Vojna, JUNAKOV GROB. Herman Kudež. Med drugimi žrtvami, ki jih zaznamuje slovenski narod in posebno slovensko učiteljstvo. je tudi tovariš H e r m a n R: u d e ž . nadučitelj v Dekanih. Ni mu bilo dano, da bi stopil z znano slovensko hrabrostjo pred sovražnika domovine; podlegel je zavratni morilki — koleri. Bil je nedaleč od bojišča, a zaradi bolezni se je vrnil. Tovariš Bertok iz Škofij ga je 11. okt. spremil v bolniščnico v Krems, kjer je 13. oktobra že preminl. Kakor blisk z jasnega se je hipoma raznesla med znance in prijatelje ta grozna npvica. Njega, ki so ga vsi čislali zaradi njegovih vrlin, ni več med živimi! Mlad se je ločil od sveta, a neizbrisen ostane njegov spomin. Kako se je žrtvoval za narodni prospeh za svojega službovanja v Gažonu pri Kopru! Vzbudil je v ljudstvu narodno zavest, ustanovil prva pevsko društvo v tamošnjem kraju, ki se je pod njegovim vodstvom bujno razvijalo. Posvetil je vse moči blaginji dragega naroda. Bil je ljubitelj petja in glasbe. Še kot dijak koprskega učiteljišča je prirejal skuptio s tovariši koncerte, bil je izvrsten vioJinist. Zraven tega je imel tak tenor, da je bil znan daleč naokolo. Tudi med šolsko mladino ie gojil narodno, pa tudi umetno petje. — Zadnjič je bil v naši sredi 8. sept, ko je prišel na pogreb svoje hčerke edinke. Ni bilo veselo snidenje, a kdo^ bi si bil mislil, da bo zadnje? Njegova pot ni bila posuta s cveticami, kakor sploh učiteljutrpinu nikdar ni. Njegov kraški kremeniti značaj mu ni dovolil ukloniti glave pred nikomer; možato je nosil pezo življenja. Ravno se je zdelo, da je prisijal žarek sreče njegovemu življenju, ko je bil odpoklican. Kličemo- mu vsi z žalujočo so- progo: »Naj živi Tvoj spomin!« Pokojnik je bil rojen dne 4. septembra 1889. v Sežani na Krasu. Zadnji čas je služboval kot definitivni nadučitelj v Dekanih, kjer si je znal pridobiti zaupanje in spoštovanje vseh. Bil je vrl, cel mož, ki je z besedo, delom in z zgledom blagodejno vplival na vso okolico. Sedaj vlada na mestu, kjer je stal, praznota in žalost — naša dedščina. In ukaz, da moramo s svojim delom nadomestiti njega, ki ga ni več! * VO.INA IN NARODNO VPRAŠANJE. Narodno socialno »Naše Slovo« piše: V praških lazaretih je dovolj tudi madjarskih in nemških vojakov. Kakor vemo iz njihovih izpovedb, so se v strahu vozili v Prago. Šele ko so videli, da se z njimi postopa kakor z brati ter da jim strežniki in drugi preskrbljajo celo čtiva v maternem jeziku, so izginjale njihove bojazni kot sneg na solncu. Le toliko: Ti možje so v času težkih izkušenj spoznali, da je pri nas boljih ljudi, nego so oni pričakovali. In ti možje se povrnejo k svojcem in bodo pripovedovali. Mnogokateri njih je ostavil tu trajnih prijateljev. Torej: narodi se v tej vojni in pod njenimi učinki spoznavajo po lastnem opazovanju in se bližaio drug drugemu. Bližajo se drug drugemu v težkih časih, ko se spoznavajo najzanesljiveji prijatelji. Na ta način primore vojna, ako Bog da, do uravnave narodnega vprašanja. In vsakdo, ki bo deloval v tej smeri, bo krepil državo. * VO.JNI STROŠKI. Danes Se nahaja v vojnem stanju 69 odstotkov evropskega prebivalstva, na vsem svetu pa 890 miljonov ljudi ali 53 odstotkov celokupnega zemeljskega prebivalstva. — Kar se tiče trgovine, znaša uvoz vojujočih se držav 87 miljard, izvoz pa 78:5 miljard ali 63 odstotkov uvoza in 60 odstotkov izvoza celokupne svetovne trgovine. Tedaj si je lahko predstavljati škodo, ki jo zaradi vojne trpi svetovna trgovina. — K temu je pa treba šteti še neposredne vojne stroške. Vojujoče se države plačajo dnevno za vsakega vojaka povprečno po 12 kron, vsega skupaj tedaj imajo vsak dan 249 miljonov neposrednih vojnih stroškov, kar znasa na mesec 7:34 miljard, na leto pa 88:13 miljard. Skupaj z izgubami nevtralnih držav bi znašali vojni stroški krog 900 do 1000 miljard kron, toliko, kolikor znaša letni promet celokupne svetovne trgovine, in nekaj manj, nego znašajo državni dolgovi vojujočih se držav. 