ei m
M koristi dola v-l|udotvo.
0prtvi¿*nl do
kar producir»)«.
This	i» ¿•vol®*
to tho intorooto o« the working cU.»- Work-oro aro oniitlod to oil wHot Ihov produce.
KiurMi »eoU Mui «an«. 1)M. t, jVÎÎ^Xé"!^ Office: 3146 Bloc lalsnd A*o» It Cbteio III aod* »b* iiio(iiM|i« aflUraa M, im.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na *to vitko v oklopoju-ki oo naboja polog va-toga naalovo. prilopllo-nogaopodo|oli •
no ovitku. Ako (2o4) to itovllko
t «da| vam o prlhodnfo itovllko noftogo lloto po-to6o no rodni no. Prool-mo, ponovilo |o toko|.
Slev. <N<M 283.
Abraham Lincoln.
dteago, HL, 11. lebruarl|a (February)
Leto (VoL) VOl.
0 Ü
Osvobodltell sužnjev.		
	Lincoln in Marx.	
Karl Marx je vi«*«- öitlai Lineolna V času civilne vojne se je aristokraciis in " višja^raintadi" na Angleškem odločno pojavljala na stran južnih držav in za nadaljevanje črnega suženjstva v A-meriki, a Marx je istočasno zastavil ves svoj ve4iki vpliv za odpravo suženjstva; torej je stopi na stran severnih držav, ki so bile za odpravo sužnosti.	\
Tisoči angleških delavcev, zlasti v bombaževi industriji, so izginili delo vsled državljanske voj ne v Ameriki, ker niso dobivali sirovega materiala od tu. Angleška aristokracija in kapitalistični razred sta skušala pridobiti javno angleško mnenje za pripoznanje konfederativnih držav. Za dosego svojega namena so hoteli pridobiti delavski razred, če«, da bo priznanj* konfederacije pomenilo ko nec vojne, na kar bo mogoče dobiti takoj surovin iz Amerike in brezdelnosti bi bil koneö. Marx (ki je tedaj živel na Angleškem) in drugi delavski voditelji so storili vse. da pouče angleške delavce o pravem pomenu državljanske vojne v Ameriki. Pokazali »o v pravi luči dejstvo, da pomenja zmaga konfederacije nadaljevanje suženjstva, doe i m popeni zma«ra severnih držav zmaga svoWîe. Ko so angleški delavci zvedeli to, so odločno nasprotovali, da bi Anglija pripo-znala konfederacijo, četudi je po-menjalo nadaljevanje vojne zanje stradanje.
Na svojjh impozantnity »hodih v industrijskih središčiH, kot v Manchestru, so sprejeli ve? resolucij v prilog severnih držav. Od , vsake teh recolueij so poslali en isvod angleški vladi ter predsedniku Lincolnn. Naslednje pismo je poslal T/incoln kot odgovor na omenene resolncije:
Washington, 19. jan.' 1863. — Delavcem v Manchestern: — V čast mi je naznaniti prejem nagovora in resolucij, katere ste mi poslali na predvečer novega leta. Ko sem 4. marca 1861. potom pro-stih in ustavnih volitev prišel do predsedniške oblasti Združenih držav, sem našel deželo na rohn državljanske vojne. Najsi je bil vzrok tega karkoli in najsi je bila to krivda kogarkoli, pred menoj je bila dolžnost, enakovredna « vsemi drugimi, namreč, da vxdr-
žim in ohranim konstitueijo in nepoškodovan položaj federalne re publike Samozavesten ».'»me'"^-praviti to dolžnost je ključ do vseh drugih pravtt v administraciji, ki so se izvrševala, predvsem ki se bodo izvrševala. Pod našo formo vlade ter vspričo moje prisege, bi ne mogel oidjenjati od tega namena tudi, ako bi hotel. Ni vselej, v moči vlade razširiti ali omejiti cilje moralnih posledic, ki sledijo vladni politiki, da bi ne bilo od časa do Časa potrebno zbog ljudske varnosti odobriti jih.
Dobro sem razumel, da sloni dolžnost samoohrane na ameriškem ljudstvu; toda ob istem ča su sem bil svest, da bi utegnila naklonjenost ali nenaklonje nost tujih narodov imeti materi alni itpliv na razširjanje ali podaljšane boja z nezvestimi ljud mi. s katerimi je dežela zapletena v boj. Stvaren pregled zgodovine naj podpira nazor, da so bile pretekle akcije in upliv Združenih držav blagodejne napram človeštvu. Jaz sem zato računal na vzdr-žanje naroda. Okolščine, izmed katerih vi nekatere omenjate, me zlasti navajajo na pričakovanje, da naj se Združene države poslužujejo pravičnosti in trdne zvestobe. na podlagi eeoar nima Anglija nobenega povoda s sovražnim namenom vmešavati se. • Prijetno dolžnost imam vzeti na znanje demonstracije, katere ste priredili in na katerih ste izrazili željo, da naj duh prijateljstva in miru vla da napram n$ši deželi, vlada naj y krogih vaše- kraljice, katera je rešpektirana in spoštovana v vasi lastni deželi, kakor tudi pri na rodu, živečim tokraj Atlantika.
Poznam in glo-boko obžalujem kritičen položaj v katerega je ta kriza potisnila- delavce v Manchestern in v vsej Evropi. Cesto je postalo oči ro, da je zadobival v Evropi odobravanje poskus, strmoglaviti to vlado. ki,> bila postavljena na temelju človeških pravic, ter jo nadomestiti z drugo, katera naj bi slonela izključno na človeški sužnosti. Vsled akcije naših nezvestih državljanov so bili delavci postavljeni na bridko poskušnjo z namenom, da se iz njih i mili sankcioniranje tega po skuaa. V sedanjih -razmerah jaz
KAPITALISTIČNO 1 SLEPAR 8TV0 PRI VOLITVAH.
Da se ni v Chicagi pri jeseu-skih volitvah poslužila famozna learst Hamsonova klika slepar-Htva najnižje vrste, bi bil izvoljen sodrug Crimea državnim jjravd-nikom Cook county-a, četudi je bil protisocialistični terorizem taco velik. Tega dejstva so se zavedali volilni socialistični in drugi delavski krogi ter izdali apel na Cunnea-ve volilce za 'ond, potreben za ponovno štetje glasovnic. Apel ni bil zastonj, zlasti ker ni manjkalo dokazov za volina sleparstva. Po hudem boju je sodišče naposled dovolilo, da se obnovi štetje v štirih wardih. In ako se v teh štirih dokažejo sleparstva, not cm bo sodišče dovolilo obnovitev štetja v vsem coun ty-u. Dva izmed warda so imeli določiti socialisti in dva nasprotniku Ponovna štetey. se je izvršila izbranih wardih, pri čemer so prišla sleparstva na debelo-dan v tolikem obsegu, da so celo socialisti presenečeni. Veliko Cunnea-vih glasov je bilo štetih demokratu Hoyne-u; te je dobil Cunnea nazaj. Toda veliko glasovnic je takih, da je križ narejen pri Cunnei in pr Hoyne-u. Med temi so celo "straight' socialistične glasovnice, 'dr jasno dokazuje, da so imele tu sleparske roke opravka. Te glasovnice je sodišče zavrglo kot neveljavne.
Oh času, ko to pišemo, še ni bil znan odlok za ponovno štetje. Sicer pa ni govora, da bi se šte-tev ne obnovila, kajti v štirih revidiranih wardih je socialist Cunnea pridobil nad tisoč glasov.
bodo socialistični glasovi v tej meri rastli i>o vsem eounty-ur potem je Cunea-va zmaga gotova.
Kolik strah imajo korumpirani f hicaški politikarji pred Cunneo, dokazuje dejstvo, da so mu ponudili $75.000 dan pred volitvami, ako odstopi od kandidature. Oni vedo, da pomeni njegova izvolitev kriminalno procesiranje in ječo za marsikaterega "visokega gospoda".
DELODAJALEC USTRELIL STRAJKARICO
V svoji zagrizeni mržnji je kro jaški podjetnik v Hochesteru, N. Y., Valentin Sauter streljal s puško na št raj kar je, ki so prišli pred njegovo delavnico nagovarjat stavkokaze, da naj puste delo, ter se jim pridružijo. To je lastnika tako razkačilo, da je prijel pttško in ustrelil na štrajkarje. Strel je zadel štiri štrajkarje, med katerimi je 17 letna Ida Hraeman obležala na mestu mrtva. To ostudno početje je razburilo vso javnost, zlasti unije. Te delujejo sedaj na to, da sodišče kaznuje Sauterja kot morilca prve vrste. Morila se izgovarja, dg je bilo v nevarnosti njegovo imetje in življenje. (
Zločini jeklarskega trusta.
Krvosesi a la Morgan, Carnegle, Setowab etc. pobasall 265 milionov dolarjev v dlvldendah, medtem ko Jeklarski sužen| dobi le poldrugi dolar za dvana|st ur nečloveškega dela.
Sodniki ustvarjajo anarhijo. Clan vrhovnega sodišča države New York Wesley O. Horward se je pred kratkim iarazil v svojem
guivoru t "nekem—institutu v La Salle, N. Y.. da so sodniki tisti
Ruski absolutixem je zopet na delu. Ker drugače ne morejo zamašiti usta socialističnim poslancem v dumi. da bi ti po zaslu-ženju ne ožigosali najkrivičnej-ših vladnih nasilnosti, je vlada s terorizmom pogazila svobodo govora v ruskem parlamentu. Na ta način hoče vlada 13 poslancev v dumi ali poslati v ječe in pregnanstvo ali pa prisiliti k molku S svojim terorizmom v tej smeri je že pričela. Vrhovni državni koncil je namreč • dovolil. da postavi socialističnega poslanca nred sodišče, zato ker je razkrin kal enega izmed vladi prijaznih poslancev. Na isti ukaz se je tudi uvedla sodnijska preiskava zo-»>er 348 oseb, ki so podpisale pro test proti omejitvi svobode go vora v dumi. Kaj stičnega je pnč samo v Rusiji mogoče!
ljudje v Zdr. državah, ki ustvarjajo anarhistične razmere in sicer v večji meri kot vsakdo drug.
Nedolžne ljudi se danes zapira I K) 30 let samo zato, ker tako hoče eden ali drugi denarni mogotec; dočim se obsojajo milionerji, ki proviročajo propad bank in domov, na leto dni ječe. Mntimilio-narja Morse-a so izpustili iz ječe. ker je bil bolan, dočim sojetnik v sosednji celici, ki je morda u-kradel suknjo iz potrebe, umira v ječi brez zdravniške pomoči.
hjucktvo postaja nestrpno, ko vidi kako krivično se baranta s pravico: $ato pa vsak dan glasnejše xahteva spremembe. Ljudske zahteve se ne smejo prezirati, tem manj ker so docela opraviče ne. Revolucionarno postopanje se mora preprečiti. Odpoklic sodni kov in njihovih razsodb ne bo izboljšal teh razmer, temveč bi ustvarjal anarhijo. •
Ne varajmo sami sebe; od|>oklic na ideja se Širi in nestrpnost mas raste. Nekaj se utegne zgoditi. Ako sodniki nc bodo ničesar stori-i, bo storilo ljudstvo!" Tako nfe-kako je govoril sodnik Howard, ki ni socialist On kot poznavatelj zakonov vidi v pravi luči ostudno početje ameriških sodišč, ki ne de-ijo pravice na podlagi tega, kdo je kriv in kdo ne. temveč na pod-agi tega kdo ima kaj in kdo nima nič.
Kapitalist zahteva od delavca, da crlasuje za ravno tiste kandidate kakor on. Kaj bi pa kapitalist rekel Če bi delavce zahteval or njega, da jč ravno pri tisti miri kakor on
Ako ima čjovek neomenejo pravico do dela. kakor sc radi izražajo kapitalisti in njih hlapci, čemu potem omejujejo delo. tako da je več, milionov ljudi vedno brez dela f
,4 ,« .S
NAZNANILO
Čitateljem in prijateljem "Pro-letarca" po državi Ohio naznanja mo. da jih bo v kratkem obiska sodrug in naš zastopnik Anton Pozarelli, ki je pooblaščen pobirati naroč-sprejemati oglase itd Ro
. __________ , nino,	_ _
ne morem drugače kot smatratij jakom	ga kar najtopleje pripora vaše odločne besede o tem vpra- čamo.
(Nadaljevanje na 5. strani.) \	Uprava "ProMarca
SLIKE IZ JEKLARSKEGA PEKLA.
Strmoglavi zmaj "Steel trust" je v zadnjih desetih letih naredil 436 milionov dol. čistega profita in v tem času je izplačal dividende 265 milionov dolarjev. Dvestoinpetinšestdeset milionov dolarjev so si razdelili car ameriških financ J. Pierpont Morgan, krvolok Charles M. Schwab, "rodoljub in človekoljub" Andrew Carnegie in ostaK vele kap i ta I isti, ki posedujejo deleže v "Steel trustu". Vsi ti milioni so kprešani iz mišk, kit in kosti jeklarskih sužnjev v Pitjaburgu, Sd. Chicagi. Gary, Jolietu in v ostalih mestih, kjer ima trust svoje pekle-plavže. in neštete tovarne. Vsakega dolarja v teim milianskem kupu se drži strjena kri — kri izžefrega in izstradanega dehivea in ta kri vpije — da se sliši do neba — po zadoščenju!
Jeklarski suienj, ubogi zatirani suženj, kateri je naredil vse te milione — koliko ima on T
Kaj ima on v desetih letih? — Nič! Se aneičen je, če ima vse telesne ude in saj desetino prešnje ssoči Drugega nima nič. ' Poldrugi dolar za dvanajst, štirinajst urno delè — ali m naj od tega kaj prihranit Mogoče, ako je samec in ôe si odreče najmanj j>olovico življenskih potrbščin. Toda kakšno je to življenje* Kaj pa tisti, kateri ima ženo in otroke t Kako se tak suženj preživi z družino ob poldugetn dolarju na dan v sedanjem času, ko j«» tm-ba najmanj letnih 600 dolarjev za najskromnejšo eksistenco jedne družine s petimi osebami (oče, mati in troje otrok) Î $600^6 minimirm — a jeklarski suženj dobi komaj okrog $400. To je povprečna plača v So. Chicagi, Gary in Jolietu; v Pennsylvaniji je pa še slabše.
Mizerno, nezaslišano je življenje jeklarskega sužnja y tej bogati in "svobodni" Ameriki! Mioerno zlasti sedaj v mrzlih zimskih dneh. Navsezgodaj zjutraj, še predno prodre prvi svit dneva skoz ledena okna borne bratje, že mora vstati iz trde postelje. Z bosimi nogami stopi na mrzla gola tla, ki so tako mrzia kakor ledene šipe na oknih. Pa kaj je to proti ostalim mukam t Napol zaspan, utrujen, izdelan od prešnjega dne, da mu Skrpipljejo kosti v sklepih, zmeče brž obleko nase. »moči obraz z mrzlo vodo in pohlasta malo kave s kruhom ali " k rek er jem", včasih kakšno "frankfurtarco" ali "bifstek" trši od pdplata in hajd ven v jutranji mrak. Pot drži pekel k plavžem in v tovarne, ^aita za jato jih gre v gručah ali posamezno. Mrzlo j* in čas hiti — zato stopajo naglo kolikor se dajo gibati izmučene kosti. Vsi molče. Komu se ljubi govoriti t V poltemi so videti kakor sence duhov v zakleti puščavi...
Se par korakov in pred njimi zablišči (»ošastna svetloba, v Dolgi jeziki plamena, valovi isker švigajo v ozražje iz eelega gozda ogromnih, visokih stolpov — dimnikov, plav-že\\ ki štrle kot črne pošasti proti nebu... In v podnožju teh črnih velikanov izginjajo jate sužnjev, beie na vs* strani. Sprejme jih glu-šeci ropot dnlrajočih koles, žvenketajoeih verig, padajočih drogov, škripajočih in boibnečih dvigal; tu prasketajo mogočni električni motorji z neprestanimi zelenimi bliski, ki jemljejo vid ; tam šviga iz nizkih, širokih stolpov dolga vrsta plinskega plamena, ki širi smrad, da segeta nosnice in duši grlo; in nad glavami v ogromnih posodah šumi in kipi beložareča, tekoča železna masa sipajoča milijarde isker na vse strani... Masa rte premiče v kotlih gori in doli. poka in pljuska; odpre se zatvomica in beložareča tekočina teče globo doli in zopet Sumi poka, pljuska in siplje morje plamena, isker na vse strani... Vmes pa skačejo črne. sajaste postave in postaviee.. . crue so roke in črni obrazi. Sužnji jekla plešejo svoj dnevni ples.. ; Okrog in okrog pa sama peklenska vročina — vroča so tla vroče so stene, raz-
x	(Nadaljevanje na 5. strani.)

V boju z jeklenim zmajem.
z
I'KOliETARBC
DENARNI TRUST
'----Spisal Kad F. M Saa*«|.-taval I. Mak
(Nadaljevanje.)
Ali ne samo zlate certifikat», temveč tudi srebrn« m* imeli bankirji ha piki. Tiati čas no ae 4**javile v večjih mestih kreditne banke ali taiko-avaui "Clearing House«". Newyorski "Clearing llotu»e" je ie 1. 1878. nairtopil proti srebrnim certifikatom. 12. julija 1883 je kongrn* v za kun i 1 dolo6bo, katera je zabrauila narodnim bankam, da bi stopile v zvezo s Cldaring Houho-oui. NeV vorski Clearing Iloiuie je takoj nato odrekel kredit srelmiiiu certifikatom. Hoj proti srebru se je Aiova pričel.
4. novembra 18&4 je; duuiukratiska strauka zmagala nri predsedniških volitvah. Urover Cleveland je bil izvoljeu predsednikom kot prvi demokrat po civilni vojni. Denarni krogi so se najbrž že bili naveličali republikanske stranke; gouja proti srebru jim je sla prepočasi in zato so poskusili z demokrati. Toda bila je teškoea, poiskati v demokratiški stranki človeka, kateri bi bil za-uesljiv predsednik in kateri bi obeuem imel debelo kožo. Cleveland se jiiu je končno zdel še zadosti dober in — porimili so ga ua predsedniški stolee. Cleveland ni mogel $akati, da bi bil uradno vpeljan v Belo Palačo, temveč je takoj po volitvah napovedal vojno srebru, ko je bil še governor v Albany. V pismu na demokratiške kongres-uike je zahteval, da mora zbornica v Waahingto-mi takoj zrušiti zakon glede kovnosti srebrnega denarja, a ko ne — grozil je Cleveland — gospodarski polom je neizogiben. Kongres se ni odzval. Pozneje, ko je prevzel predsedništvo, je Cleveland zopet grmel v poslanicah na kongres, da se ima srebro razdenariti, toda vodje demokratov v obeh zbornicah so mu odgovorili, da so za bimeta-lizem (vrednostna mera srebra in zlata). Tedaj so ali denarni mogotci marljivo na delo. Obdela-vali so kongresnike in člane vladne eksekutive, zlasti zakladnega tajnika. Zadnjemu so 44prijateljsko" namignili, da bi bilo dobro če se pripravi za "paniko" s tem, do nakupi večjo zalogo zlata in ga plača s srebron\. Vodje newyorskih bank s« se nesli in proglasili v javnost svoje mnenje, da viada Zodiujenih držav je na robu finančnega propada (dobri patrijotje, kaj t). Toda kongre» se ni dal omehčati.
