....«
Gregorčičeva akademija se bo vršila v Uino-dvorani v nedeljo popoldan 5. novembra. Vabljeni so -vsi, ki res .ljubijo našega narodnega buditelja in velikega- pesnika.
KOBARID,— Te dni je pribežalo k kobariški čeiti sedem partizanov, ki so prosili domobrance, naj iih sprejmejo v svojo sredo, da se bodo tako lahko borili proti svojiim zapeljivcem, mučiteljem in prijateljem laškim komunistov.
v
KORITNICA PRI BOVCU. — Naš gostilničar Alojz Zornik znan po svoji »brihtnosti« v besedah in dejanju, je postal partizanski učitelj. Bil je samo osem dni na učiteljskem tečaju v Brdih. Oaetitamo!
MODREJCE. — Znana komunistična agiitatorka iz Tolmina, ki jo za enkrat ne imenujemo, ni mogla več na- večer 15. septembra prikriti svojega komunističnega navdušenja'. Šla je na Mo-drejoe in tekala od hiše do hiše tei naročata dekletom:	Tovarišice! To
noč se nikar ne slačite, ker bodo prišli naši »pravi« bratje iz gozdov...
Tovarišica! Ako hočeš vedno oblečena pričakovati- tovarišev, si moraš preskrbeti irhasto srajco, ker bo vsako drugo blago prej razpadlo, kot boš dočakala svojih tovarišev!
SV. LUCIJA OB SOČI. — 16. t. m smo z vso svečanostjo vpisovali našo mladino v slovensko narodno šolo. Že prvi dan se je vpisalo 95 otrok. V šoli bo podučeValo troje učiteljic, koterim prav toplo pripofočamo svojo deco. Ker je šolsko poslopje zasedlo vojaštvo, nami je šlo zelo na roko županstvo, ki je preskrbelo druge učne prt. store. Upamo, da nami bo v šolskih zadevah še naprej talko naklonjeno, saj mora biti naša glavna skrb ta, da bodo slovanski otroci res slovenski,
VOJSKO. —• Te dni je angleška misija pri partizanih zapustila svoje tovariše v znak protesta nad grozodejstvi', ki jih komunisti izvajajo nad ne dolžnimi ljudmi. Angleški zavezniki se torej zgražajo nad divjanjem OF in
se bojijo odgovornosti vseh strašnih zločinov, ki so jih partizani zagrešili nad slovenskim ljudstvom'.
Vsi1 poimietnii partizani, ki se še niso omadeževali z bratsko krvjo, naj se vsaj zdaij otresejo sodrge rdečih rabljev.
C EPOV AN. — Pri zadnji operaciji so tovarišem zaplenili tudi večje skla dišče ukradenega blaga ,ki je bilo skrbno zazidano. Poleg drugih dobrin j-e bilo v tem skladišču več kosov popolnoma novega manifatoturnega blaga iin 200, reci 'in piši, dvesto parov ženskih hlačk, ki so jiih partizani pokradli po naših vaseh.
Ujeti partizani so izjavili-, da so i-meld vso to zalogo ženskih hlačk pripravljeno, da jo razdele med tovarišice, ko pridejo Angleži v te kraje, ker pač morajo dostojno sprejeti- svoje angležke zaveznike, ki so navajeni čistoče. Tito sam je to zahteval, ker nočei, da bi tovarišice že koj od za četkai naredile s svojim umazanim in slabim perilom slab vtis na Angleže.
Ko so spravljali blago na kamjo ne je bilo veliko smeha. Le nekateri fantje' so bili v veliki1 zadregi, kaij naj s Mačkami naredijo, ker v svoji vojski nimajo tovarišic.
Idrija ob Bači
»Od žuljev se naših pijavke redijo,
obresti in davki nam pivjejo kri...«
Tako pojejo partizani. A isto pesem s krvavečim srcem in s stisnjeno pestjo -izgovarjajo tudi naši kmetje. Saj so jim tovariši letos zopet zvišali že itak visoke denarne davke1, zraven ]>a jim imorajo še dajali doberšen del pridelka. Če k vsemu temu prištejemo še razne »prostovoljne« prispevke, moranjo res 'dati prav rdečemu ministru šubašiču, W pravi v svojem proglasu, da je ljudstvo ostalo popolnoma golo, ker je vse dalo narodni vojski
Upamo, dai ni' daleč čais, ko se bomo končno otresli vseh partizanskih pijavk, da ne bodo več kot trotje žrli na račun dete naših kmetov, žena in o-trok.
Vrli pri šentviški gori. — Število skrivačev tudi na Tolminskem stalno narašča, Na Cerkljanskem so se združili že v večje oddelke. Tudi v Vrhu pri šentviški gori jiih je že par desetin. Prejšnji teden so obiskali znanega komunističnega priganjača in mu odpel j aili vola.
Ker je terene proti tej reikviizfoiji protestiral, so mu fantje izjavili, da to delajo po naročilu samega- maršala Tita; M skrbi za svoje italijanske zaveznike, ki trenuntno operirajo po Tolminskih hribih.
Ker so navajeni le »pjištešute«, bi lahko mastne goveje pečenke škodovale njihovemu zdravlju in oslabile nijih vdamo moč. Zato v interesu Narodne vojske, Id je nijemu kot t-erencu toliko prii srcu, odpeljejo vola raje- o. ni, da sl bodo tako krajšali čas iin tešili želodce v sikrivaškem brezdelju.
Gorica. — Za goričkega rdečega1 po. slainca je izvoljen notar dr. Abram, znani posestnik 'in kapitalist na Krasu, v plačilo ker se prav pridno udeležuje raznih mitingov.