10.000 SRBSKIH INTELIGENTOV PADLO DOZDAJ NA BOJIŠČU. 1* »Siidslawische Korrespondenz« potoča iz Srbije: Bolgarski listi objavljajo številke o srbskih izgubah. V krogih srbske inteligence je dozdaj padlo 10.000 oseb, in sicer 300 z vseučiliškimi, 1200 z gimnazijskimi in 8400 z drugačnimi diplotnami graduiranih oseb. * ITALIJANSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA ZA NEVTRALNOST ITALI.JE. »Agenzia Stefani« poroča iz Bologhe: Vodstvo zedinjene socialistične stranke je imelo seio, da se posvetuje o sedanjem mednarodnem položaju. Ravnatelj lista »Avanti«, Mussollini, je predlagal, da se naj izreče stranka, da je dosedanja forma absolutne nevtralnosti z ozirom na mednarodni položaj, ki prihaja vedno bolj zamotan in vsebuje skrite nevarnosti, preveč dogmatična. zaradi česar si mora stranka pridržati, da določi svoje bodoče j postopanje po dogodkih in da se pripravi tudi za slučaj vojne. Predlog ni bil sprejet ter je zborovanje sklenilo vztrajati na svojem absolutno odklanjajočem stališču napram vojni ter na absolutni nevtralnosti. Nato je izjavil Mussolini, da kot ravnatelj »Avantija« odstopa. _OLA ZA ENOROČNE. V vojni je in bo marsikdo izgubil levo ali desno roko. Ti nesrečneži bodb imeli hude skrbi, kako bo njih življenje v bodočnosti, ker le malo jih bo, ki bodo tudi vkljub manjši delazmožnosti lahko zaslužili toliko ko prej. Velik del teh ljudi pa ima ffotovo zmožnosti in veselje do upravnih služb, in marsikdo lahko postane sčasoma izvrsten uradnik. Pa tudi dragače bi si lahko z eno roko služil isti denar ko prej. Ali predpogoj temu je, da se nauči delati le z eno roko, in da je zmožen za uradniške službe. Zato predlaga arhitekt Groselfinger v »Neue Freue Presse«, da se naj ustanovi šola za enoročne. Ker je ta predlog v resnici umesten, zato ga prijavljamo tudi mi v upanju, da ga skoraj izvršijo. OSEMLETNI VOJNI PROROK. Neki osemletni dečko v Budimpešti si je začel pred letom dni dopisovati z nekim tovarišem iste starosti v Kijevu v svrho izmenjavanja poštnih znamk. Ena razglednic, ki jih je pisal mali Rus svojemu budimpeštanskemu prijatelju, je interesanten dokument k predzgodovini sedanje vojne. Kijevski mladič je poslal dne 12. aprila v Budimpešto razglednico, katere nemški tekst se je glasil: »Ljubi Nikolaj! Pripravljam se za izkušnje. V Kijevu je tako toplo kakor v poletju. Mislim, da. bomo imeli v tem letu veliko vojno. Kako se učiš? Neki prijatelj moj bi hotel s teboj dopisovati.« — To pismo ni nikako prorokovanje, nikaka otroška fantazija, ampak važ?n dokument, zakaj dva strica mladega Rusa sta — častnika ruskega generalnega štaba. * ZA ENOLETNE PROSTOVOLJCE. Enoletni prostovoljci, ki so nastopili prezenčno službo v tem letu, prostovoljno ali za vojno dobo potrjeni obrambni obvezanci, ki imajo znanstveno sposobnost za enoletno prostovoljno prezenčno službo, dalje bivši enoletni prostovoljcu ki niso mogli zaradi izbruha vojne izvršiti ponovitve izkaza o praktični (teoretični) sposobnosti za nadomestne oficirje, morejo biti imenovani za kadete v rezervi, če pokažejo uspehe kot četni poveljniki ali se odlikujejo z izvrstnim na'stopom pred sovražnikom. Vse te osebp pa morajo biti brezpogojno sposobne za oficirske aspirante. — Pravica do imenovanja pripada p^veljniku čet. Pri četnih oddelkih (četnih formacijah). ki so trajno ločeni od glavnega dela ali ki niso nikjer v uporabi, pretde ta pravica na poveljnika