Istočasno so banke ropale vladno blagajno, kolikor se je dalo. Banke so si izposojevale denar iz vladne zakladnice brez obresti. Vlada je dovolila bankam $1.100,000 svojega denarja proti jamstvu V bondih po 4% do zneska en million dolarjev: To se pravi, da je vsaka narodna banka lahko vložila v vladno zakladnico vladne bonde v znesku jednega miliona dolarjev; hondi so nosili šti-riodstotne obresti. Vlada je potem dovolila bankam ua nodlagi vloženih hondov en tnilion in sto-tisoe dolarjev v narodnih banknotah — kar je z drugimi besedami posojilo brez obresti — in o-benem je morala plačevati bankam letnih $40,000 obresti od vloženih bondov (4% od jednega milijona).* To je bil izvrsten "business' za bankirje, a prokleto slaba kupčija z& ameriško ljuHstvo, ki ie plačevalo obresti.
Štiri leta so hitro potekla in predsednik Cleveland ni dosegel tega. radi česar je bil izvoljen ' ifb milosti Wall Streeta; srebrnega denarja ni nič •bolj potlačil. To je razjezilo gospode bankirje in pri volitvah leta 1888 je bil Cleveland poražen, a na njegovo mesto je prišel republikanec Harrison. Zmagoviti republikanci so sicer napravili isto o-. bljubo kakor demokratje pred štirimi leti, toda javno mnenje za bimetalizem je bilo tako močno, da se uiti republikanci uiso upali pričeti vojne proti srebru direktno z zakonodajo. Sli-so torej previdno po ovinkih in poklicali na pomoč starega lisjaka — John Shermana. Zadnji je še ve^no rosnodaril v zveznem senatu in na — Wall Stree-tu. Takrat je pa šlo!
14. julija 189(1 je kongres sprejel Shermano-vo predlogo ali takozvani "Sherman Act ", kateri je "imel utrditi temelj bimetalizmu denarja v Ze-dinjenih državah". To se je slišalo jako lepo in ljudstvo ni imelo nič proti temu. Zakon je dalje določal, da mora vladni zakladničar vsak mesec kupiti polpeti milion unč srebra, a v plačilo za srebro naj pa oživi nekdanje zakladne note (Treasury Notes); npte morajo biti plačljive ali ^zmen-Ijive v kovanem denarju in kadar so enkrat izmenjane. zamorejo se naknadno izdati. Dalje: "znesek denarja krožečega v zakladnih notah p« ne sme nikdar presegati zneska izdanega za nekova-no in kovano srebro, kolikor se ga istočasno nahaja v zakladnici nakupljenega z omenjenimi notami." In dalje: "vladni zakladničar zaraore rečene note izmenjati v zlati ali srebrni denar, ka-
•	kor se mu že zdi umestno. Dva miliona unč nakupljenega srebra mora vlada vsak mesec skovati v srebrne dolarje in sicer do jednega leta. pozneje
*	pa toliko, kolikor bo potrebno za izmenjavo za-' kladnih not kakor določa zakon." Resnično Sherman jo je zopet imenitno pogodil. Medtem ko je novi zakon na enem mestu določal, da so zakladne note izmenljive v srebru, glasil se je na drugem mestu, da vladni zakladničar lahkQ izplača note tudi v a'.stu če hoče. Seveda, bankirji so že skrbeli, da je sedel v tajništvu zakladnice zanesljiv možak, kateri je vedno gledal, da so bile zakladne note izplačane v zlatem denarju. Zakladne note — kljub temu, da jih je Sherman krstil zs prsvo-veljavni denar— bile so v resnici le neksda vada, s katerimi je vlada na eni strani polnila blagajno š srebrom, a na drugi strani metala iz blagajne
.zlato, katero se je po umetno zssukanih ovinkih atekalo v privatne blagajne bankirjev. Cela igra je bila sledeča: ker vlada ni hotela zlepa razveljaviti srebra, bila je sedaj prisiljena pokupiti kar največ srebra, katerega je morala indirekt-nhn p<tfom plsčevsti z zlatom? predno se je to-
rej v Uda zavodls, kaj in kako, imela je i>olno zakladnico srebra, a zlato je p» ginilo kakor rosa na sokicu. To j« uaredil Hherman * svojim fS-konom.
Občutne podedieei novega zakona so se k mahi po k o za le. Naval na zlato v zvezni zakladnici
je bil vedno večji; in tako se je zgodilo, da je idatna rezerva padla pod zakonito določeni minimalni znoaek sto milionov. Seveda bankirji so to dobro znali in tedaj so v javnosti pokazali velik nemir in alarm, češ denarni kredit vlade leti v propast.
Nemir, velik nemir je rasel tudi med Ijud-stimi in je zopet zadobil politično obliko. Kakor »e je ljiKtoki protest iv nezadoVoljnout 1. 1875
izražala v "Greeu)>ack Party", ko so denarni «arji uničevali zelenjake. tako je tudi to |>ot vstala nova stranka proti uničevanju srebrg Nova stranka se je imenovala "Peoples Part.v
,M
III
Iz naselbin.
KONVENCIJA OHISKIH PRE MOOA&JZV
, %s
(Poroča L. Olažer, Piney Fork, Ohio.)
je hitro naraščala. Razen tega so tudi farmerji, ki so najbolj občutili pomanjkanjedenarja, ustanovili svojo stranko z imenom "Farmer's AUi^hce'" (zvetza farmerjev) in lets 1890 so izvolili več svojih k on grešni kov.
V novembru 1. 1892 ao bile predsedniške volitve in glasov it i Cleveland je bil v drugič ^voljen predsednikom Zedinjenih Držav. Povrnil se je Cleveland v Belo Palačo, da izvrši, kar se mu ni posrečilo v prvem terminu pred štirimi leti.' Sedaj se «mu je posrečilo, toda le potom strašne panike in krize Tini je Cleveland, zasedel predsedniški stolee. začel je takoj ukazovati kongresu. da mora sprejeti njegov načrt glede razde-narjenja srebra, če ne — grozil je Cleveland —-Im> slabo za deželo. Kongres se ni ganil. Bankirji, ki so imeli predsednika na vrvici, so hitro naredili zadnji iiaiskuk na vladno zlato in brez malega izpraznili blagajno do dna. Kongres se še ni ganil. Tedaj je omahnil vedno zvesti (denarnim k ral jem > zvezni zakladničar in odrekel vsako nadaljno izmenjavanje bondov ali zakladnih not v zlatu; ppirudil je »rebro. S tem je bila potrpežljivost baiikirjev pri kraju — in naenkrat kakor vihar z bliskom, grotnoni in točo pri-, šla je panika leta 18911. Grožnja predsednika <^levelanda se je izpolnila do pičice. Banke so odrekle ve« kredit, denar je ginil iz cirkulacije kot kafra in sledila je gospodarska kriza z nepopisno hedo za delavsk-e mase. Tedaj šele je prišel čaa za bankirje, da dobe svoj funt mesa. . Cleveland je sklical izvanredno zasedanje kongresa in po treh mesecih pritiskanja in ravnanja je zbornica (30. oktobra 1898) preklicala zakonske določbe v Shermanovem Actu glede mesečnega nakupa srebra in določbo glede "svobodne kovnosti." Srebro je bilo ubito. Denarni trust je zmagal.
Ko so hanke dobile, kar »o zahtevale, vračal se je zopet kredit na gospodarske in industrial ne razvaline «fežele. ki jih je- |k>vzročila kriza. Ker je srebro izgubilo prešnjo vrednost^ v prometu med vlado in bankami, rasla je vedno večja zahteva |>o zlatu. Zakladni tajnik je posegal veti no l vol j globoko v blagajno in ko mu je bilo končno le preveč, je prosil kongres, da mi» dovoli izdati nove bonde. Koiigrees ni dovolil. Zakladni tajnik je tedaj pričel na svojo pest trgovino z bondi in v januarju 1. 1894 je pnvlal bondov za 50 milionov dolarjev *z desetletnim jamstvom po 5%. Bonde so kupili večinoma bankirji v New Yorku. Ker je pa bilo le še premalo zlata v blagajni, je zakladničar osem mesecev pozneje prodal bondov za drugih 50 milionov in sicer topot po znižani ceni. Zlata še ni <bilo dovolj. V januarju 189."» se je zakladničar udal bankirjem. Prvič in drugič je zakladničar prodajal bonde potom javnega oglaševanja .tretjič je pa bila .sklenjena tajna kupčija potom pogodbe med zakiadniČarjem in bančnim sindikatom na Wall Streetu. Sindikat je obljubil 3.;VX).000 unč zlata in sicer ]h> 300.000 unč mesečno ; polovica tega zlata mora priti iz Evrope. Dalje je sindikat svečano oblju/bil. da bo "delal z vsemi močmi", da se prepreči večno dviganje zlata iz zveznega zaklada(!). Za obljubljeno zlato je pa sindikat dobil vladne bomle s 30let-nim jamstvom in s 4% po 104.49. Komaj je pa bančni sindikat imel bonde v rokah, postavil .jih je ua trg in v por dneh je naredil — več milionov dobička. "Sindikat ni sklepal pogodbe 7iJito, da bi preskrblja<l vlado z zlatom, temveč za to, da je lahko kontroliral krožeči denar v Zedinje-BÜi Državah." (Joseph Freneh Johnson v svoji knjigi "Money and Currency".) Toda sindikat jo hotel še več dobička iz te kupčije. Po pogodbi z vlado so morali bankirji importirati polovico obljubljenega zlata iz Evrope. Ker je pa bilo za bankirje bolj profitonosno čim manj je zlata v vladni blagajni, znižali ro s pomočjo evro-pejskih bankirjev ceno zlatu na tujezem-skih trgih tako nizko, da se ge ni izplačalo ekaporti-rati. To je trajalo več meseeev. Končno «e je zakladničar vendarle naveličal čakati na obljube bankirjev in dal je četrtič bonde na trg in sicer zopet na svojo pext. Prodal jih je s tridesetletnim jamstvom po 4% za $100.000.000 po 1111666. Sindikat se je jezil, toda pomagalo ni nič.
Pri predsedniških volitvah leta 18% je bil Wm. J. Bryan kandidat demokratiške in popnli-stične stranke. Populist i ^Peoples Part.v) so se «trijali s platformo demokratov in vsledtega niso postavili svojega kandidata. Bryanova volilna parola je bila: svobodna kovnost srebrn in *taro vrednostno razmerje 16 proti .1. Ako bi bili bankirji držali svoje prste proč, bil bi Bryan taknat izvoljen z veliko večino: toda demirni trust ni hotel tega dovoliti za nobeno ceno. Srebro je moralo doli in denarni trust, je "žrtvoval" $16.fi00.000 m izvolitev republikanskega kandidata proti $675.000. kolikor Je stalo demokrate in popnliste. Zmagala je večja mošnja, isvoljen je bil republikanec in srebro je bilo zopet premagano.	!T (Dalje.)
kapitalisti bolj interesirani kot delavci. Pohvalno ae moram izreči o senatorju Win. (ireen-u. bivšemu predsedniku tega okraja rudarjev. Njegov govor bil je precej pomenljiv. Posebno njegOv sarkastični nastop ter kretnja naredi na navzoče precejšen upliv. Omenil je. da se eden najljutoj-ših bojev bije doli v West Virgi-niji za pripoznanje unije. Apoli-ral je na delegacijo, da Št raj kujoče podpiramo moralno kot finan-ielno. Obljubil nam je zagotoviti več dobrih j>ostav, kot odškodninski zakon in drugo.
četrti dan zborovanja je odbor za resolucije predložil 42 resolu-cjj. katere so bile vse sprejete. Nanašajo sr na različne zahteve ohiskih fremogarjev. Na4o m» s»
(Konec). Pri drugod ne vnem zborovanju ao doili brzojavni pozdravi: med drugimi tudi od mednarodnega predsednika White-a ter bivšega preda. I>ewisa. Obema se odpošlje zahvala. — Na dnevnem redu je poročilo nadzornega odhora, kateri poroča o vestnem delovauju uradnikov. Posebno se je polival-no izrazil o tajnik blagajniku Sa-vage-u. kateri na podlagi praktičnih metod jako točno vodi svoj posel. Ker še razni posebni odbori niso bili gotovi s poročilom, je bila sejtf zaključen« *>b pol enaj- revedirfle pravilu Oh petih ZA.e-sti uri dopoldne. _	čer je bila «sključena zadnjsSfc»-
Nato smo se nekateri podali ja. Razšli smo se z zavestjo, da ogledat dr/a v iv» jetnišnico (veli- ^o delovali v interesu organizi-kanska zgradba na 14 akrih sve- ranega delavstva, ta, ktero obdala 27 čevljev viso- Kotiečno naj omenim,- da Co-ko obzidje — ograja). Z zaniman- l„!nlni8 je mesto, ki mu ga ni pa jem sem opazoval moderne delav- ra y njem se da polovico ceneje niče, v katerih delajo jetniki in to živeti kot v marsikaterem drugem v korist državi, odkar so voKlci mestu, posebno če vzamemo v pri glasovali za odpravo "labor con- mero Pittshurg. Pa. Njega leg« traet" v jetnišuiei. Ogledali smo SP mj dopade; krog tm*ta se raz-si veliki dve obedniei, v katerih prostira velika planjava z boga-hkrati lahko obeduje pet tisoč tivni farmerji. Slovenca sem v ve-oseb. Z napetimi očmi sem opazo- Hkem Columbovem mestu zastonj val "restante", ko so zapuščali	^asi Sfm se nadejal, ds bo-
delavnice ter po sto mož skupaj fo kakšen delegat, ker fukaj je korakali h kosilu pod nadzorst- precej Slovencev zaposlenih v v oni, enega stražnika.	premogaraki industriji. Prihod
Da jih lažje nadzoruje, prisi- nji£ hočem poročati o situaciji tu-ljeni so tesno drug za drugim ko- kajšnih in Pennsvlvanjsktti premo rakati, Žalosrten prizor pa se je ^rjev. oziroma njih težkoče ter nam nudi), ko pride mimo nas ena dineiplino.
stotnija samih invalidov; eden	Tj. Olažer.
brez noge, drugi brez roke itd.	____
Kaj neki so ti ljudje zakrivili v KONCERT PEVSKEOA DRUftT-človeški družbi? — Nadalje smo yA "BLED" V FRANKLIN si ogledali* staro jetnišnico, kjer	PA
danes ni dovoljeno nobenega več Tjetognja predpustna sezona je zapreti, ker so celice iste preveč n ^^ naiM»vhhin biHa dokaj ži-mrzle in vlažne. Videli smo tudi ^hna Mn(>iro fclrftovanj in raz-električni stol, na katerem je bilo njh	podpornih društev «o
<*o danes Hektrokutiranih 41	Vmkfmn ol>ilo 7nWVe, po-
sebno ustreglo s«» ie tistim, kate Moram priznati, da so nove ee-	rfldi ^^
iee moderno urejene ter snažne, >?ajlepži in naiimpozan^nejša dasi v resnici prav male. Po ime- prhv(titev pa bil gotovo k on-nih jetnikov, ki so prilepljena na ^ S1(>v	^ izohr ^rnitva
vrata, sem sodil, da ie velika ve- ««Blpd»» kateri „ jP Vr$[\ v ločina Amerikancev. Vseh skupaj boto	x fehr lf>13 K temil jetnikov v državni jetnišnici je k(Vnoert.n ^ prijavila tudi pev-1603: seveda včas. ve^- in veasih «'Planinci Raj" in manj. Ko smo zadostili naši rado- «Harmonie" iz Johnstown-a k vednosti smo odšli s srčno željo, ^e](>vnTijn tor nftsj vrli gledali-da bi nikdar ne bili kandidati za [frrR]<t. diiPtnTltilki	?nov pozicijo v pisanem jopiču. Bo ka- [rf)hr dr '«Vihar" jz Dunlo. Pa. t,Ti mislil, kaj %sem se od stvari kfltpri ^ ^ pHredlli iffro "Tri-oddalil. Po mojem mnenju je je- y n basnim usoehom. ča nekaka postaja na tiru delav- " ^ ob ? 30 ^^ sp ^^ skega tfiban.ia ; seveda revolver in obWniltva. je bila dvo "noz-kavseni ne spadajo tu ^^ ^ ^ lt^ .}7ohr
.. j . , .. ,	doma" do zadnjega kotička za-
Tretj. dan K ^nvon<-,ja n«da-	^^ V,R,Hfni odW > imel
^VH H bn;Z po-obml, zaključkov.	^ ^ ^
Predloženih jf bilo par resolucij \______. ____.. „ ,_____-„„
kovani tambnraši bo se kmieeno
. , .	, iiii- I prikazali ter otvorili koneert s
,e. kakor po dru^l. se doka., P<>-	knra(<nioo, naUar RO 7Ji.
manjkljiva. Popoldne se .,e spre-	dr, it v»
vodstvom vrte*, in navdnše-nega pevovodjo g. Tg. TTude-ta. Pevske točke so bile lepo izvršene: zlasti pesmi: "Jaz bi rad m
tičočih se plačilne lestvice, katera
sicer ne tako radikalna, kot bi bilo želeti. Na podlagi te resolucije konvencija prizna, da vladajoči
razred dela postave sebi v korist. ^ • f in 4lj	, ft
Zatoraj naj izobražujemo drug lasovirja Ljlldnt drugega do končnega cilja: pla- < . £__sr
ča, do katere smo opravičeni, namreč polno vrednost našega dela.
Na tej seji se je razpravljalo tudi o A. F. of L., s katero naj bi imeli ožji stik. kakor do sedaj. Naša organizacija pošlje na vsa ko njih konvencijo po sedem delegatov. Za zastopstvo plačujemo po 6 centov od člana na leto, kar pa precej lokalnih tajnikov za nemarja ter ne pošilja določene svote na pristojno mesto.
Ker je bil na tej seji navzoč tudi bivši mednarodni predsednik T L Lewís, te je nam na željo delegaeije predstavil ter čuda — v svojem dolgom govoru ni enkrat žel aplavza, izvzemši nazadnje ob koncu, kot je običajno. Priporočal je stare metode v vladanju organizacije, češ. da se je na teh zidalo. Poveličeval je pionirje s prstom kazoč na par sivolasih delegatov. Omenil je tudi mlajše, češ. da se moramo poučiti, kako da je bila ta organizacija osredotočena. Pokazal je mržnje do štrajkov. povdarjajoČ, da se zamorejo vise zahteve doseči diplomatskim potom. Dokazal je v svotfsm govoru, da je sovražnik modernih idej. Pod njegovim pokroviteljstvom izhaja list "industrial lude*", v katerem, pa so
vo je burno aplavdiralo; pevci «o žeJi javno pohvalo. Dasi je še malo Ča.sa g. Hude pevovodja dr. "Bleda", vendar se že sedaj pozna. da poatane "Bled" v kratkem ča*u zbor, kaiteremu ne bo de kmalu para.