samega, če je ta štabni oiicir, sicer pa na prvega predpostavljenega štabnega oficirja ali generala, ki ima trajno pravido ix>veljevanja četnim formacijam. * OBČINSKI PREDSTOJNIKI OPROŠCENI ČRNOVO.INIŠKE DOLŽNOSTI. »Mor. Venkov« poroča, da so posredovanja osrednjega odbora obpinskih redstojništev na Moravskem vsi občinki predstojniki, ki so bili rojeni leta 1878. o 1890., oproščeni dolžnosti priti k sedajemu naboru. Isti list poroča, da morejo iti na predlog okrajnega glavarstva črovojniške dolžnosti oproščeni tudi že otrjeni občinski uradniki. * EHi ZAHTEVAJO DRŽAVNI ZBOR. »Venkov«, glavno glasilo čeških agarcey, piše: Sodimo, da kaže v sedanjem asu, da bi se sklical državni zbor. Vlada aj se ne boji, da bi v sedanjih časih tvoril ržavni zbor torišče narodnih bojev za trupene kritike in napade evropske javosti. Položaj je zdaj drugačen, kakor je il pred voisko. Vsi narodi naše države e udeležujejo bojev za državo in za pretol; vsi vedo, kakšna odgovornost jih adene, in zato se bodo zastopniki naroov gotovo vzdržali vseh sporov, ki bi ahko v ostalem svetu naši monarhiji kodovali. RUSKI GLAS ZA MIR. »Odeskija Novosti« poročajo: Sedaja vojna ie najbolj proti Rusiji, pa se zato ne morejo sprejeti angleški načrti, da se vojna podaljša na več let. Anglija ajmanj občuti vojno, torej ji je lahko govoriti o dolgotrajni vojni. Tudi sama Francija se nahaja v boljšem položaju kakor Rusija. Ruska bi se morala pobrigati, da čim prej odvrne nesrečo vojne od Rusiie in od vsega sveta. * RUSI.TA IN ALKOHOLNO VPRAŠANJE. Ruska treznostna družba se je obrnila na carja in ga pozvala, naj za vse čase prepove uživanje žganja v Rusiji. Car je odgovoril družbi: »Že dolgo časa imamo sklep, da se trajno prepove prodaja alkohola po Rusiji«. UGODNOSTI BRAMBNI DOLŽNOSTI PODVRŽENIM UCENCEM VIŠJIH O- BRTNIH IN STROKOVNIH _OL. Ministrstvo Javnih del je dovolilo, da smejo gojenci višjih obrtnih in strokovnih šol zadnjega letnika. ki so pozvani podorožje, če so dopolnili 18. leto, napraviti takoj zrelostno izkušnjo. CESAR O PATRIOTIZMU AVSTRUSKIH NARODOV. Z Dunaja poročajo: .Cesar je sprejel v avdienct komercialnega svetnika Maassa in mu med drugim rekel: Patribtizem mojih narodov je vreden občudovanja. SOCIALIZEM. Izjava o socializmu ertega najuglednejih mož aficialnega socializma v Rimu, odvetnika Josipa Romualdija, v uglednem italijanskem listu »Giornale d/ Italia«, se glasi: »Občutim ootrebo, da favtio priznavam, da se kesam, ker sem veroval njim, ki so z avtoriteto znanja in izktrstva trdili, da evropske vojne niso več možne, in kesam se, da sem smatrat izdatke za vojaštvo brezkoristnimi«. — Nato pripominja, da ni potrebno hraniti, da se troši, pač pa da je potrebno nalagati in paziti, da se troši v dobro. Rorrmaldi irvaja, da se socialistična stranka danes nahaja pred grebenom, ki se mu je hotela za vedno izogniti, oziroma ga odbiti, ki pa se ]i sedaj resno postavlja na pot: problem domovine! — »Kar se tega tiče« — nadaljuje Romualdi — »se je socialistična stranka vedno nahajala v stiski med dvema zahtevama te dileme; ali naj zanikuje doraovino m io zamenia z nedoločnim internacionatnim organizmom, ali pa naj sprejme pojm domovine in temu dosledno politiko za njeno obrambo. Socialistična stranka pa je hotela zanikati obe ti zahtevi in je iskala prehodne rešitve po krivem potu: sprejemala ie pojm domovin, troške za njeno obrambo pa je hotela odrekati! Prehodno rešitev: nastalo s pomirljivo poravnavo med čuvstvom in logiko. Mogla se je varati dolgo let, da ima rešitev bistveno vsebino, ali bila je izključno le dialektična.