Soe. pev. zbor "Plan. R«ju je nastopil z dVema pesmama. kot prvi nastop tega zbora je bil častno rešen. Treba je upoštevati, da ta f>evski zbor obstoji komaj me-«ee dni. V doglednem času je pri Čskovati na .j lepših uspehov od te ga zbora
TVv är Harmonie^ * n i nastopilo. Na uprašanje zakaj ne, so pojasnili, da so popolnoma iz tira. Tmeli so sicer pevovodjo pred g. TTudetom. vendar uspehov ne morejo pokazati nobenih, (to bo de nekoliko žaljivo za nekaterne-že. vendar moj namen je poročati resnico.)
Tgra "Trije tički" je nepriča kovano dobro uspela. Krčmar •Tarm je igral zelo dobro. Spel« (gdč. Mary Zgoue) je bila pravi ttp mlade goapodmje na Sloven skem. Svojo ulogo je rešila brez vsakih opazk. Krotjač irrar in ata ri Piskrovez so igrali nad vse po voljno, zlasti piskrovez je izbolj Šal sveij nastop od ssdnjič upri »orjene igre. Nadkrilil je samega
s«*>e, |>oaebno se je pridobilo tem, da je vsak igralec poča hi govorom, da «e je smeh med činstvom polegel, nakar je nad». Ijeval svojw irf<»go ter tako oiuo gočil, da se je vse dobro razumelo. Sodniku (g. L Bavdek) je nje. gova uloga kot rednemu uiirn». mu a strogemu značaju kot nalašč pristojaila. Sodnijtfki sluga je p» svojo ulotfo re^il^naravnost nej»ri-ča kova no dobro. Orožnik, k( strogi mož pont'ive je bil na svo¿ jem mestu; skratka: igra je dovr. šeno lepo izpatlla in igralci biti ponosni na t h ko krasni m Ako upoštevamo teswkst gb odra v Slov. izobr. domu, m/vramo pač priznati, da bi na bolj pravnem odru še boljše igrj^^® Prjzuati m- jjm mora, da bi delt čast tudi največjim slovenskim odrom v Ameriki.
Požrlevalno-st vaša in neii4>og-Ijivi pogum za napredek in pro-sveto je tista dika, s katero si bo-dete pridobili priznanje in pohvalo slov. ljudstva v Ameriki.
Po končanem nH|)oredu je tfle- ! drla prosta zabava in ple«. Tamb. 1 zlKur "Gorska Vila" je sviral le-pe poskočne komade, nešteto [>a-rov mladine je plesalo v rajskem anivti. Le pmliitro je minil ta zlati čas, kajti točno (»b dvanajsti uri je stražnik naznanil konec zabave in plesa, nakar se je zabava nadaljevala v posebnih sobah okrog miz, nu katerih se je penil zlatorumeni ječmenove v neštetih vrčkih itd.
Slov. pev. in izobr. dr. "Bled' je ponosno na to svojo prireditev, zlasti pa na udeležbo ogromne množice, katera je [*rihitela iz vseh krajev. Zartopane ao bile še zlasti naselbine: Cambria. Gar-rett, DunJo/IJovdell. South Fork Portagc, Moxhom, Conemaugh itd., sploh ves sloveneki živelj tega kraja. Kljub temu se pa Še dolbijo poturú'e, kateri oznanjajo v Nevvvorškem dnevniku, da je to društvo le malo znano! To društvo je ene izmed najbolj delavnih na glasbenem in kulturnem polju za Slovence v Ameriki. Ima tudi že dosti javnih nastopov, pri katerih so tudi drugi narodi obč|ido-vaJi lepoto-slovenske peemi. Znano je celo v Pittsburglr-u, kjer se je leta 1910, 2. dee. udeležilo največjega kontesta pevskih društev v veliki in krasni Carnesie Hali pred 5000 poslušalcev; tudi od tu je častno izšel. Da bode pa še bolj znano, bode že sedanji pevovodja in ž njim navdušeni pevci skrbeli, da vam zamašijo za vseJej usta !	.
Na tem mestu ne bodeme razkrivali publoeti in bedarij, katere so izrodek človeka, ki se danes trka po praih, da dela za svoj "mili" narod, vsakdo ga pozna. Obljubimo pa, da Moderno za maj-nišVo izdajo "Proletarea" po na-šej skromni zmožnosti sestavili zgodovino in oris družabneira življenja Franklinslnb Slovencev. Največ pa bomo posvetili "Bledu". kar bode najbolj zanimivega za javnost. Pojasnili bodemo, kako si je isti indi vidu v iz "ljubezni do svojega naroda" pridržali in os v oij il društveno blagajno ^katero ima še danes v svojih ro-kuh. kljub temu, da ni njegova), in vse društveno premoženje, a člane pa ven pometal; — to vse iz ljubezni, nota bene "za narod" itd.. Kar bode dobreira. bodemo pohvalili, kar pa slabccra. in tega je toliko, da bode smrdelo do nebes, pa tudi — objavili, da na ta
način javnost spozna svoje "častitljive" voditelje. Dmtlefl pa imaš ti poštenjakovič v*eh pošten jakov priložnost prizadetim članom — pevcem iz leta 1910 povrniti škodo, katero si jim pov-rročil in dati jim zadoečenje za vse storjene krivice, katere si jim prizadjal Ako hočeš, da ne zvejo Širši krogi o tvojem delovanju za "mili" narod in za ubogo dela-stvo".
Odgovor "Protestu" v 26. Ste vitki "Glss Naroda" pa naj bode gori označena veselica.
S soe pozdravom:
AndTej Vidricb.
Draginja
Detroit, Mich. — Drsginja je tisto važno vprašanje v vsakdanjem življenju, katero ima rešiti vsaka družina in kakor tudi vsak poaamezni človekr Nihče ne more reči, da je draginja nekaj take ga, ksr se gs ne tiče, kajti nihče ne more živeti bre« jedi, obleke, stanovanja itd. Družba se danaa
!
PKOLBTAHEC
B2Jv ipicAnem jako tnalo
eden tli drugi posameznik, ali ee-le druiine rešujejo ta problem dan za dnem, samo ta izvršujejo dolžnosti do družbe, dlje ne sega aki4) družbe za posaniezne druži-, ne in posameznike. Le tu pa tam, ko odkrije plafce javnosti nara*-nost grozno mizerijo, v kateri ai ve ceie družine in poaameamki.
• se nsšs družba g»"« ■■ **
* sveeano kotalim dejstvo, da je treba nekaj ukreniti, da se take a kulturo dvajsetegs «to letja šksndaW.io- razmere odpravijo Toda konatatiranje obsrtoje-¿alortml' dejstev-je navadno vse, kolikor stori naša kapitali-atifoo buržu a zna (Vruiba za izbo-- Ijašnje bednega i>olrtžaja vHike ▼ečine delovnega protfetariata Včasih sega njena skrb za pet dlje in tedaj se prirede razkošne . zabave, kojih cisti dobiček se ima N porabiti za "pomoč". Ako pomislimo na obsežnost bede in na to pomoč, potem, vemo, da pomeni tako izboljšanje kaplico v morje! Tu in tam je tudi običaj, da dobe reveži od dobrodelnih zavodov enkrat ali dvakrat na leto živil, da se dotični dan najedo do sitega. Vsled tega se je iz twt naše javnosti kar eedila človekoljub nost. ko se govori o velikem delu naših dobrodelnih zavodov. Pri tem s«- pa nHjče ne trpraŠa, kako ti reveži prežive ostalih 364 dni v letu.
Da je družba kljub tem ostudnim ranam na svojem telesu ostala mirna, se'ni prav nič čuditi, kajti v njej je prevladovalo rnnen je, da morajo biti na svetu revni in bogati ljudje, da je bilo vedno tako in da bo tudi'ostalo vedno tako. Toda s socializmom je mahoma padlo to naziranje. Socializem je pokazal človeško družbo v pravi luči, pokazal je, da je revščina med delavskimi masami nepotrebno zlo, ki se mora odpraviti. Revščina je samo posledica izkoriščanja delavcev od stra ni delodajaicev, ki jemljejo štiri petine tega, kar delavec zasluži dočim dobiva delavec le eno petino tistega, kar je njegovo delo vredno. Vsled tega vlada na eni strani nepopimn revščina, na drugi pa nepopisno bogatstvio in razkošje.
Socializem pa je pokazal tudi pot, katera vodi do izboljšanja, do pravičnejše človeške družbe, v kateri bo vsakdo deležen popolne vrednosti svojega dela. Delavci spoznavajo v vedno večjem številu, da se jim godi nepopisna kriviea in vedno hitrejše se uresničuje rek: "Delavci vsega »veta združite se. zgubiti ne morete drugega kot verig, v katerih ste uklenjeni."
Fr. Oglar.
proti našim načelom. Ako bomo mi organizirani delavci podpirali skebski list, potem bomo še mi postali skebski z njim vred, in naš uniontzem ni potem vreden nič! Dolžnost unijskega delavca je podpirati unionizem s teui, da kupuje v kolikor je največ mogoče samo unijske izdelke. Kdor tega ne stori, dasi bi lahko, ta uaj se zsveda, čegavo vlogo igra. Toliko na znanje O. N. da se ne bo preveč jezil Čez ta protest. Ako bi mi tega ne storili, potem bi bili proti pravilom U. M. W. of A.
Ob tej priliki se obračamo s pozivom na glavni odbor, kakor tudi na vse postaje dr. sv. Ffarba-re, da bi delovali vsi na to, da se sedanje glaailo O. N. kakor hitro mogoče zavrže ter nadomesti s kakim drugim listom,, ki je uuij-ski in ki se bojuje za pravice delavskega razreda.
Društven pečat
Jakob Baloh, predsednik. Jakob Selak, tajnik. And. Podlesnfk, blagajnik.
•topnifea, ae ponudim jaz zopet za zastopnika, pa uaj velja kar
hoče.
Dne 17. decembra 1911. se je bil ustanovil socialistični klub št. 66., spadajoč k J. S. Zvezi tn sieer s 5 člani. Kakor navadno, j« imel tudi ta klub vsepolno nasprotnikov; a smo šli oreko njih naprej po začrtani poti.
Dolžnost vsakega mezdnega su žuja je, da vstopi v naše vrste ter tako povapeši našo zmago. Nihče naj ae ne ozira, kaj poreko "črn protivniki", kateri so začeli uvi devati, da ni nekaj prav, zato ao ae začeli med seboj kavaati. Se malo časa potrpimo in vsi bodo prišli počasi za nami, eden za drugim, kar bo pomenjalo popolno zmago ža nas.
Frank Levstik, tajnik kluba.
(Op. ured.; popis je došel prepozno za zadnjo številka, vsled tega nismo priobčili poziva za se jo.)
Protest »proti Glasu Naroda.»
Jacksville, Kans. — Društvo sv. Barbare, postaja štev. 59 Jacksville. je na svoji redni me sečni seji 12. januarja 1913. so-. glasno protestiralo proti skebskc. mu listu Glas Naroda kot glasilu društva sv. Barbare; obenem n« zahteva, da preneha biti omenje ni list glasilo naše organizacije ter dal dobi ta posel kak drusr list, najbo Že kateri h ore, samo da je linijski ter da pise v smislu delavskih koristi ter pravega delavskega napredka, ne na zr koristi delavskih izkoriščevalcev — kapitalistov, kakor dela slovenski dnevnik v New Yorku. kateremu ; ni za drugo kot za vsemogočni dolnr. Delavec mu je deveta briga. Da je to res takb. je razvidno iz pisanja tega lista v zadnjem časn, ko je razmliio zavedne slovenske delavce z vsakovrstnimi priimki blatil in sicer samo zato. ker sp se javno izrazili, da prote stirajo proti obstoječemu krivičnemu sistemu, ki edini je od<govo-ren za sedanji skrajno bedni položaj trpečih delavcev. Po mnenju G. N. nsj bi slov. delavci kar njemu prepustili svoje zahteve m potrebe in on bo vse uredi]. Ali pa bi imel ta list to nalogo v prvi vrsti? V koliko jo je izvršil? Pomagal nam je iz luže v mlako. Za to je čaa. da skebskemu listu G. N. obrnemo hrbet za vselej.
Da pojasnimo zavzelo stališče, naj še omenimo, kaj nas je člane dr. sv. Barbare, postaja 59, privedlo. da protestira proti G. N. Vzrok je ta: Mi člani omenjenega društva, kskor tudi člani ve* drugih jednot in zvez, smo tmij-ski delavci; list G. N. pa je skebski. Vsled tega smo moralno vezani da zsvrsčsmo vse, kar je
BARBERTON, 0, — 26. jan. -
Ob zaključku starega leta 1912. se je na stotine pol papirja po-tratilo za preračunanje ogromnega dobička, katerega so delavci
kopičili 365 dni in 365 noči. Poleg tega se pa mora delavec zadovoljiti, da je vendar še živ in «la mu ni požrešni kapitalistični sistem kosti polomil. To je letni do-Irtčeik delavca.
Od kar je pa bil sodrug Etbin Kristan v Zdr. državah, vi-dimo velikanski preobrat med našimi rojaki. Od vseh strani Zdr. držav čitamo dopise od na novo v naše vrste vstoplih sobojevnikov, kateri so sprevideli, da je edino v socializmu moč, s katero zamoremo obračunati z našimi krvosesi: Veliko je protestiranja proti (2, N.. Vprašali bi se, zakaj vendar to? Vsak zaveden delavec naj naredi, kakor sem jaz, pa bi bil že zdavnej iz površja.
Dokler bo imel G. N. za seboj ljudi — naročnike, toliko časa se t»o lahko norčeval iz delavcev in napadal njihove organizacije; toda, kadar zgubi tla pod seboj, tedaj bo ostal to, za kar hoče imeti druge. Ljudje, ki so si pomagali z delavskim denarjem in sedaj napadajo iste delavce, ker me ti bojujejo za življenske pogoje, so podobni kukavici, ki se je izredi-la v tujem gnezdu, a za plačilo pometala svoje tovariše iz gnezda, ko je postala dovolj močna. To„da tu ne gre stvar tako gladko. Razredno zavedni delavci so spoznali ta sebična nagnenja ter se postavili po robu. Zaklicali so: do tu in nič dlje! Napovedali so sebičnosti brezobziren boj in tega se je nasprotnik ustrašil in zato raje utihnil kot da doživi usode-poln poraz.
Dobijo se pa še rojaki, ki se izgovarjajo pri O. N. na .starokraj-ske novice, na eno in druge stvar' Vse lepo in prav; toda, kadar hoče kdo omejiti svobodo in napredek delavcev, tedaj morajo vsi ne opravičeni izgovori izginiti. Delavstvo mora pred vsem varovati svoje lastne interese, zlasti tedaj kadar jih lahko varuje!
Delavec mora pred vsem gledati za svoj kruh, kar je naravno in jasno. In kadar je kruh v nevarnosti. tedaj se bo vsak najpr-vo pobrigal za kruh in šele potem za kaj drugega. Ako torej deJavec uvidi, da je košček kruha, katerega mu dajejo kapitalisti vsak dan manjši in da često «*t)o ne zadostuje, potem mora n«j prvo gledati, kako si bo priboril od sVojih izkoriščevalcev boljše življenje. Sele potem, ko bo doseženo to, bo svet dobil zanj vrednost in pravi pomen. Iz tega je razvidno, da se mora delavec najprej brigati za razmere, v katerih živi, in šele potem za iste drugod.
Kadar bodo delavci toliko izobraženi, da bodo znali ločiti svoje toristi od koristi svojih nasprotnikov, tedaj bo tudi za delavce nastopilo novo življenje. Do tega časa pa je dolžnost vsakega zavednega delavca, da gre na delo za socialistično prmpagando, na delo za socialistično časopisje, ki i»či delavce razločevati njihove interese od protidelavskih interesov. "Proletarec" mora v vsako slovensko hišo v Ameriki!
V naši naselbini je zavladal mir. Spanje "pravičnega" se na daljuje pod okriljem črne megle. Vea boj je nekam ntijmil. Celo za Proletarčev koutest se ni nihče oglasil. Ker smo sicer brez za-
Franklin, Cgh, Pa. — Ker so
nekateri rojaki vsled svoje trgovine znani po imenu v sleherni slovenski naselbini v Ameriki, se jih med nami večkrat omenja in o njih govori. Ko se enkrat tako pogovarjamo, reče Mr. Pajk iz Oo-nemaugh. Pa.: "Ja. fantje, tudi mi Slovenci imamo svojo "črno roko" v New Yorku, ne samo Italijani." Vsi ga pogledanno začudeno. On pa reče: "Kaj tako v me zijate? Resnica je! TTočete. da vam povem? Stvar je sledeča: Ko sem prišel drugič v Ameriko, sem šel obiskat v New Yorku tovariše mojega poklica. Tako(j ko vstopim v nih šifkartaski glavni stan, začujem: "0 Žan! Halo Žati!" in tako dalje je grmelo od vseh strani. tako da sem mislil, da so znoreli ali sem pa morda sam postal blazen. Ko se malo zavem,' se pa spomnim svoje izvol.jenke, kate ro jim takoj predstavim. Na povabilo. dn na j «e vsedemo. smo se takoj odzvali. Prične se takoj po arovor o raznih rečeh, kar se tiče 'biznesa". V eni sapi so mi pripovedovali. knkšno veliko zmago dosegli, "človeka, ki je grozil našemu "biznif«r\ smo popolno-ma^vničili: pricmali smo ga tako daleč, da je storil samomor — ni ra več med živimi. Pred nami se sedaj vse trese. Nikoli se ne bo nihče več drznil iti z nami v konkurenco. To je zmaga za nas. kaj Žan*" — Ker sem bil nekaj mesecev v starem kraju, nisem znal kaj se je izvršilo takeira in tako /namenitefira. Na moie vr>rašarue. kaj vse to pomeni, me začud««<io pogledajo in vprašajo: "Žan, kai res nič ne ves* Tisti "nihče" tam v Pittsburgu, Sehlander, kateri jf | skušal s svojim lističem "Delavski prijatelj" in s prodajo šifkart škoditi našemu profitm in za kogar se tudi ti tako zavzemal, je storil samomor — vstrelil se je. Z njegovim samomorom se .j* tudi končala konkurenca proti nam. Sedaj smo. zopet na trdnem ; sami smo "bossi" čez .vse". Ker sem bil v resnici dober prijatelj Mr. Schlanderja, me je to, kar sem slišal zelo osupnilo. Ves potrt uprašam, kako se je vse to izvršilo, kaj je bil pravzaprav povod samomoru? V pravem rokovnja škem krohotu mi povedo, da so se poslužili taktike, ki je lastna sa mo "črni roki" in izkorišč«val cem delavcev. "Napadali smo ga na vsakovrstne načine, ga-blatili in črtili. V javnosti smo ga pokazali kot največjega niČvredneža, sleparja in hinavca, kar jih je ke-daj bilo med Slovenci. To je imelo svoj odmev. Ljudstvo mu ni več zaupalo, na list se ni hotel nifiče več naročiti; naročniki, kar jih je bilo. so začeli list opuščati; denar-ja mu ni nihče več zaupal, podjetje smo mu popolnoma uničili, po «tal je pravi revež. Peoatalo mu ni nič druzega kot vfet-i v roke kramp in lopato in iti delat v kako jamo. Ker je pa bil gentleman in kot se je iskazalo, zelo domi-fljav, gi je raje vzel sam svo(je j življenje. S tem je končano za vedno. Mi smo tisti, ki smo ga prisilili. da je izvršil ta korak."