« PRAVOSLAVNA PROPAGANDA MED RUSINSKIMI UJETNIKI NA RUSKEM»Ukrainische Nachrichten« poročajoda je »Gališko-ruska družba« zainteresirala rusko vlado in ruske nacionalističnkroge za ujete gališke Ukrajince. Sklenilo se ie med ujetniki začeti z rusko-narodno in pravoslavno propagando. V tsvrho so mednje poslali več popov s primerno literaturo. Popje agitirajo meujetniki za prestop v pra^slavje že mevožnjo na določeno tnesto. BREZPLAČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH. Z razglasom politiške oblasti so v letih 1878. do 1890. rojeni črnovojniški dolžnosti podvrženi moški poklicani na črnovojniško službo z orožjem. Te osebe se vozijo od svojega bivališča na kraj asentiranja in nazaj ter, ako so bili za črnovojniško službo potrjeni, od svojega bivališča na kraj službenega *--'¦--- \yd podlagi črnovojniškega izkaznega lista, brezplačno, toda samo tedaj, če dajo črnovojniško izkaznico pred vsako vožnjo pri blagajnici potrditi. Kdor ne bo imel tako potrjene izkaznice, bo moral plačati celo vožnjo kakor. civilne osebe. — Po tej določbi naj se ravnajo naši tovariši, ki prihajajo tu vpoštev! * BOŽIČ NA BOJIŠČU. Božič se bHža, praznik ljubezni m domačije. Bodi ubožen ali bogat, vsak pripravi — bodi iz trudapolnih prihrankov, bodi iz preobilnosti — tistim, ki so najbližji njegovemu srcu, kako darilo. Komu se ne porose oči, če pomisli lia naše vojake, ki izpolnjujejo v tem času, daleč od doma, morda v zapuščeni okolici, najpleminitejšo, a tudi najtežavnejšo dolžnost. Vojni preskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva ie sklenil poslati junakom skromno božično darilo in v ta namen naklonil pol miljona kron. Četudi je ta vsota izdatna, le ne zadošča, da se vsakemu vojaku na bojišču napravi malo veselje. V ta natnen morajo vsi sodelovati! S tistimi redkimi, ki nimajo nobenega v vojni, bodo tekmovali tisti, katerih sin, brat, mož ali zaročenec se vojskuje za domovino.. Vojni preskrbovalni urad (Dunaj IX., Berggasse 16) zato prosi, da nai se mu v ta namen poklanjajo velikodušna denarna darila kolikor mogoče kmalu. Urad poskrbi, da dobe naše čete po oddelkih pravočasno božična darila kot zvest pozdrav iz ljube domovine, zastavo ljubezni našfh najtoplejših spominov, znak upanja na veselo snidenje! — Denarne darove za božična darila našim vojakom v vojni sprejemajo tudi c. kr. deželna predsedništva in politiške okrajne oblasti. Taka denarna darila bi pa bilo izrečno označiti kot »božična darila«. * koliko Crnovojnikov pojde sedaj na nabor? L. 1910. je znašalo število vseh moških v starosti od 24. do 36. Ieta v avstroogrski monarhiji- 4 miljone 527 tisoč 563. Od tega čas so gotavo nastale izpremembe, in sicer v toliko, da je število teh mo_kih poskočilo. Od končnega števila p_a je treba odračunati vse tiste, ki so oproščeni od nabora, odfciti pa Je treba tudi vse one, ki so že! služili ali §e služijo vojake. Na podlagf rekrutnega kontingenta za 13 letnikov moramo odbiti okrog 2 miljona moških. Nadalje je treba odšteti še nadaljnih 300.000 mož, kt so glasom naredbe oproščeni od nabora. — Ako vse to odštejemo, dobimo najvišje število onih moskih, ki bodo morali iznova na nabor. Če torej odbijemo 2 milj. 300.000od zgoraj izračunjenih 4 miljonov 527.563, dobimo okrogib število 2 miljona 200.000, ki se bodo tnorali podvreči novemu naboru. — In koliko jih bodo potrdili za vojake ?Tega ne ve sedaj še nihče. Morda 1 miljon in pot ali pa še več! * 7 KONEC?! Korespondenčni urad poroča: Vojaski list »Ruskij Invalid« smatra, da bo, trajala vojna tudi čez vso zimo, ako ne bo prehuda. Spomladi vojna zopet izbruhne in bo trajala najbrže še tri mesece, ker je računati z najljutejšim odporom Nemčije in Avstrije. Ako ne nastopijo nepričakovani dogodki, se bo vojna najbrž končala leto dni po svojem izbruhu, _ ,