Ko slišim te krute sebične beee* de, sem bil ves potrt. Rekel sem le: "Ubogi Schlander, prisiljen si bil storiti samomor. Škoda te je bilo; bil si dober človek. Imel sem te rad." Takoj mi posežejo v besedo: "Nič škods! Ksr je iskal, je našel; prpv mu je. Ksij se je pa silil v naš šifkartaški in dru*ri bi«-
ADVERTISEMENT
V STARO DOMOVINO POTOM
MM Kasparjeve Državne Banke
nes! In vai tisti, ki bodo vtikali svoje prste v naš biznes med Slo- _
bodo m "IPOTOVANJE
Tovariši delavci, ali morete dobiti gršo t'črno roko" kot je šif kartaška v New Yorku. Ti ao toliko drzni, da so pripoznali umor rojaka Schlanderja v Pittaburgu in z umorom grozijo onim, ki bi ae drznili nasprotovati njihovim sebičnim namenom.
p. N. P. J. Be sicer ni vtikala v nobeden tak biznes ali kaj slične-
* j'**™ " Cortland a i pošiljamo denar v prav p« hajduško napadali. Vzrok
je bil menda le ta. ker je postaja- SK*	«■pra4a|a ln zamea)«|o denar vsehdriav
la močna in radikalna; izrazila ae	~ W	»« '«plsča za Kfitl, bre» odbitka. -
je proti skebskim izdelkom in pro- ¡¡St** Slovanska Banka v Ameriki. - Daje S% obreati. - Slovenci poatre-ti delavskemu izkoriščanju to jih * ,IOVeil^em	- Bmnlca ima $6.118,821.66 premoienja
t ^trt^^iir:1 IKASPAR mm BmA> 190° bim isum AW., ^
ima in kako hitro t* širi razredna
■a|ceae|e la
Naia pa rob ruina poalovnica je najvetja na Zapadu hi ima vae najboljie oceanake «rte (linije). Sifkarts prodajamo yx> kompaal|aldk cenah.
vse dele sveta. ceneje eot posta
zavednost med njenim članstvom. To je bilo preveč za njih nazadnjaške buče. Dobili so še nekjje par "fino" študiranih oaeb in takoj «e je začelo bombardiranje in grmenje na S. N. P. J. in zavedne delavce.
Napadalci ao ai bili popolnoma »vesti zmage, to tem bolj, ker se jin» je pridružil tudi neki list v Clevelandu, kateremu se je zdel napredni duh pri S. N. P. J. fc» konzumna organizacija v Cleve-andu zoperna. Boj je bil sicer h | kratek ali tem hujši, srditejši. J Orna roka:' je grozila brez uspe-1;; ha. Zavedno delavstvo se ni da-o zapeljati. Nasprotno: kar naenkrat je vstalo in se pokazalo v svoji veliki moči ter zaupilo "črni roki": Vstran ostudna roka od naših delavskih organizacij, dru gaČe bodete okusili našo veliko moč, o kateri nimate niti pojma, kako silna je. To je koristilo. "Čr na roka" ae je odstranila in se skrila v kot, kjer bo čakala do prve prilike, da izvrši zopet ponovni napad na zavedno delavst vo.
Tovariši delavci, bodite pravljeni!
P. Pavlovčič.
Dobra domaČa kuhinja, éé
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTA IJ RA CIJA -IN POOL TABLE
M. Poldruga*
1816 So. Centre Ave.
♦♦♦♦♦»»»♦♦♦s»................p..................».
o	*
Naia popolna razprodaja se j« aa _ ¿«1«. Veliko znižanje na vnem zjui-»kem blagu, kot oblaka, suknie, klo buka, kap«, itd., za inlarieviife in od raftene mote.
Imamo najbolj*« obleke tvrdk:
Cluett, Monarch, Inter«ta and Wil-•on Bros., ter srajc« in spodnjo obleko in klobuke tvrdke "Stenson".

KOTRBA BRATJE
S. W. Car. 26ih SI. « MUlsrd Ave.
Tel. Lawndale 3682. Obleko po meri. ♦ 00 64*644«
pri-
MILWAUKEE, WIS — V res
niči je težak botj, ki ira bije de-lavHtvo. Toda bije tra uspešno.' Da bife ga z vidnim uspehom, v sve-sti ai da mora tudi zmagati. In zmagalo bo gotovo, prej ali slej. Vem. da se marsikateri izmed na* upraša: Ali bode kmalu, ali ne. in kdaj bo napočil dan popolne zmage proletariata. — dan. ko bo-
(Nadaljevanje na zadnji strani.)
Naročite si knjigo:
Cvetke iz papeževega vrta
OD
A. H. Skubic,
2710 So. Clifton Park A., Chicago
STANE 50c.
Ali «ocjajaJi7em razdira dom? Ta knji ga Vam pove kdo razdira dom.
Papež «u Kristus
Poživljamo duhovnike in katolika ne, da zanikajo fakte, ki ao v tej knjigi. v katerej do kažemo, da je rim-x'ko-katoliftka cerkev nekrn^anska. — Vsaka stran posebej odpira oii. 224 strani. Cona 25c s poitnino, 5 sa $1 Vsak, moSki ali ^ ženska, intersiran ameriških institucijah in v svobodi bi moral naročiti vef komadov te knji jf»> in jo ra*Airiti med prijatelji in znan «L
AMERICAN LIBERTY PUB. CO. Dept. 149. Box 814. Chicago, ill.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
i
vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000 00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA, blagajnik.
Naše ]K>djetje je pod nadzorstvom "Clearing Houmi " ¿ikaekih bank torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prev zema tudi" ulo" «e poštne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8 N P 1 Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka «iprta-lo 9 ure zveeer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vloien v naAo banko nosi tri procente. Bod,t* nvejarlni da Je pn naa denar naložen varno ln dobičkanosno
L STRAUB
URAR ^
1010 W. 19th St. Ohl cao. Ol
Iaa vetje aalofo ar, variti«, pna ao* ia <h«fih drafoth. Lavrfcijo la/ popravita v tej etrnki »
CARL STROVER
Attorney at Law
Zutipi >a rtih Mdiiiik. St. toba 1009
E
133
WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Talafon : Main 3989
JOS. A. FISHER
Buffet
Ima aa raapalaga vaakavrataa piva, viae, smedke, L I. 4.
Itvrstni proctor ca okreptile.
3700 w. '28th Ü,	Chlcage, 111.
'Tal. La wa dale 1TC1
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2148-60 Blue Island Avenue, Chlca0o. lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
rtmFTAPr' ^tvo in trK°vce- "GLASILO"
in PROLETAREC" se tiskaj v naši tiskarni
Telefon: Moaroe 3447.
H. SCHWARTZ
ima popolno zalege trpežnih ablek ln drnca moške eprave: klebuke. kapa, ¿•▼1J« ter vsaka vratna knfre.
164—166 N. Halsted St., Chlca«o, m.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik aa notranja bol et ni ln raaocainlk.
■ zdravniška preiskava breaplatae—pla «*ti ja le zdravila, 1924 Bine Ialaatf Ava., Chicago. Ured nje od 1 do 3 pa pal.; ad 7 do 9 zvečer. Izven Chieagt ftiva«i bolniki naj pišejo elovenako
P070R! SLOVENCI! POZOR!
8 A L O O N
a sodera!« kcrijiUta
MARTIN POTOKAR,
11 Sa. Cea tre Ava
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
aodoricc, mineralne vode in raznih neopojniH pijač.
1M7 So. Flak st. Tel. CanaJ 140*
H. COOPER
trgovec ■ fivili aa drobno ia debtlo
Popolna zalaga sadja ia zelenjave. Dobre in svete jestviae aa zapadai strani.
3744 W. 28th St,	CMcaga, 111.
Nareiila rapoiiljame aa vse strani meeta. — Telefo* Lawadale 762
M. A. Weisskopf, M. 0.
U rad aja ad S—11 pradpoUfee ia od M arate.
Toi.
1S4S So. Aahlaaá Ato. Casal 476
Ctooafo, BL
»»HOL KT AREC
ust ca nrrmusK delavskega
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
I irtii-V la iad*j»Ulj:
I Sdavska tiskotae drnifce
v CMcafe, III.
Nareèniaa: Zs Amerik» #1.00 ss «slo Isto, 1.00 m pol leta. Zs K v ropu $2.50 is celo Isto, $1.25 sa pol leta
_^_______Pri ipi tm w>( NnUMi
^■si SM—f* »tU HT AMI i
PROLETARIAN
I^SA ga--mut
fWll «PVBWL W'
Erma t TunsAT by s PsMUklaf C»«paay
Glasilo Slovenski organizacije JufoeL socialistično Zvsss ▼ Ameriki
Subeeriptioa rates: United HUtes and Oaaade, $2.00 s year, $1.00 tor half jesr. Foreign eoentriee $2.50 a year, $1.36 for half year. Advertising Rates ea agreement.
naslov (address):
"PROLET AREC
2146 Blue Island ava. Chicago, Dl
ODKOD IZVIRA ČLOVEK?
Ameriški znanstveniki odgovarjajo: is nižjih fcvaliik form
Nazadnjaki razne baže že od nekdaj pikajo socialiste, češ da so alodigavedi kakšni "zločin#", ker verujejo, da človek izvira iz opice. Med bolj kulturnimi narodi se tudi največji nazadnjak ne upa več smešiti s tem nikogar, kajti sam ostane smešen. Le mod Slovenci in podobnimi kulturno zaostalimi narodi je Se mogoče, da čivka v javnosti kakšen Sojar in zbija neslane sale iz evolucijske teorije, katera je že davno' priznana stvar. Socialisti gotovo verujemo v evolucijo (razvoj), ker kot dosledni naprednjaki živimo z duhom XX. stoletja» ne pa v srednjeveškem duhu, dasiravno stvar o razvoju človeka ne spada v naš politični in gospodarski program.
Ravno zadnji teden so chikaški listi objavili mnenja trinajsterrh najznamenitejših ameriških učenjakov glede evolucije. Ravnatelj chikaške univerze. Shailer Mathews. kateri se še drži bibliških nazorov in izdaja revijo "The Biblical World", je pred kratkim pismeno vprašal vse znasnenitejše učenjake, ki so na giasu kot strokovnjaki ene ali druge znanstveni profesije, dali verujejo v evolucijo in kaj mislijo o nji. Do sedaj je dobil trinajst odgovorov in sicer od sledečih znanstvenikov:
William Patten, profesor biologije in zoologije na Darmouth uči-lišČn; Jacques Loeb iz Roekefel-lerjevega zavoda za zdravilsko rszisksvanje v Neu Torku; Henry P. Osborn, predsednik "American Museum of Natural History" v New Yorku; Ray Mouilton. profesor astronomije na chikaški univerzi: T. P. Mall, profesor anatomije na John Hopkins Medical u-čilišču; S. W. Wiliston, profesor paleontologije na chikaški univerzi; E. G. Confclin. profesor biologije na Priceton univerzi; John M. Coulter, profestor botanike na chikaški univerzi: C. M. Child, profesor Zoologie na chikaški univerzi; Frank R. Lillie. profesor embriologije na ohikaški univerzi; diaries B. Davenport, iz 4*Department of Experiment Evolution, Carnegie Institute" v TJa-shingtonu, D. C.
Vsi ti učenjaki so se soglasno izjavili, da Darwinova razvojna teorija je že davno rešena stvar in da edino vprašanje, s katerim se znanstveni svet danes še bavi, je, kako evolucija deluje. Vsi se strijajo s tem, da je človek nastal iz jedne same celice — nazvane "protopiazma" — in da se je tekom milion in milion let razvijal potom nebrojnih živalskih form in končno potom anthropodičnih opic do svoje današnje oblike. Toda rozvoja še ni konec; človek se razvija naprej in kdo ve, kakšno obliko bo zavzel bodoči človek čez milion in milion let, ki pridejo. — Najkrajši in najznačilnejši odgovor je dal Charles B. Daven-poitt: "Na Vaše vprašanje lahko odgovorim z jednim samim stavkom : jaz ne poznam moderno izobraženega človeka, kateri bi no priznal eV6lueije."
Profesor Mathews je bil seveda skofo presenečen vsled teh odgovorov in v svoji rovi ji "The Biblical World" piše. da bodo morali-krščanski faktorji spremeniti biblijo v soglasju Dsrwinovc teorije* in sicer čimprej, tembolje.
Torej; tsko pravijo ameriški u-
čenjaki, ki niso socialisti I A ko hoče "Aerikanski Slovenec" še v nadalje smešiti razvojno teorijo, naj svoje neslane šale v bodoče naslovi na imena omejenih profesorjev. ♦
ETIKA IN SOCIALIZEM.
Kdor išče v socializmu edino le vprašanje dobrega zadrižk a in
osemuruega delavnika, mu »eve-da ne prizna pravice preiskavati, kaj je dobro in zlo ter stikati po virih človeškega ravnanja in človeške volje. Toda naj se to zdi marsikomu čudno, vendar je resnica. da materiattzem, odnosno ekotiomizem ni prvo vprašanje socializma. temveč Se le rezultat socialističnega razmišljanja in raz iskavanja. Prvotno vpraSanje so cializma je sorodno onemu utHi rstisričeie etika v najplemenitejSi obliki: Kako (inseiemo najvišjo srečo človeštva? Se le spoznanje, da so gospodarske rasmere podlaga, na kateri se dviga vsa stav-
P KohKTjyKKC
Ijenja, je dokazano; a tudi prikrojeni so navadno materialnim ciljem in potrebam. KapitalistiČ na. družba jo ustvarila tatov« <po poklicu, katerim se zdi njih rokodelstvo po vsem enako z vsakim drugim. Na neki anketi n* Dunaju je poročal policijski fun kcionar, da se |>roetiftu.tke večinoma nič ne zavedajo nizkotnosfti svoje obrti. A špekulant ki izime miljone iz siromainih ljudi in jih morda do zadnjega vinarja poie ne v veter, je prepričan, da je imeJ »molo. ne pa. da je delal kri« vico.
Najboljši dokaz za odvisnost etike od socialnih, pred vsem gospodarskih razmer, pa daje veli-ksnsko protislovje med veljavno teoretično in med dejansko praktično etiko. Po imenu je morala našega časa krščanska, a ni ga krščanskega načeJa, ki ne bi ga krščanska družba teptala in zatajevala. Krščanska teorija je asketična: Odreci se temu svetu; ne zbiraj zakladov, ki jih žro rja in moli. Kapitalistična družba
ha socialnega življenja in da se
danje socialne uredbe ne morejo | hlepi po užitku in krščanska eer-služiti in ne dužijo splošni sreči.
kev sama zbira zaklade, ki so "od
temveč jo ovirajo in uničujejo, poraja zahtevo, da se morajo pre-drugačiti gospodarske razmere in tako napraviti podlaga, na kateri si človeštvo lahko sezida stavbo popolnejše sreče. Po tem spoznan ju se loti socializem svoje naloge: Priboriti delavstvu tako moč, da bo lahko uresničilo nov socia len red.
V	zmislu socializma je vsaka etika plod svojega časa in njego vih razmer. Kar se je včeraj »ma tralo za dobro, je danes lahko zlo — in narobe. Kulturna zgodovina daje aa to neštete primere. V očeh starih Rimljanov so bili Slovani etično manje vredni, ker je pri njih član družine "kradel", da je obdaroval gosta; Slo-vanom. ki takrat še niso poznali privatne lastnine, se je pa zdelo povsem naravno in prav. če je posameznik vzel dtel skupne lastnine. da je počastil gosta. Etika sedanjega civiliziranega svata, sloneča na krščanstvu, obsoja u-mor. Vendar sodohns etiks dovoljuje in celo slsvi vojno, ki je organizirana moritev. Usmrtitev človeka v dvoboju je po mnenju "viteških" • krogov v nekaterih slučajih nujna zahteva časti. Krasti je nečastno: izrabiti gOspo-darsko odvisnost siromašnega' ljudstva in nakirpičiti sadove njegovega dela v svojih blagajnah, je lepo in poveča ugled izkoriščevalca. _
V	dobi. ko je zakon razvoja priznan v vsakem področju, je mnenje, da sloni etika na večnih, nespremenljivih zakonih, smešno. Kakor vse. tako se menja in razvija tudi etika. Če se umakne socializmu sedanji gospodarski in socialni red. nvora nastati tudi e-tična praznina, katero pa takoj izpolni nova etika
Vprašanje je le, če je dovolj razlogov, braniti sedanjo in ovirati novo etiko. Nasprotniki socialne demokracije trdijo, da bi socializem pahnil družbo in človeka v nižave. v katerih izgine v*e, kar je etičnega in moralnega. Nasprotniki si v ta namen izbirajo izmed mnogoštevilnih etičnih teorij tisto, ki najbolj služi njih željam, pa mislijo, da je tedaj vse opravljeno. Toda dokler ni sred stva. s katerim bi se moglo avtoritativno izpodbiti vsako nasprotno mnenje o vprašanjih etike, visi tudi obsodba duševnosti socializma v zraku in se sme smatrati za taktičen pripomoček v boju konservativcev zoper socializem, ki nima večje vrednosti, kakor trditev katoličana, da poseduje edino resnico in da so vso nekato-liČani prokleti.
Sedanjo etiko bi radi ohranili, ker bi radi obvarovali sedanje družabne razmere. Socializem pa hoče spremeniti socialni red, pred vsem njegs gospodarsko podlago in prepušča mirne duše bodočemu razvoju nove etične zakone, ki vzklijejo iz preoranih tal. Vse kakor pa ima socializem pravico, izreči prepričanje, da pospeši njegova družba tudi razvoj etike, da prinese s seboj boljšo etiko, kakor je sedanja. Da — šele socializem napravi podlago, na kateri bo morda mogoča enotna etika. Sedaj imamo tolko različnih moralnih zakonov, kolikor drnftah-nih razredov in še v vsakem raz redu različne variacije In nianse. Do so nacori o dobrem in zlem odvisni od matericlnih razmer šiv
tega sveta". "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", j« temeljni nauk krščanstva; okoristi se pri svojem bližnjem, kolikor le moreš, je vodilna teža kapitalistične špekulacije in skoraj neizogiben zakon v našem družabnem življenju.
Če hoče socializem spremeniti gospodarske razmere, je torej gotovo, da se morajo s tem predru gački tudi etični nazori in zakoni. A če ni sploh absurdno govoriti o dobri in slabi etiki, je vsekakor nezmiselno trditi, da etika socializma slabša od sedanje. Gotovo je. da pride še le s socia lističnim dmžsbnim redom etična teoriia v soglasje z etično prakso. Ce bo človeku obstanek tako zagotovljen, da ga nohen slučaj ne bo mogel prisiliti, na tatvino, tedaj bo lahko veljalo, da je krasti grdo in zlo. če bo vsakdo lahko živel od svojega dela, se bo vsako izkoriščanje bližnjega lahko stigmatiziralo. In če izginejo
miru iu zanj delovati ali pa naj se sramujejo pred socialnimi demokrati . . . ravno tako kakor so socialno demokratične stranke vseh dežel pravočasno vstale in se ustayile frivolni vojni» Prav tako bi bile morale napraviti kričan ske organizaije po različnih deže lah. Seveda, Če bi bilo vse tako, kakor bi moralo biti!"
odgovore, da so bili pijani od žga-uja itd. Nasledki so, da enega po-neso v mrtvašnico, ali bolnišnico, druge pa v ječo. Pomislimo sedaj, koliko takih slučajev se dogaja vsak dan na a vetu. Vzemimo, da sta pri vsakem slučaju samo dva, ki sta odtegnjena produkciji in koristnemu delu. V sto slučajih je štiristo rok manj v proizvajanju. če prištejem k temu Se razne sodne stroške, trpljenje in pokvar jenost po ječah, žalost po rodbi nah, solze matere ubitega sina, za prtega sina . . . koliko gorja!
Poglejmo delavca! Koliko jih je, ki ae redno opijajo, se potem valjajo po jarkih, razbijajo svojo borno opravo po svojih slabih stanovanjih, uničujejo, trgajo svojo obleko, katero so si težko prislu žili, prigarali! Ko so trezni, se ke sajo vsega tega, kesajo se tudi da so v pijanosti pretepavali svojo ženo, deco, napravljali sramoto celi družini, a moči nimajo re či: Ne bom več tak, ne bom več žival! Vprašaj jih. zakaj delajo tako, zakaj se redno nalivajo s polivko, s hudičevo vodo — žgan jem in ite bodo ti vedeli odgovora.
Spominjam se na neki tak slučaj. MoŽ se je redno ob sobotah, ko je prejel svoj tedenski zaslužek nalil z žganjem, potem razbijal doma kakor besen, kar mu je prišlo pod roke, in nemnogokrat zapodil v zimi celi družino ponoči iz hiše, da so morali iskati stano vanja drugje. Ta mož je bil sicer vsklila malone vsa dejanja mo- dober 'človek in njegova žena mi dernega proizvajalca in kdor pri-! je pravila, da je bil dober soprog znava to temeljno razredno nazi- in oče dokler ni začel piti žganja ranje, priznava tudi razredni boj Prašam torej tega moža nekoč, in ž njim tudi današnjo enotno zakaj se do nezavesti opija. Pravi taktiko socialistov:- Ta logika je mi: Veste gospod, človek pozatbi železna.	1 na vse križe in težave in se vsaj
Če je proletariat nastopil za za par ur odtegne temu žalostne svobodno šolo — je storil to žara- mu življenju. — Pijanec je kon-di svojega razrednega naziranja, čal v blaznici! . ' to je zaradi svoje koristi; če jej To je vendar čudno. Opija se. soialistieni proletariat v prvih vr- da poizabi na revščino, kakor da stah bojevnikov za popuiarizaci potem ni še hujše. Ne misli, da jo vede in znanosti in eden prvih je njegova revščina še večja, da nositeljev svetovnega naziranja je žalostno življenje še žalostnej-— to je zaradi svojih koristi, za- še, kolikor bolj ga dobiva v krem ladi svojega razrednega naziran pije demon alkohol. In gorje mu,
ja. Ne rečem, da je egoizem edini če ni spregledal o pravem času in ekonomični povodi za voone med poif,(j in pogroj v<lerau proMar „i imel toliko raoči (la je 2magal
narodi, tedaj ne bo zakon "Ne	skemu deiu ali najmočnejši je	samega sebe in se preporodil. Je-
uhijaj' samo zapisan, temveč bo	Ta egoizem je namreč najmočnej	če, strašne bolezni, zgodnja smrt
dosegel tudi praktično veljavo. V	^ giia napredka posameznika. Ce-	in kletev otrok ob njegovem gro-
sociahzmu je kal nove etike; eti-	mu bi torej tajili, kar obstoji in o	bu, katerim je dal slabo in kratko
ka socialistične družbe ne bo n*.	$emur 8e iahko prepričamo vsako	življenje. 1. odstotek otroških živ-
zadovanje, temveč napredek. So	minuto T Če stara družba izvaja	ljenj reši medicinska veda, alko-
cialistični človek bo na vsak na-	[z egoizma rop in nasilje, izvaja	holizem staršev jih pa 100 odstot
čin boljši človek od sedanjega, že { proletariat kot nositelj nove druž	kov ubije.
dE EN NASPROTNIK
Pod tem naslovom je znani sta-rokrajski sodrug Abditus napisal članek o velikem socialnem zlu alkohola, o njegovem neizmerno Škodljivem uplivu na telesni in duševni organizem človeka, vsled česar se mora zavedno delavstvo že iz svojega načelnega stališča boriti proti alkoholizmu kot kapitalistični instituciji, proti uživanju, ne pa nroti pijancu. Članek je sic<y pisan za starok rajske razmere, a velja v polnem obsegu tudi za Ameriko, kjer igra alkohol še važnejšo vlogo.
Abditus piše: .....
Moderni proletariat sreča skoraj pri vsakem koraku kakega novega sovražnika, kako novo ustanovo stare družbe. Proletariat razrednega naziranja ima jasno začrtano pot, katera se zrcali ravno v njegovem razrednem nazi-ranju. To naziranje so koristi proletariata. Koristi nove, bodoče družbe so namreč tudi koristi proletariata in obratno.
Iz tega enotnega naziranja so
zato, ker bo v boljših razmerah lahko boljši. —	Zarja.
Važno priznanje social demo krači ji.
Profesor Rade niše v "Christli-
be, bodoče kulture iz egoizma svo Zopet drugi zavživajo alkohol
bodo in ljubezen in bratatvo.	zaradi telesne slabosti, odnosno
Egoizem stare družbe je neor	moči. Velik del delavstva je še da
ganiziran, novi egoizem pa se po	aes v veri. da opojna pijača da
tom spopolnitve organizacije člo-	človeku moč. odnosno mu je okre-
veške družbe plodonosno naloži i	pi, pomnoži. To naziranje sem sre-
che Welt" o mirovnem kongresu *a posameznika i za družbo.	čal že neštetokrat, posebno med
socialne demokracije v Bazileji' Iz tega vedno naraščajočega	delavci z napornim fizičnim de-
sledeče: "Ono demonstracijo bi egoizjna, ki temelji na razrednem	lom. med težaki, hlapci, zidarji,
bila morala uprizoriti krščanska naziranju, pa prihajajo tudi ved-	tesarji, rudarji, cerkev, ako bi ne bHe razmere v no novi nasprotniki. In ko človek Danes je že veda dokazala, da
njej take. kakeršne so. Če bi nam- misli, da je prišel že do konca, do	je to naziranje ničevno. Vžitek
reč imeli krščansko eerkev, orga- vrha. od koder ni nobene poti veo	alkohola človekovo moč vedno
nizirano krščanstvo . . . V neka- naprej, kjer se jenja vsak napre«	manjša, omejuje. Če pogledate iz-
terih krogih je vsaka stvar že ob dek, se pojavi nov sovražnik, na-	pitega človeka, vidite, da je fi-
veljavo, če se zanjo zavzame soci-' sprotnik in boj se prične znova,	žično čisto oslabel. Pač pa je res,
alna demokracija. Ker so ti krogi Eden takih momentov je bil v	da vživanje opojnih pijač ustvar-
tudi največkrat vladajoči, zato zadnji polovici XIX. stoletja pri-	ja fantazijo in jo pomnožuje. Na-
imajoMržave škodo. Zlasti pri četek boja proti alkoholizmu. Ko	vaden človek potem misli, da je
nas; koliko vidikov za politično j* proletariat prišel v svojem raz-	ta fantazija moč. kar pa nikakor
življifijj^bi lahko našli pri social- v°j» na gotovo višino, kjer se je	ni res. Umetniki pač delajo mno-
ni demokraciji. Z vso mirnostjo njegov svetovni razredni nazor	gokrat s fantazijo in zato jhn slu-
bi se lahko učili tudi od socialnih razširil, je zagledal med svojimi	ži dostikrat opojna pijača. Na-
demokratov in jemali od njih to. pomožnimi nasprotniki tudi —	sprotno pa delavcu, ki dela z ra
kar je dobrega, pa naj bo v ka- slkoholizem. Dolgo je taval po	zumom ali pa s fizično močjo, al-
knšnikoli obliki in zvezi. Ako se temi in ni videl demona, ki je	kobol le škoduje, zato odločijo juristi in vladarji kruto mesaril posebno med njim, • • tako težko, tedaj naj bi to storili proletariatom. Ko ga je zagledal, Alkoholizem je ravno tako del
kristjani brez vseh pomislekov. *c je pričel boj, obenem pomno-	kapitalistiške družbe, kakor mili
Mednarodnemu socialističnemu žen boj proti kapitalski družbi.	tarizem, prostitucija itd. Zato se
kongresu so v Bazileji odprli ka- Danes ni treba več dokazovati,	za boj poti alkoholizmu more o-
tedralo in duhovništvo vsega me- da je čezmerno uživanje pijač,	grevati le oni, ki mrzi današnji
sta se je udeleževalo razprav. Me- škodljivo i telesu i duhu. Kdor je	sestav družbe, le oni, ki vidi v
ni se zdi to kakor častna rešitev videl prihajati na vojaške nabore	tem sestavu nepopolnost. . Če se
za cerkev, čeprav zelo ponižna. V nekdaj korenjaške kmetiške fan-	malce ozremo v življenje vidimo,
Nemčiji so že vse pridige izdelane te, se je lahko prepričal o tem.	da se takozvani "boljši krogi"
za slučaj mobilizacije in iz vseh Majhni, suhi, bledi — znaki pre-	inteligenca, ki potrebuje morale
prižnie bi se slišale enake besede, zgodnjega, pretežavnega fizične-	ravnotako, kakor ljudstvo kmha,
Principielno .versko so že oboro: ga dela in čezmerno vživanje	opija in naliva z najboljšimi žga-
ženi za vojno. Spokorne in pro- žganja. Mestni ljudje, živeči v	nimi in nežganimi pijačami. Ljud-
šnje molitve, ki bi bile povsod ob prahu in dimp. zaduhlih «tanovan	«tvo zato pravi, če se visoki go-
izbruhu vojne, so že pri cerkvenih jfh, prašnih delavnicah, vedno	spodje opivajo, zakaj bi se pa mi
^regimentih pripravljene in odlok sklonjeni in pitani s slabo hrano,	ne?
zanje bi bil tako točno rzdan ka- — kdo se bo čudil, da so slabotni	tod ona velika reka onemo-
kor povelje za mobilizacijo. Med in bledi in jetičnit In vendar ko-	glosti in popolne moralne pokvar-
tem pa se plazi prošnja za mir či- liko jih je med njimi, ki bi ne biii	jenosti.
sto tiho v splošnih cerkvenih mo- to, kar so postali, če bi se znali Od čezmernega vživanja dege-
litvah in le semintje slišimo po- boriti proti neumevnemu čezna	nerirani nositelji današnjega zi-
sameznega župnika, da v svojih tomemu za vži vanju slkoholičnih	«tema so ravno oni živel j, proti
pridigah narahlo opominja za mir pijač.
kateremu je naperjeno razredno
Ali kristjani v našem času ne fmc Glavno pa. kar izziva proti al- naziranje proletariata

.io prepuščati vso skrh za mir so- koholizmu, so nasledki čezmeme-eialnim demokratom Tako lehko *a uživanja ojtojnih pijač naj se ne odrekajo prvenstvu. Poglejmo v sodno dvorano: Ako oficirji v takrh časih bruii.io Kmetijski fantje »o se sporekli. ?voje meče, tedaj je to njihova stepli, ubili kakega svojega tn-dolžnost — Kristjani pa bi m o- vsrišs ali saj težko ranili, pobarali v takih časih resno govoriti o bili. Zakaj so to storili t Sami vam
Če postane ta zavest, rszredno nsziranje vsega, ljudstvo ne bo več sledilo zgledu moralno propadle buržvazije. Boj proletariata proti alkoholizmu mora biti načelen. Proletariat ne sme svojega
ae bojuje proti monarhiji, juje proti nji, kakor je tako dokazal Bebel. kot proti got instituciji razvoja in obsoja i tudi atentate na suverene, ki morejo zato, da so s« slučajno dili kot knezi: ce se proletai bojuje proti klerikalizmu, se juje proti njegovemu zistemu, proti njegovemu svetovnemu na-ziranju. ne proti posamezni» duhovnikom in če se končno boju-je proletariat proti alkoholu, se bo>uje proti celi njegovi instituciji, proti njegovi izdelavi, prodaji, proti tiživanju, ne pa proti pijancu kot osebi.
Zato pa mora ta boj biti organiziran, uspešno ga more voditi le proletariat; ogibajte se z društvi in organizacijami gostiln, pred čemur so svarili že stari čartisti, zakaj s tem le pospešujete pijančevanje in limona bi jate organizacijo.
Prirejajte predavanja o škodljivosti alkoholizma, zakaj vedite, da je alkoholizem del kapitalistiške sestave današnje družbe in da ta kot organizacija noče in tudi ne more nastopiti proti alkoholizmu, ker bi s tem nastopila sama proti sebi. Vsakemu posameznemu se mora dati toliko sa-inozavedne moralne moči, da se bo vzdržal in premagal svoje stra sti v imenu svojega egoizma in vseh drugih.
Da je alkoholizem res nujna u-stanova današnje kulture, to vidimo vsak dan najeklatantneje pri takozvani kolonialni politiki Evropskih držav. Žganje je bilo ono orožje, s katerim je uničil moderni kapitalizem cele narode po Ameriki, Avstraliji, Aziji, A-friki ter si tako na dobičkanosen način osvojil zemljo in zaklade prvotnega prebivalstva. Naravnost uničevalne so številke, ki govore o hitrem izumiranju nekulturnih plemen in narodov vsled preobilnega vživanja žganja. Prav je torej imel nemški socialistični poslanec Singer, ki je rekel na nekem stiankarskem zboru: V eni roki križ, v drugi steklenico žganja — tako se razširja evropska kultura, t
Taka evropska kultura pa se razširja tudi po Evropi, med nami. vsak dan, vsako uro.
Ne morem si kaj, da ne bi navedel jako značilnega slučaja. Ne davno sem se sprehajal s prijateljem po ljubljanski okolici. Ko greva skozi neko precej raztrgano vas — me opozori prijatelj na neko hišo. Nad vežjo te hiše je bilo namreč razprto pisano: "Hvaljen bodi Jezus Kristus." poleg tega napisa pa je visela tudi rumenkasta tablica z napisom: Žganjarna." Človek bi se sme-ial. da ni stvar tako grozno žalostna.
In ta demon se razširja in raste vedno bolj; vedno večje in večje so njegove žrtve, vedno silneja je reka alkoholističnega pogubljenja. brez solnca in svetlobe.
Revolucionirajmo sami sebe, u-primo se temu valu, ki grozi s poginom. Ne rečem, da naj se vsakdo popolnoma vzdrži pijače; to vedno niti mogoče ni, dasi je cilj protialkoholičnega gibanja popol na zdržha od opojnih pijač, — a omejimo čeznatorno uživanje, živalsko nagnjenj* do pijače, opojne pijače, prestanimo enkrat v tem slučaju biti "človek brez razuma."
Dr. Adler pripoveduje v predgovoru brošure švicarskega socialista Langeja proti alkoholizmu, da je bil svoje čase navajen spiti vsak večer ko je prišel truden in upehan od političnega dela domov, vsaj en kozarec piva: mislil je, da mu to da novo moč, odnosno mu jo pokrepča, in navadil se je tega tako. da je moral spiti svojo mero. Danes pije zvečer vodo in pravi, da mu ravno toliko zaleže, kot svoje dni pivo, katerega nič ne pogreša.
Vsak naj prične pri sebi. Tako »o pot za nami vedno širja in vredno silnejši bo odpor proti temu (Hovekovemu sovražniku — obenem socislistiškemu nasprotniku.
načelnega bola nikdar zatajiti. C« I ga bo spremenil
Ne preziraj «vojega tovariša -delavca, kateri še nič ne ve o socializmu in se ti morda posmehu-;e. Pomisli nsse, kako si ti enkrst sodil o socializmu. Poduči ga. in% ako te neče poslušati, čskaj. Čas

Zločini Jeklarskega trusta.
(Nadaljevanje s prve strani.) beljeno je orodje, vsak predmet, kar pride pod roko — jvavi inferne
—	pekel 1	i	/
In poleg tega večni at rab, večna nevarnost. Smrt se reži is vsakega kota. I« bobneče mašinerije .treskajoče beložareČe mase v kotlih, razbeljenih peči, škripajočih dvigal vedno gleda pošastna smrt... En sam trenotek brezbrižnosti — in nova žrtev je v njenih krempljih.
—	In v tem |>eklu stotine, tisoče sužnjev poti in nateže svoja telesa gnanih pod dmuonsko silo. Pekoči bič je vedno nad njimi, neviden sicer ali nad ujm» je le. Delati morajo v grozni vročini. Toda to delo je zanje in izvrfriti ga morajo. Bobneči stroji nikoli ne.utihnejo, gakajtx'i plamen ne ugasne in — nevidna roka s tenkim bičem je vedno pokonei...
To traja 12 ur.
Ko ta čas poteče, pobere naš suženj sviojo "peico" in beži domov. V jutro je bil njegov ofcra<z pepelnat, sedaj je črn iivrazoran • širokimi brazdami. Oči so mrtve. Telo je pa mokro od temena do podplatov. Oblega se ga oprijemlj* kot zmoČene cunje. Komaj pride ven na mraz, naenkrat se spreemeni oblaka v leden oklep. Kakor da bi vrgel človeka iz vroče vode v banjo ledu... In tako se Meče suženj na tresočih nogah, izdelan, izmučen — kakor da bi ga kdo neusmiljeno natepal...
V pisarni "Steel trusta" je pa zapisana svotica $1.50 — nagrada sa njegovo delo dotičnega dne!
fn kaikor je danes, tako bo jutri, čezjutri iu vsak dan naprej. Celo leto in leto za letom, dokler ga ne zasači vedno pražeči demon v jeklarskem peklu, ali dokler mu ne odrvenijo kosti docela, oplah-nejo mišice in izpuhti zadnja iskra eneržije, nakar mu poreče delovodja : "Moi, ti ti preslab in prestar sa to delo. Pojdi — kompanija Unerabi vtčl"
Ali se je čuditi, da beda kraljuge v domovih jeklarskih sužnjev v So. Chicagi, Gary itd.t Ali se je čuditi, da žene in otroci teh siromakov nikoli ne poznajo nobenih udobnosti življenj^?
Poldrugi dolar na dan! -	,
In — ali se je čuditi, da krvosesi Morgan. Carnegie etc.. ki » krvi in mišic teh ajužnjev prešajo milioue. navsomoč nasprotujejo delavskim organizacijam?
Lincoln in Marx.
(Nadaljevanje s prve strani.) šanju za vzor vzvišenega krščanskega junaštva, katero ni bilo nad kriljeno v nobeni dobi in v nobeni deželi. lato je v resnici energično in navdušujoče zagotovilo privržene moči resnice ter končnega in splošnega triumfa pravičnosti človekoljubja in svobode. Ne dvomim, da bi vaš veliki narod ne rafržal naziranja. katero ste izrazili: in na dru*ri strani pa zagotavljam, da bodo ista naziranja rodila občudovanje, spoštovanje ter vzajemna prijateljska čuv-stva med ameriškim ljudstvom. Zato pozdravljam to medrfpre-memho naziranja kot preroka, da bo mir in prijateljstvo med tema dvema narodoma, kar je tudi moja želja, ostalo večno, pa naj se zgodi karkoli ali naj pride nad vašo deželo karkoli hoče. ali pa nad mojo."
Abraham Lincoln.
Ko je bil Lincoln k* a 1864. ponovno izvoljen za predsednika, mu je generalni koncil Mednarod ne delavske zveze poslal pismo, v katerem mu častita na izvolitvi. To pismo je sestavil Karl Marx in vsebuje meid drugim:
hMi čestitamo ameriškemu ljudstvu na Vaši izvolitvi z veliko večino. Ako je bila Vaša parola ob prvi izvolitvi, odpor proti moči sužnjedržtva, tecfaj je ob ponovni izvolitvi Vaš triumfalni bojni klic: smrt suženjstvu! Že od začetka tiranskega ameriškega boja je evropsko delavstvo instinktivno čutilo, da nosi ameriška zastava izraz njegovega rozreda.
Ko se je oligarhija tristotisoč sužnjedržcev osmelila napisati prvič v zgodovini sveta: — suženjstvo, — na prapor oborožene revolucije, tedaj je delavski razred v Evropi takoj «videl, da ima upor sužnjedržcev namen poklicati v življenje splošen boj imetja proti delavstvu---.
Evropsko delavstvo je sigurno, da bo ameriška vojna ra odpravo sužnosti započela novo ero v pov-zdigi delavskega razreda, kakor je bila vojna za neodvisnost za srednji razred. Smatramo za ep«*, halno vrednost, da je usods naložila to vpjno na Abrahama Lin čolna, zvestega sina delavskega razreda, ki bo popeljal svojo deželo skozi brezprimerem boj za rešitev zasužnjenega rodu in kon-stitueijo socialnega dela."
Iz navedenega je razvidno, da so Marx in ostali socialistični voditelji v Evropi smatrali Lincolna za irvaredno velikega . moča in osvoboditelja.
NOV. SOO. DNEVNIK
Švicarski sodrugi so pred kratkem začeli izdajati drugi socialistični dnevnik, ki se tiska v Chanx de Fonds. Časopis ima trdno financielno polago in se ni bati neuspeha. Lastuje ga zadružna kompanija strankinih članov.
Mednarodnost kapitala.
Kadar gre kapitalistom za pro fit, tedaj ne poznajo med seboj narodnostnih .ozirov in predsod kov, ne stanovskih časti in dosto janstev ter naslov. V kraj« pro-fita se cesar druži s plebejskim ind ust rejcem, ki si je znal pridobiti toliko, da more na kapitali stični trg. Vročekrvni kraljički, grofiči, barončki .knezi te* enaka druga žlaihtna sodrga pozabi na svojo modro kri in na vso predpi sano ceremonial no etiketo ter se brez pomislekov pridruži najbolj neotesanemu in surovemu kapitalistu iz meščanskih vrst: da je le siguren profit, pa naj bo njegov komapanjon 'Amerik a ner. Fran eoz, Turk ali kar hoče. Tudi versko izpovedanje ne dela med njimi nobene razlike. Židi se druži-jo s katoličani, protestanti, mo-hamedanci, samo da gre "kšeft". Profit je najboljši most za pre mostirtev vseh nasprotstev.
V tem pogledu je prinesel kapitalistični "New York World" prav zanimive podatke. Ta list s ponosom poveličuje ameriško industrijo. V dokaz za svoje trdit ve navaja dejstva, da smatrajo evropejski vladarji Ameriko za najboljše polje za profit in-vsled tega vlagajo svoj denar v ameriška podjetja. Poleg teps p« smatrajo tudi ameriške banke var nejšim kakor Iste v svojih lasrtnih deželah. Med investicijami evropskih monarhov in drugih modro krvnežev v Ameriki, zavzemajo železnice prvo mesto. Tako je n. pr. ruski ear. lcatereara smstrsjo nekateri za na jbogatejSega človeka na celem svetu, soflastnik cele vrste» ameriških železnic, pri ka terih ima založenih okrog 25 mi-lionov dolarjev, od katerih ima vsako leto okroir pol miliona dohodkov. Angleški kralj Jurij V ima založenih 20 milionov v ameriške vrednostne papirje. Nemški cesar poseduje za 12 milionov ameriških akcij, od katerih vleče najmanj	dividende letno
Pruski princi so zlasti zainteresirani v canadske železnice, v katere so invesfira«1i Že lepo Število dolarjev. Tudi drugi evropejski vladarji so zainteresirani v ameriški profit: med njimf celo Španskega kralja Alfonza ne manjka.
Tz vse ara tega je razvidno, da službe vladarjev dobro neso in da ti patentiranei ne žive v pomanjkanju. Poleg dragih dvomih potrat n osti j jim 5e vedno preostal« toliko, da si n svojim preostankom po strani prislužijo kak cent?! Kako živi vladano ljudstvo pod vedno novimi davčnimi bremeni, to je menda najmanjša briga, ki jo ima okronana sodrga
Koliko ima Rockefeller dohod kOT na dan.
Ena izmed rmih slik, ki jas-no kažejc? vso neaasliXano krivič-nost kapitalističnega družabnegs reda, je dejstvo, da ima en sam čluvek na dan $250.000 dohodkov. d očim »se na milione delav-
o«v z največjo težavo preživlja od danes do jutri.' Vjuk dan njihove brezposelnosti pomeni zanje povečanje že itak neznosne bede. $260.00 na dan! Za delavca je to nepojmljiva svota, za kar tero mora v največ Slučajih 125.* 000 delavcev -trdio delati dolgih deset ali več ur, da jih zaslužijo; a John Rockefeller jih "dobi", če kaj dela ali ne, naj bo nedelja ali praznik ali delavnik, dež ali soinee, zima ali poletje. Njegovi dohodki ne poznajo vremenskih ali časovnih ali kakih dfugih ozi-nov.
Po zanesljivih podatkih ix Wall Streeta v New Yorku lastuje Rockefeller v New Jersey Oil družbi 244,419 delnic, ostalih 322, 000 delnic te dTužbe lastuje par ducatov drugih m uiti mil i on ar je v. RockefeHerjev deflež v tej družbi je vreden nekako 220 milionov dolarjev. Njegov letni dohodek od teh delnic znaša okrog 45 mi* lionov doiarjev. V Standard Oil Co. of Indiana lastuje Rockefeller 34.000 delnic, kojih midmost se c>eui na 100 milionov dolarjev. Njih letna dividenda znaša okrog 18 milionov dolarjev.
V drugih podjetjih Standardi Oil družbe ima Rockefeller o-gronvuo premoženje, cenjeno na 250 milionov dolarjev.
Pri tem ps Se niso uračunjeni ogromni dohodki, katere vlečejo drugi člani Rockefellerjeve rod-bibe, zlasti njegov edini sin in brat.
Poleg petrolejske induectrije kontrolira Rockefeller več železnic, rudnikov in drugih podjetij, ki ga deJajo za najbogatejšega človeka na svetu.
dtrajk na I. C. železnicah.
Nad šestnajst mesecev že traja štrajk v delavnicah Illinois Central železnice. Štrajk postaja vsaki dan usodepolnejši za družbo. Nesreče so vedno pogostejše, ker so vozovi in lokomotive nepopfrav ljene, vsaj zadostno ne. Pritožbe prizadetih induatrijeev so vsak dan Številnejše, vshed česar je morala meddržavna trgovska komisija poseči vmes. Eden izmed nadzornikov te komisije je pred zveznim sodiščem v Menphis izpotve* dal, da je oprava I. C. 3Mezniee pod vsako kritiko. Toliko vsakovrstnih pomanjklivnsti je, da je nemogoče vse zabeležiti. Proti družbi je vložena cela vrsta tožb zaradi krršitve varnostnih zakonov. Vsi ti nedostatki in prestopki so posledica Sitrajka in druižba ne more vzdržati prometa na zahtevani višini popolnosti s stavko-kazi.
Kako usodepolna postaja trma železniških magnatov priča to„ da stoji samo v Menphisu 50 nerab-Ijivih lokomotiv Poleg tega se je samo v teku zadnjih 14 dni izgo-dilo pet nesreč, ki so prizadejale kompaniji na stotisoče dolarjev škode. Vsa škoda prizadeta družbi po štrajku. znaša lepo število milionov. Toda v svoji brezobzir ni trmi pusti uprava raje vse iti k vragu, kakor da bi ugodila o-pravičenim zahtevam svojih delavcev. kar bi ne pomenilo niti ene desetine škode, ki jo ima vsJed štrajka
Strajkarji solidarno vstrajajo in so pripravljeni boriti se toliko časa, da bodo njihova zmaga pogina. Družba bo kmalu prišla do alternative t pripoznanje unije ali popolen bankerot, kar pomeni zmago za štrajkarje.
Driavnl urad sa socialne sada
ve je bil z novim letom uatanov-ui na Švedskem, Urad, ki je podrejen minktrstvu notranjih dev, je razdeljen na Štiri oddelke: I. oddelek se peča s delavskimi in sploh s socialnimi vprsian-ji, 2. odelek z delavskim vsrst-vom, 3. oddelek s socialnim zavarovanjem in 4. oddelek s socialno statistika Državni urad za socialne sadeve se sme pri svojih delih posluževati posebnih, deloma trdno nastavljenih vešča kov, nadalje zastopnikov delavskih in delo-dajalskih interesov. V bližnjem se prideH državnemu uradu poseben socialen sovet.	• •
V nsSi republiki vlada manjšina. V kongresu so zastopani v prvi vrsti bankirji, potem vejetvor-ničarji. veletrgovci in v pičlem številu farmerji. Delavci, ki tvorijo ogromno večino prebivalstva v Uniji, nimajo v bodočem kongresu niti jednega zastopnika. Vlada manjšine je vselej krivična vlada.
Rmeno «'asoipisje je pml tremi tedni mogočno zatrobilo v svet, da je John D. Roekefeller "podaril" ohikaški univerzi 10 milionov dolarjev. Ravno tisto časopisje je zopet sporoičilo zadnji teden, da John D. Roekefeller dobi 15. feb. $9.776.760 dividende od Standard Oil Co. To je brez malega ravno toliko kolikor je "daroval" univerzi. Ali je John D. kaj na izgubi? Ali — pravzaprav — kdo je plačal tistih 10 milkmčkov? Kdor ima možgane na pravem mestu, lahko odgovori. Narobe svet! teeeeseeiteeeeeeeaeeeeeeea
: Stranka, i j
ZA MC DONALD, PA.
Jugoslov. soc. klub, štev. 90., poživlja vse svoje člane na redno sejo, ki se vrši v nedeljo 16. feb-bruarja ob 9. uri dopoludne na Prhnros, v hiši štev, 27. Sodrugi vsi na to sejo!
Jos. Nevole, tajnik.
SOCIALIST PREDSEDNIK ZBORNICE.
Za predsednika finskega dieta (državni zbor) je bil izvoljen so-drug M. Tokio, ki je pred časom delal v Ameriki deset let kot rudar. Diet zboruje v Helsingforsu. To je nrvi slučaj, da je bil socialist izvoljen na tako mesto.
Koliko saleiejo regulacije tru stov, kakoršne zagovarjajo in u-veljavjajo kapitalistične stranke, najja^ej, kaže velikanski profit, ki ga nosijo trusti, katere je vlada razbila; tako na pr. tobačni trust ali American Tobacco Co., ki je pred kratkem razglasila poleg velikih rednih dividend še 15% 4 posebijjh" dividend, kai pomeni za delničarje nič manj kot. šest milionov dolarjev, katere je uprava izprešala iz ameriškega ljudstva,-zlasti pa še iz svojih najsramotnejše plačanih dc-laveev in delavk. Koliko tem o stane od njihovega dela, je seveds drugo vprašanje!
KAKO NAJ GLASUJEMO ZA ' PRAVILA J. S. Z ?
Chicago, IU., 9. febr. 1913.
Zadnji teden je priobčil jugosl. soc. klub štev. 1, katerega član sem. navodilo, kako naj glasujemo o pravilih J. S. Z."
Da ne bo konfuzije, in da nam bodoča pravila ne bodo ovirala dela v napredku ene ali druge sekcije, sem se namenil pojasniti članom slovenske sekcije sledeče:
Kot član slov sekcije in kluba št. 1, se strinjam s priobčenim pojasnilom, kako naj glasujemo za pravila, toda le pod pogoji, da ostane točka a) Eksekutiva, kakor je v pravilih, in da se gla suje proti ( to je ne) za priziv manjšine: Glavni odbor, in sve-zni donesek, to so točke iz starih pravil; kajti dasi sem proti centralizaciji Savičevega načrta, uvi devam vendar za dobro, da ostane vsa svota za prispevke, naj-sibo poslana od katerekoli ita rodnosti, v gl. blagajno, ne glede narodnosti. Če sestoji eksekutiva. kakor je naznačeno v novih pravilih, po narodnosti iz 4 čla-iov, kateri imajo še poseben u-pravniški časnikarski odsek, potem mislim, je to dovolj garancije, da bo Zveza na solidnem — avtonomnem slatišču.
Nisem torej zato, da se voli člane gl. odbora na podlagi 200 do-brostoječih članov po narodnosti, ampak sem zato, da postavi vsaka narodna sekcija 6 kandidatov, iz-.ied katerih so 4' izvoljeni, v gl. odbor, kakor predpisujejo pravila.
To bo najbolj jasno in torej najenostavnejše za vodstvo J. S. Z. I
Glasujte torej pri eksekutivi, da ostane kakor je na glasovnici: — Da; torej proti prizivu. ' Logično je torej, da je treba glasovati Ne za priziv manjSine, da se nadomestijo člen gl. odbor vštevši vse točke do čl. nadzorni odbor, to je: glasujte za tisto, kar je bilo v Proletarcu, v tretji koloni ozko tiskano, naslovljeno glavni odbor, doli do VTT. točke, zvezni organizatorji — Ne!
Z vsem drugim) se strinjsm po navodilu jugosl. soc. kluba It. 1.
Fank Petrič,
VELIKO DELO DOVRŠENO.
Veliko delo Proletarčeve armade je dovršeno. 1000 novih naročnikov je pripeljanih iu armada je za eno zmago bogatejša. 1000 novih naročnikov med ameriškimi Slovenci v treh mesecih in to'na socialističen list! Prijatelji, to ni igrača in šala! To je vspeh epohalnega dela, ki zahteva lepo mero resne volje in navdušenja, številnih žrtev, pred vsem pa kremenitega prepričanja, brez katerega vsak agitator omaga in opeša predno je dosegel prvi vspeh, kajti ledino, ki jo orje, je trda, stlačena in zastarela! Zato je treba vedno novih moči, vedno novega ognja, vedno novih agita-toričnih sil, kakršne daje edino le zavest, da človek deluje za vzvišene principe in ideje, za resnico in pravice, za spopolnitev človeške družbe.
Vse brezštevilne ovire, ki se stavijo agitatorju na pot, je naša vrla in nevatrašena armada premagala in ostranila ter šla preko vseh zaprek naprej za stavljenim ciljem, za pridobitev 1000 novih naročnikov. Vsak zaveden delavec, ki ve ceniti pravi delavski list. priznava in občuduje ta vspeh. ki nima para v zgodovini ameriških Slovencev. Zato, živela "Proletarčeva" armada, , Živeti kontestanje. Živela razredna zavest, živel socializem, živel naš neustrašen borite! j "Proleta-rec! Živeli vsi skup, tisočkrat živeli !
• •
Gibanje kontestov v "rdečem" tednu je bilo nad vse živahno, kar dokazuje to, da se je kontest v celoti povišal za 14.100 glasov. Vsi glasovi v kontest 11 štejejo 121,700
Ker smo naznanili, da morajo vsi za kontest namenjeni naročniki v upravništvu najkasneje do 13. februarja, za danes še ne moremo zaključiti kontesta, ker gre list v tisk že v ponedeljek, to je 10. februarja, zato bo kontest zaključen Šele s prihodnjo izdajo
J. Zakovšek. Waukegan, 111. Frank Daniček, Bear Creek,
Mont...................
John Teran, Ely, Minn, .. Miss M. A. Strainer, E. Helena, Mont.............
John Kvartieh, Morgan, Pa. Val. Razbornik, Milwaukee,
Wit...................
John Merzel, McMechen, W.
Va.....................
FY. Rataic, Vandling, Pa. Louis Furl an, Muddy, 111. .. Anton Stražišar, Lloydell,
Pa.............'.......
J. Pogačnik, Stone City, Kansas................
John Koklich, Canonsburg,
^ • • • • ••••••••••••••
Ant. Ausec, Staunton, 111... Martin Meznarich, Klein,
Mont. .................
Jos. Hočevar, Pueblo, Colo. Louis Korošec, Pueblo, Colo, Jacob Selak, Pittsburg,
Kans...................
Mike Kulovec, Chicago, 111. Anton Skoffar/ McDonald, Pa
Math Rihter, Chisholm,
Minn...........-.......
Fr. Bregar, Springfield, 111. Frank Yager, Keevatin
Minn. .................
J. Zakšek, Ralphton, Pa ... John Gartnar, Fayette City,
Fa. ...................
Vencel Obid. La Salle, 111. T. Pet rich, Youngstown, 0. Miss Helen Zavertnik, Chicago, 111. . . ..........
Blaž Mezori, Carona, Kans. J. Petrovčič. Waukegan, 111. Andrej Podlesnik, Pittsburg,
Kans......;...........
J. M. Majcen, Shebovgan,
111.....................
Louis Sporar, Butte, Mont.
4100
4000 3500
3000 3200
3000
3000 2700 2100
2000
1900
1900 1800
1400 1300 1200
iaöö 1100
1000
1000 900
800 900
800 600 600
460 400 400
400
300 200
Stanje kontesta ob koncu zadnjega tedna.
Frank Pavlovčič, Conemaugh
Pa.............................13700
F. S. Tajrchar, Rock Springs,
Wy0 ................... 9000
J. P. Novijan, Aurora, Minp. 8600 Math Petrovčič, Cleveland
Ohio .................. 6500
Jos. Ferjančič, Panama, 111. 6100 Louis Glaser, Piney Fork
Ohio ................... 6000
Karol Petrich, Huntington,
Arkansas ...:.......... 5200
Blaž Novak, Pittsburg, Pa. 4500 Chas Pogorelec, Pueblo,
Colo .................. 4300
Steve Flere, Winter quarters,
Utah .................. 4200
Anton DraSler, Forest City, Pa ................... 4100
Tiskovni fond.
J. Kranz, Naylor. Mo......$ .25
F. Sajovic, Muddy, 111..... .50
F. Šaus, Waukegan, 111.....25
M. Mayer, Waukegan. Ill !. .25 F. Petrich, Waukegan, 111 .. .25 J. Spacapan. Waukegan, 111. .25 J. Podboj, Waukegan, 111.,. .§0 J. Zakovsek, Waukegan, 111. 1.40 R. Božičnik, Stone City. Kan. .10
J. «Balant, Barberton, 0.....20
Ch. Pogorelec, Pueblo, Coio. 1.00 Soc. klub Bear Creek, Mont. .50 F. Komar, Milwaukee, Wis. .25
A. Galičič, Cuddy, Pa......20
F. Rome.................50
Prej izkazana svota.....27.70
Skupno do danes.......34.10
Še danes naročile
DRUŽINSKI KOLEDAR!
Le še nekaj flti |e na raspolago!
! Vabilo na, veselico,
katero priredi
j slov. soc. klub skupno z dr. sv. Barbare i
DNE 23. FEBRUAR1JA 1913 v dvnsl J. Baloh-i Jicksvllle. Kmsas
ob 1. t»ri popoldan.
•
Ker je čisti dobiček namenjen v tiskovni lond s« dnevnik list "froletsrsc" pričakujemo obilne udeleibe od Htrsni naAiht zavednih delavccv. -:- -j-
Za dobro pivo in izvrstno godbo bode skrbel ODBOR. »♦♦MIMMMCM»MMIM»MMO»OMMIM»»»M»M»MM<
¡í.
LETARGO
Kaj piše lake štrlgelj.
8 pot* due 6. feb. 1913.
líalo 1 — Dobro jutro in dober večer! Tiatim. ki se oddibate od ponočnega "¿ihta'*, seveda: do foro jutro! — a tistim, ki ste vzeli "ProleUrca" v roke po konča-uem dnevnem garanju, pa naravno: dober veéer! — Mene se ne poznate. Well! Predstavil se vam „bom čisto brez ceremonij: Ime ini je Jaka Štrigelj in doma sem iz Šuške — pardon! —- Šiške. Je—4«r L Ti prasneta ŠuAka — pardon 1 — Šiška ošiškana H, koliko slavnih možakov in možic-kov si že darovala Ameriki! Šur! •duš — Šiikaril sem takole 3 krat 7 let, američanim pa 2 krat 5 let •«*- namreč toliko časa kot moj «tari znanec in komorat Tone ^ Sojarc. Je—srr! Veste, Tone Sojarc je z mano kure pasel in žol-<4ovampavim žabam kožo strojil, zato se ga prav nič ne ženiram — no-srr! Np ja, Tone je danes velikoineatni župnik — bajgaš! —- jaz pa velikoiumaloinestni mojster tajzov. In zadnje je ve« kot prvo. Ju bet. Veste, jaz bi tudi lahko bil. župnik, pa nečem. Da bi vse svoje žive dni prečfepel v štorkljinem gnjezdu, vohal sta rim trejalkam brezzobe čeljusti in producirá! grehe kar takole brez 4'apologiringe" — no-srr! pa če mi daste celo Šiško in devet božičnih kolekt povrh. Ne boš Jaka ! In ker nečem biti župnik, sem pa mojster tajzov.
Well — zdaj veate, kdo sem. jíer sem torej mojster tajzov, vidim več in zvem več kot vsi župniki ainerikanske, kranjske in devete dežele, skupaj. Beejurlajf! Jn nekoč, ko sem študiral ta grešni in prekucnjeni svet, prišlo mi je na misel tole: Jaka, ti vidiš toliko in čuješ toliko, zakaj puščaš, da gre ves ta štof mimo tebe? \'idiš — socialisti imajo prav ko pravijo: brez «lela ne sme biti jela. Na noge. .laka! Vzemi pero, obdelaj štof in povej ljubim rojakom, kaj vendar misliš o celi godlji, ('emu bi se bait fcaj še škof mačko — pardou! — mačka škofa osmuče, »>a ne bi ti smuk nit v javnost in potipal kakšnega nepridiprava za obisti! Daj, daj, Jaka Štrigelj — štrigljaj, štrig-ljaj, poštrigljaj!--
Dobra misel — doggoned! Dosti dolgo sem prizanašal. Kolikokrat sem lepo pozdravil človeka, o komur sem raialil, da mi je prijatelj. Odgovoril mi je: "Tepec, falot, lump!" In rekel sem: 01-rajt! — pa sem sel. Vsak dn me je kdo klofnil po desnem licu. Lepo sem mu obrnil levo lice re koč: Brat v Kristu, še iia levo se spodobi, a kaj jc storil nesnaga * Klofnil me je zopet po desnem... Je-srr! In takrat sem prisegel pri svoji kozji bradi in pri svojih špi-eanih hlačah. Jaka. nikdar več! Kakor ti meni, tako jaz tebi. Kar ti vidiš na meni, to jaz vidim na tebi v dvojni meri. S vel naj pa sodi. Amen.
Xa pustni torek sem obiskal prijatelja Sojarca. Pa ne zato, da bi se posojaril — nosrrr! — temveč zato, da vidim, kaj počne inoj komorat iz kurje ^paatir-skib let. Dobim ga v kuhinji, kjer se je vrt.il okrog kotla. 44 Zdravo Šuikar!*' ga pozdravim. "Kaj zlodja pržiš tukaj? Pa ne.da bi polhe palilt Kje je pa kuha rea! Je šla v Zagreb?" — "Glej gs. glej ga Jakatat" mi odgovori Tone in nadaljuje: 4Kuj pa hoče*t Veš kaj, moja kuhar-ca te prav nič ne briga! Jaz de lam štof za klobas*." — "Za klobase?" se začudim. — *'Ka-kup'k! Klobase, prave kranjske klobase nadevam, naksr jih pol-ljem v žolet; tam jih moj kolega Janee skuha v kaatroll in razpošlje okrog po Ameriki za frnš-
tik, kdor ôe uživati. Capito?" -"Je«! Bouo «peti to ! ' (Tone je
pozabil, da znam tudi jaz taljan-sko). In prijatelj Tone uadalju je: "Čul sem, da se ti Jaka ne kaj mešaš med socialiste. Ali je res?" — "Šur! Kakor ti. Tone. Saj ti se tudi vedno mešaš med socialiste in soeialietinje. " —"Ja
—	ali to je moj bizn«*!" se odre že Sojare. — "In moj tudi!" se odrežem jaz. —'"Veš kaj, Jaka. P redno sploh še kaj govorim s teboj, odgovoriti mi moraš na je dno vprašanje." — "Olrajt, kar vprašaj." — "Recimo, da si ti Jaka jutri' socialistični župan v Čikagi. Povej mi Jaka. kaj bi ti potem storil z mojo cerkvijo? Za kriščevo voljo te prosim, povej, kaj bi dtoril!" — "Hm! Slabo si jo pogodil. Tone. čeprav delaš klobase, bajgaš! Vidiš, Tone, tvoja cerkev je predvsem kranjska cerkev. Za vsako pošteno kranjsko cerkev se pa «podobi, da lepo čepi na kakšnem — hribčku. A kje je tvoja cerkev ? Tukaj v tejle mlakuži ti štrli, v dimu in smradu ... Ali te ni špot, Tone? Vidiš, za to bi jaz, če bi bil socialistični župan v Čikagi, takoj
da) order, da se mula tvoja cerkev na kakšen prijazni hribček." —44Ti si pa hudič!" se začudi Tone." "Toda v Čikagi ni hribov."—'14 Well, mufali bi na naj bližnji grič, pa naj bo kjer že hoče." — "Ja! Na to vižo bi ti mufal kaui na Pikspajk — kdo bo pa hodil k maši tako daleč?'
—	In jaz ga mirno zavrnem: 'Vidiš. prijatelj Sojarc, ki nič ne ve«! Kadar bomo socialisti mufali tvojo cerkev na Pikspajk, takrat bo v Čikagi sedem avto mobilov za en groš. Ti ja premore* toliko, da. boš lahko kupil vsetn svojim f ara nom po dva av totuobila, jednega za delavnik In jednega za svetek. In vozili se boste v avtomobilih na hrib k maši, vidi«! Bajgaš'
Z—rrrrrrrrr! zabrenèalo je na vratih in vstopila je — hudogle-da Mis« kuharca. "Maré ven iz moje kuhinje!" zapela je bariton
solo. Bil je konec. Prijatelj To ne je bil z enim skokom v par
loru pod zofo--jaz pa z dve
ina skokoma zunaj v neprijazni, sajasti okolici. Doggone«!.!
Well, jutri poj d em v Žolet. le kaj doživim tamkaj, bom zagviš no poročal drugi teden — ako me ne ubijejo. Če me v Žoletu u bijejo. bo pa prijatelj Sojarc mo-
lil zame
Sur!
Pa pozdravljeni.
Vaš	Jaka Štrigelj.
MATI
Socialen roman v dveh delih
Spisal Maxim Oorkij _______ $
—	Pošten človek je! — je pripomnila Saša spremivši ga * smehljajočim pogledom svojih velikih oči.
S Materi se je zdelo, da jc danea /ljen obraz večji in dobrohotnejši kakor po navadi.
Doma ste sedli na zofo, stisnili se druga k drugi, in ,mati je oddahnili si zopet začela o potovanju Saše, k Pavlu. Zamišljeno pri-v/dignivši goste obrvi je dekle gledalo v daljavo z velikimi sa-njavimi očmi; po njenem bledem obrazu se je razlilo mimo razmi--šljevanje.
—	Kedar dobite otroke, se preselim k vama za gospodinjo. In nič slabše nam ne bo tam kot tu. Delo Pavel že dobi, njegove roke so zlata m«dne ■. . .
Sa.ša se je vprašujoče ozrla na mater in dejala :
—	Ali nočete takoj za njim?
Mati je vzdihnila :
—Čemu naj mu bom? Le oviram ga v slučaju bega ... in tudi zadovoljen ne bi bil ...
Saša je pokimala z glavo.
—	Ne bi bil . . .
—	Poleg tega pa imam dela tukaj! — je dostavila mati z leh-nim ponosom.
k — Da! je zamišljeno odgovorila Saša. — To je lepo . .
Naenlrrat je zatrepetala, kakor da bi vrgla težko bruno s sebe in je dejala preprosto in potiho:
—	Tam ne ostane. Uide . . .
—	A kaj vi ? ... Tn otroci ? . ..
—	Ne vem. To že uvidiva^tam. Z menoj mu ne bo treba računati, ne bom gs ovirala. On bo svoboden. jsz njegova — sodrnJHcs .'. Težko mi bo slovo od njega, vem, ampak naravno je, zato prenesen . . . Ne bom ga ovirala, ne.
Mati je čutila, da je S«fe sposobna, da dela po beuedab; za" smililo se ji je dekie. Objela jo^je m dejala:
—	Draga moja, težko vain bo!
Saša se je mehko nasmehnila in
•e stisnila k njej z vsem telesom. Njen glas je zvenel tiho. a krepko in na obrazu se je pojavila rdečica.
—	Dotlej je še daleč ... ali ne verjamete na žrtve . . . Vem, kkj delam, vem, kaj smem priČakova ti*. . . srečna bora, Če mu bo dobro z menoj. Moja naloga, moja želja je, da pomnožim njegovo e-nergijo, da mu dam toliko sreče, kolikor le morem! Močno ga ljubim ... in tudi on mene — vcui! Izmenjavala si bova čuvatva, drug drugega Obogativa in ne lo-čiva kot prijatelja, če bo treba...
Vsa srečna se je mati zairmetjal in izpregovorila počasi:
—	K vama pridem . . . morda pošljejo tudi mene tja. . .
In dolgo sta obe molčali, se tesno stiakali druga k drugi In premišljali o ljubljenem človeku. Tiho je bilo, sladko-tožno in toplo.
Potem se je |>ojavil Nikolaj, ven utrujen, in odlagajoč obleko dejal urno:
—	No, Sašenka. le brž izginite, dokler ste celi !Za menoj tekata od jutra dva vohuna, tako odkrito-skrito, da vsa stvar diši jm> are taeiji . . . Slutim . . . Nekaj se je zgodilo . . . Da. tu je Pavlov go-vor, ki se natisne . . . Nesite ga Ljudmili, in jo projute, da ga hitro napravi . . . Pavel je govoril imenitno. Nilovna! . . . Varujte sc pred vohuni. Saša . . . Čakajte, skrite še te papirje . . . Dajte jih morda Ivanu . . .
Govoreč si je krepko mel pre-mrazeno roke, potem je stopil k mizi. začel naglo odpirati predale in pobirati rame papirje i? njih: nekaj jih je potrgal, druge je deval ha stran.
—	Ni še dolgo,, ko sem vse pospravil, a koliko se je zopet nabra lo te ropotije . . . vraga! Nilovna. tudi za vas bo nemara boljše Če ne prenočite ddma? Prisostvovati tej inuziki je dolgočasno dovolj, |>a vas lahko zapro ... a vi bodete morali hoditi naokolo s Pavlovim govorom . .
—	A kaj bodo orožniki i menoj? — je dejala mati. —. .Morda pa se sploh motite . . .
Nikolaj je z zapestjem zastrl o-či in dejal uverjeno:
—	Nekaj voham ... In pa Ljudmili bi lehko pomagali, a? Le i-zogibajte se izkušnjave . . .
I*riložpost, da pomaga pri na tisku Pavlovega govora, ji je bi-* la prijetna in je odgovorila:
—	Če je tako. pa pojdem ... A bojim se ne . . .
V lastno presenečenje je dejala uverjeno. a potiho:
—	Zdaj se ne bojim'ničesar vec . . . hvala Bogu! Sedaj vem že...
To, kar je vedela. je'spro/.ilo na njenem obrazu zadovoljen smeh.
—	Čudno! — je vzkliknil Nikolaj. ne da bi jo pogledal. — Torej, fH>vejte nu, kje je moj kov-čeg in moje perilo . . . Vse to ste vzeli v svoje roke in .jaz ne raz polagam več s svojo osebno lsst-nino ... Na vse sc pripravim, to jih neprijetno razočara . .,
Saša je v peči molče sežigala kosce papirja in, ko so dogoreli, je skrbno zmešala pepel.
—	Saša pojdite! —je rekel Nikolaj in Ji dal roko. — Na svidenje! Ne pozabite na knjige, če i-zide kaj novega. zanimivega .. . Na svidenje, draga sodru-žica ! Bodite opreznejša!
—	Mislite, da vas pripro za dolgo? — je vprašala Saša.
—	Vrag vedi! Verjetno je. da se nekaj kuha zoper mene . . . Nilovna, ali j>ojdeta skupaj? Dve je težje zasledovati . . . kajne?
—	Pojdem! — je odgovorila mati. — Takoj se ohlečem . * . — Pozorno je opazovala Nikolaja, a razen skrbi, ki je zastirala ^njegov navaden blag in mehak izraz v obrazti. ni opazila ničesar Ne brezpotrebne vihravosti, ne vznemirjenosti ni videla v tem človeku. ki ga je imela raje od vseh drugih. Za vse enako pozoren, e-nako ljubezniv, je 7a vse ostal tak kakor, prej in je živel svoje skrivnostno notranje življenje. Ali ve dela je, da se ji je bolj približal nego drugim in ljubila ga je z o-prezno, plaho nežnostjo. Sedaj se ji je neizrečeno smilil, vendar je zadrževala svoje čnvstvo vedoč. da ga zbega in zmede, če mu pokaže svoje Čnvstvo: a tega ni hotela.
Zopet je odila v izbo. Nikolaj pa je stisnil Saši roko in dejal:
—	Čudno! Prepričan sem, da je to prav lepo zanj in za vas. Malo osebne sreče ne ¿kodi . . . ampak malo, da ji ne pokvarite e-ne . . . Ali ste že gotovi, Nilovna?
Stopil je k njej, nasmehnil sc in si popravil očala.
—	Torej, na svidenje . . . upam, da po treh, štirih me«ecih . . . najpozneje čez pol leta! Pol leta je mnogo ... V pol leta se da opraviti cela kopica del . . . Varujte »e, prosim vais! Dajte, ds vas ob-jainem . . .
Suh in tenak je oklenil njen vrat s svojimi krepkimi rokami, pogledal ji v oči in se zasmejal rekoč:
Zdi «e mi, da sem zaljubljen v vas . . . Vseveno vas objemam!
Ms ti je molčala, poljubila gs na čelo in na lica, a roke so ji trepetale. Da bi Nikolaj ne opazil, jih je razklenila.
—	Ali greste? . . . Lepo! Glejte, bodite jutri oprezni! Pošljite ju tri zjutraj dečka — pri hjudraiJi biva eden —, da pogleda ... Na svidenje, sodružiee!
Na cesti je Saša tiho zašepetala materi:
—	Prav tako preprosto pojde v smrt če bo treba.. . . in bo prav tako miren . . .. In če mu smrt pogleda v obraz, si popravi očala, reče: Čudno! in umre.
—	Močno ga ljub;m! — je zašepetala mati.	,
—	Občudujem ga ... a ljubiti . , . ne! Spoštujem ga visoko. Nekam suh je, dasi dober in časih nežen, ali vse to ne zadošča človeku . . . Zdi se mi, da gredo za nami? Pojdiva narazen ... Ne zavijte k Ljudmili, če čutite za seboj vohuna . . .
—	Vem! — je dejala mati. Ali Saša je dostavila:
—	Ne zavijte k njej . . . Pridite k meni! Dotlej zbogom!
Urno se je obrnila in se vrnila.
Mati je zaklicala za njo:
—	Zbogom I
XXVIII.
In čez nekaj minut je sedela v mali izbi pri Ljudmili in se grela pri peči. Gospodinja v črni obleki, prepasani z jermenom, se je me dlo sprehajala po sobi, napolnjujoč jo s šumečim zvokom svoje ga ukazovalnega glasu.
—	Ljudje so bolj neumni kot zlobni Vidijo le, kar jim je pred nosom, kar lahko zagrabijo ... A vse, kar je blizu, je ceno, drago je le, kar jc dalef. V resnici bi bilo vsem ugodno in prijetno, če bi se življenje predrugaeilo, če bi postalo lažje, ljudje pa razumnejši. Zato pa se jc treba vznemirjati sedaj . . .
Končno se je ustavila nasproti matere in bolj |»otilio jo dejala kakor v opravičenje:
Redkokdaj vidim ljudi
advertisement
Avstr. Slovensko
UmBWljwHi M. jtnuvtrji 1S94.
Bol. Pod. Društvi
lakorpertrtoa M. f»brwv».» IMS « 4rU»i *«.<. «.
Sedet: Frontenac, Kan s.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kan« Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kans. Blagajnik: PRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans Zapisnikar t LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. Kana
NADZORNIKI: PONGRAC *J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana	j
POROTNI ODBOR:	(
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana	<
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna priatojbina od 16. do 40. leta znaša aamo edea
Dolar Vs; dopisi se naj blagovolijo poiiljati. gl. tajniku Vse denarne posiljatve pa gl. blagajniku.
nim pred nasiljem, boriti se moram ž njim, če pozivam druge na boj. Tega miru ne razumem. In ne ljubim ga!
Odsev ognja ji je spolzel z obličja, spet je postalo strogo, nekoliko ošabno.
—	Ni lahko tvoje življenje! — si je mislila mati otožno.
Ljudmila je /.ačela citati Pavlov govor nehote, potem sc je sklanjala vse bližje pod »papir, polagajoč prebrane listke na stran; prebravši je vstala, sc vzravnala in stopila k materi.
—	To je lepo! Tako mi je všeč! Vse jasno ...
Pomislila je sklonivši glavo za trenutek.
—	Nisem hotela govoriti z vami o vašem sinu — ne poznam ga in žalostnih razgovorov ne maram . . . Vem, kako je. če gre bližnji sorodnik v pregnanstvo! Ampak vprašala bi vas: ali je lepo imeti takega sina?
Da, lepo! — je odgovorila mati.
—	In — strašno, kajne? Mirno se je nasmejala, mati
je odgovorila:
—	Sedaj ni" vež strašno . . . Ljudmila si je popravila z rjavo roko gladko počesane lase in se obrnila k oknu. Lehka sena je trepetala na njenih licih, nemara senca pritajenega smeha.
Pajnatisnemo to . . . Ali mi pomagate? —j Seveda!
—	Urno postavim rokopis . . . Vi pa ležite, težak dan je za vami. utrujena ste. Ležite sem^ na postelj; ne bom spala, a ponoči vas zbudim, da mi pomagate . . . Ko ležete, ugasnite luč.
Naložila je v peč dve poleni in
in čeme kdo obišče, začenjam'go- ¡ÍH,íla skozi azko duri pri kt vor it i . . . Ali ni smešno?	IÍih ¿e tpdno /aPT,a za seboj Matl
—	Zakaj?-— je odgovorila mati. Uganila bi bila rada, kje ženska tiska, pa ni oparila nje neobi čajnega. V i/bi, s tremi okni na ulico, je stal divan in polica za knjige, miza. stoli, ob steni postelj, v kotu poleg nje umivalnik, v drugem kotu peč, na stenah fotografije. Vse je bilo novo, krepko, čisto, in na vse je metala rae-nišja podoba gospodinje hladno senco. Čutilo se je nekaj pritajenega. nekaj prikritega, ne da bi človek vedel odkod. Mati je ogledovala duri — skozi ene jc |rri-šla iz male predsobe, j>oleg peči so bile drugč duri, ozke in visoke.
—	Zaradi dela sem prišla k vam! — je v zadregi dejala mati opazivši, da jo gospodinja ogleduje.
—	Vem! Nihče ne pride k m«-ni siecr . . .
Nekam čuden se jc zazdel materi Ljudmilin glas, pogledala jo je v obraz; ta se je nasmehnila v kotičkih tenkih usten, za steklom očal so blestele medle oči. Vstran se je obrnila mati in ji, izročila Pavlov govor.
—	Tu. pa vas prosijo, da natisnete čim prej . . .
Pripovedovala je o Nikolajevih pripravah za aretacijo.
Ljudmila je molče zataknila papirje ra pas. sedla na stol. na ste kln -njenih očal je odseval rdeči Žar ognja, njegovi goreči nasmehi _so zaigrali na nepremičnem ob-liijn. .
—	Če pridejo k meni — jih po-strelim! — je neglasno, ampak ¿dločno pripomnila k materini po vesti. — Prsvieo imam. da se bra-
se je ozrla za njo in se slačila, nehote razmišljajoč o gospodinji,
—	Strosra je . . . nekaj jo žalosti .. .
Od otnijenosti je omahovala glava, a v duši je bil čuden mir, in v očeh je bilo vse obrobljeno z mehkim, ljubeznivim svitom, na-polnjujočim prsi. Poznala je ta mir. pojavljal se je vselej po hujšem vznemirjenju. Ugasnila je luč. legla v hladno postelj, skrčila se pod odejo in kmalu pra\ krepko zaspala . . .
A ko je odprla oči. je napolnjeval izbo hladen, bel svit jasnega Rimskega .dne; gospodinja je ležala s knjigo v rokaH na diva-nu in gledala smeje na materin obraa.
—	Moj bog! — je vzkliknila mati v zadregi. — Kako dolgo . . . ali je že pozno.
—	Dobro jutro! — je odgovorila Ljudmila. — Kmalu bo deset; vstanite, da pijevi čaj.
—	Zakaj pa me niste zbudili?
—	Hotela sem. Stopila sem k vam, pa ste se v sanjah tako lepo smejali . . .
Z gibko kretnjo tfe je\ vzdignila z divana, stopila k postelji, sklonila se k materinemu obličju in v njenih medlih očeh je mat! u-gledala nekaj sorodnega, bližnjega in razumljivega.
~ Žal mi je bilo. da bi vas zmotila . . . morda ste imeli srečne tanje . . .
—	Nič nisem sanjala!
—	Vseeno ,. . TTgsjal mi je vaS nasmeh. Miren je bil, dober . . . zadovoljen! **
Ljudmila se je zasmejala, in smeh njen je zvenel tiho, mehko.
—	Tudi na vas sera mislila . . , na vaše življenje! Težko vam ja življenje!
Mati je zgenila obrvi, molčala, premišljala.
—	Vsekako, težko! -— je vzkliknila Ljudmila.
—Ne vem! — je oprezno dejala mati. — Časih se mi zdi težko. A vse je tako re«no in čudovito... in se giblje naglo, strašno naglo drugo za drugim.
Znani val razburjenja se je zbudil v njenih prsih napolnjujoč srce s podobami in mislimi. Sedla je na postelj urno izražajoč misli z besedami.
—	Drvi, drvi, drvi — v«e k-e-nemu koncu in sili kakor ofrenj v goreči hiši kvišku! Tu prodre, tam se zasveti, vse svetleje, v«e silne je . . . Mnogo težav je v življenju, veste! Ljudje trpe, tepo jih, kruto jih tepo, davijo jih, zalezujejo ^ . . Ljudje se skrivajo, žive po menišje . . . Mnogo veselja jim je prepovedanega ;••. . Vse to je zelo težko!
Ljudmila je vrgla glavo nazaj, objela mater s svojim pogledom in pri poni nils :
—	Vi ne govorite o sebi!
Mati jo je pogledala, vstala s poetelje, se oblačila in vpraševala:
—	Ne o sebi ? . . . Kako naj sebe potisnem v stran, ko ljubim vse od kraja, se za vse bojim . . . Vse zadeva moje srce ... K vsemu ga vleče . . . Kako naj stopim na srtran?
Napol oblečena, stoječ sredi izbe se je za hip zamislila. Naenkrat se ji je zazdelo, da v njej ni več te. ki je živela v strahu in trepetu za svojega sina. v mislih, kako bi mu ohranila svoje telo; ločila se je od nje. odšla dale« proč, ali pa zgorela na-ogoju raz-burjenja. ki je olehčalo in očistilo dušo in ohn<fvilo srce z novo silo Sama sebi je prisluškovala rada bi bil a pogledala v svoje srce. a zbala se je zbuditi v njem stari nemir.
—	O čem ste razmišljali? — jo je prijazno vprašala gospodinja in se ji približala.
—	Ne vem! — je odgovorila mati.
Gledaje druga drugo sta molčali nasmehnili se. potem pa je Ljudmila odšla iz sobe rekoč:
—	Kaj |>očne moj samovar?
Mati se je ozrla proti oknu, na
ulici je sijal hladen, krepak dan. tudi v njenih prsih je bjlo svetlo, ampak žgoče. Najraje bi govorila o vsem na dolgo in široko, veselo, z nejasnim čuvstvom hvaležnosti do neznanca za vse, kar je privelo v njeno dušo in rdelo v njej kakor vefcerna zarja. Že dav-no ne vzniki a želja po molitvi jo je vznemirjala. Spomnila se (je mladega obraza, zvonkega glasu: "To je mati Pavla Vlasova! . . ." Radostno in nežno so sijale Saši-ne oči, vstala je temna podoba Ribinova. nasmehnilo se je bronasto, trdo obličje Pavlovo, zmedeno je pomežikaval Nikolaj in naenkrat je vzkipelo vse z globokim, lehkim vzdihom, zlilo ne in se združilo v prozoren, pester oblak, ki je objel vse misli s čuvstvom miru.
(Dalje prihodnjič.)
IŠČE 8E Janes Smole. Pred jednim letom je bival v Lloydell. Pa. Za njegov naslov želi zvedeti Frank Busman, Box 204. Midway. Pa Wash. Po.
IKOLETAKEC
7
Pavel Biihalek:
Sovraštvo.
"Saj «i iaJit, saj ai uiočau! Odslej B-iu hodil z rokama v žepu po I ulicah in kjer sein koga dobil, __	sem ga premeril od nog, do glave
Tedaj sem bil se mal M	» «• - ™ ni zdel baš nevaren
Jnuin bos. Opoludu. —«« uosrl	stopil preden j in "cof, čof čof
kdilu svojemu oMu. ki j« oorav-	Je padalo po njegovem obrazu.
KHo raznih krajih mest« «trme	Od tedaj sem ua.il glavo po tam-
.Vrel e ali kal podobne*« Imel	eu in kar nisem mogel doseči, to
malo MU* v katero je ma- T*. »,m"r1al 1U 2 IUeUOJ 80 Pre* rLuvils dva mala lončka, za- "rali vsi drugi.
t aiZ ob strani košare za rob žli- Tako sem hedil in hodil veduo
-O in uololfla na vrh lončkov še dalje, vedno višje . . .
Takrat sem stal na vrhu hriba kot* kruus-	, .	, .
"P«Ss ga zopet ti ne pogolt- m gl^ial nazaj. Strma in trnjeva
n<jir j^ nrinomnHa navadno, ko	je bila pot tu sem in kaj imam od
aem stopil s koiaro v roki na u-	tega T
lico "Glej. da zopet ne razlije*.	Mraz m aaiuota in zaničevanj*
pa hitro k!i, je vpila še za menoj	»» večno trplienie se* ie razlilo
iii večno tr»>l ienie se- je razlilo pred očmi. Muogi so se »planili in mo m se ozirali" vaine "in bilo me odhiteli po ¡»oti nazaj in ibginili v je ara» pred hjimi. To je btti^linški megli.
po uHci. Ljudje so prihajali mi-
aram revMine in zavržeposti. Ote me je čakal pri kakih cer-
Preril sem se ua vrli, hotel sem na vrli. pozabil sem na dobro tam
kvenih stopnica® ali pa na klopi I doli. Drugi so ostali daleč dolj v drevoredu, kjer je povžil svo- za menoj in prav nič jih ne mika
je kosile«. Njegov obraz ie bil na vadno truden. Po leti. v največji
mraz in vihar in boreuje, ki'vlada tu gori pri nas. Oni so se borili
vročini, je nosil visoke škornje za življenje, za uživanje in ne za
in njegov raodrr predpasnik je bil raztrga u in zamazan od stare-
resnico.
Oni, ki so ostali tam v dolj v
ga prahuTn najčevin. Včasih je I teminah, v zaduhlem zidovju, bil malce pijan in takrat me je »»olj ljubijo zakonsko posteljo
okregal, če »etn iuu razlil juho po košari in kruhu.
"Si se že zopet ruval, falot!" je rekel navadno in ni uie več pogledal. Ko je bil s kosilom gotov, ji» odnel, ne da bi mi rekel, kakor navadno: "Na — idi domov, pa priden bodi!" Tedaj so me zabolela nrsa in solze so mi prišle v oči. Jesen sem bil nad vsem in sera samo mislil, kako bi se to dalo popraviti. O, da bi prišel se daj — le gospod s cilindrom in d<4belo cigaro v uutih k meni ter rekeh Izberi si, kar hočeš, ti dam, samo zini! Iabral bi si prav gotovo kaj za očeta, da bi bil zopet dober z menoj, me pogledal in se nasmehnil ter pogladil po mehkih laseh . . .
A nikogar ni bilo. Umazan in z blatnimi nogami sem taval po ulicah, se pretepaval z tovariši enake usode, nosil kosilo, spal in se zopet pretepaval.
Kadar sem tako opoludne stal poleg očeta, ki je sedel na kam nitih stopnicah in jedel, me je pretresalo sovraštvo do vsega.
brez ljubezni kot pa samega se be, bolj ljubijo nizko klečeplaz stvo, kot pa jasen in odprt pogled, bolj ljubijo besedo svojega bližnjega, nego svojo moč. Njihovi udi postajalo ohlapni, lica u-drta in jutri že se bodo plazili po vseh štirih.
Tisto moje sovraštvo, ki se je pričelo tam doli poleg velikega mojega očeta, se je razvilo v ne-odpuštuo sovraštvo proti vsemu življenju tam dolj, proti tlaČenju samega sebe, proti poniževanju mojega bližnjega. Mi ljubimo ta vihar, ta mraz in zaničevanje in trpljenje, ki vlada tu gori. A kadar razbija razkrčeno nebo zemljo. jo obsipa z ognjenimi strelami, kolje stoletne hraste, tedaj stojimo trdni in neomajani, majhni sicer proti onemu nepreglednemu nebu zapada, črnemu kakor hudič, ki ustvarja veličastno borbo vsemirja. Naša mala četa raste in raste in naše vriskanje in smeh in jeki so vedno močnejši, moč nejši in ljubkejši.
Ozka, ravna pot se razteza pred
Mimo so hodili lepo opravljeni	«*»". vodeča naravnost v ono čr-
dečki iz šole, dijaki z očali, go-	no nebo, obdano s strelami, ( asih
spodje v dolgih površnikih in	kdo omedli, opeša in izgine nazaj
gospe lepe in krasne in duhteče	v dolino, kjer ni viharja in strele omamljivega parfuma. Vsi ti so h"»apora. Nihče se ne ozre za
se ozirali vame in očetartako ena-	njimi . . .
k'<yVffcrtifl'faf VšMManje. da sem se	In vedno krutejši, vedno silna*
zasmilil sam sebi. Časih me je kdo pogledal nekako prezirljivo, kakor bi hotel reči: No, kaj pa ti, bosonogi capin, kaj pa tebe treba bilo! Drugi so zopet upirali o-
či kot zabodeni in šepatali: Ah, vedno, močneje
ši, vedno večji je ta vihar, grmi vedno bolj, silne strele razsvetljujejo za hip vse nebo od vzhoda do zahoda.
Moje in nase sovraštvo pa je
taka revščina!
Jaz sem vse to videl, vsakemu sem bral'misli iz obraza in moje sovraštvo proti njim je raslo in se večalo. In zopet sem začel fantazirati, kako bi jih davil in drobir in bičal, če bi imel moč, veliko moč
A vihar mine, dolga zima se neha in zopet zašije solnee in iz smrti vzklije nov svet in no-vo življenje. Tedaj se o^rem . nazaj tja dolj. do onih kamenitih stopnic kamenite cerkve, do onega drevoreda z nizkimi klopmi in z enim pogledom premerim pot, ki sem
io nrehodil, da znova podkrepim svoje sovraštvo. In z menoj bodo gledali tja doli vsi, cela vrla
četa.
NA BOJI0ČSU ... I
To^noj»? sovraštvo je bilo edino, kar sem imel, o čemur sem vedel. da je edino moje. In branil in dojil sem ga, da je raslo i\ se večalo z menoj vred. In vedno po-1
polnejše je bilo to moje sovras-	_
tvo. vedno močneje.
Polno tovarišev sem imel okrog Tam od visokih gora, pa doli do *tbe in dasi smo se večno ruvah ^oboke doline, med skalovjem in suvali in grizli med seboj, smo |><>sod vidiš mrliča. Vrane in vol-
ae vendar ljubili in kar je eden *0*	• • •	d*'
1 te svetu otrok !
Kanoni grme; iz goreče zemlje se dvigajo čriii oblaki, polni di
vedel, vedeli so vsi. Naše od ka menja pob»te in ranjene noge. nase skupno življenje, naše sovraštvo do v eh onih dečkov iz b<>lj. Jih rod!».u, ki so nas prezirali, tožili, z» k;ir smo jih bili po cestuh kot živi • — vse to na* je veza
ma, in pokrivajo v neskončni višavi gorko solnee. Vse be£i . . . Popotnik sc mora vstaviti, ker prihaja pred mrliča. — 2ene, daj-
ii • • . • K;ih	te svetu otrok
'o skunai in ta vez je mlfc nepo-	u
„,.. v	Hiša gori; pes laja; zibeljka je
mshiva in nepremagljiva.	i • a
™ • v» zlj.i A*	prazna . . . Tam gon na drevu
To ie b.lo sovrastvO ljubezni ac	r. . p
/	visi s črno-plavim obrazom mrtvo
sebe in svojci —	te,0 oMa z obraz0Tn proti
A preden smo se zavedli, sme L.. in ^^ ^ stoj. mMo ^
se povzpeli iz onega nizkega. Uetano dekle. Njena lepota spo-lega življenja ozkih ulic visoko	nR aT1^ljna Imela je m0fr.
nad vse druge.	da petnajst let.
Sam bogve na kaj smo postali tako ponosni, da smo nakrat zs^ čeli mi prezirati. Gledali smo vse z drugimi očmi in čutili drugače.
Nekoč je pfišel oče domov z dela in me našel v kotu jokajoče-ga. -Jokal sem. ker me je neki to-Svariš, s katerim sem se sporekel,
Žalostni glasovi ljudstva in živali močno odmevajo. Silno jam-ranje ženš, obupni jok ranjenih I. .'. Neverjetna tišina sledi, ko I kakšna bomba napravi konec temu trpljenju. Bobni, trompete itd.
—	poslušajte to divjo simfonijo.
—	Aene, dajte svetu otrok'
" -Matere si trgajo prsa in prosi-
n nihil. Jokal sem jeze. Žalosti nnd	jo Boga: "Maščuj se nad našimi
svojo slabostjo. Povedal sem svo-	solzami!"
jemn očetu, na kar se je ^on na- ... Mo« mora poznati sama se-
smejsl in dejal:	V	V	ne. <*** i® neusmiljena.
Ako ne, ona konča z zločinom, medtem ko je poklicana ga preprečiti. Da je vse aktivno in ničesar pasivno, tu je tajnost civilizacije. Pasivna moč, to je res nič veljavna beseda.
Iz tega slede zločini. Mrtvo trupjo na zemlji, ki gleda v nebo, obdolžil je na vsaki način. Kedof Vi, jaz, mi vsi; ne le oni, ki so to izvršili, ampak tudi oni, ki so pustili to storiti.
Ne, ne, to je krivoverstvo. Ne, tudi če grmijo kanoni v eni bitki, mi ne verjamemo v vojno. Oni j oblaki niso nič druzega kot dim.
Mi verjamemo le bratstvu člo-vVČanstva, edino, kar je mogoče v našem duhu, edino središče one mreže, ki se imenuje civilizacija. Naše ii|>anj«* je le v civiliziranje sveta. Mi verjamemo le življenju, enakopravnosti, svobodi, mleku iz prs naše matere, zibeljki, smehljajočemu obrazu našega očeta. n«*bu z migljajočimi zvezdi. Naše hrepenenje je le po miru!
Beda in otroški blagoslov.
a
Mestni svet v Dra/.danih je nastavil za vzgojo otroka iz tuje dežele na leto HO inark (% K.) Dolgo časa ni mogel dobiti nikogar, ki bi bil hotel sprejeti otroka pro^ ti tej., nizki letni nagradi. Ko je slednjič dobil žensko ki je spreje* la otroka, je pa draždanski mestni svet zahteval od mestnega sveta v Freibergu. kamor je bil otrok pristojen ne 80 mark, temveč 144 mark. Vsled tega je prišlo do tožbe, pri kateri je /.ivpan iz Frei-berga dejal, da se z 96 K na leto prav lahko preživlja otroka. Poslušalci so pri županovi izjavi čudno pogledali, a župan je dejal, da pozna v Freibergu mnogo delavskih družin, ki imajo po šest in še več otrok, a imajo le po 900 do 1000 mark (10«) do 1200 K) letnih dohodkov, torej ne morejo izdati za enega otroka niti 96 K. Ako bi ne bilo mogoče vzdrževati otroka s 96 K. tedaj bi morala gotovo skrbeti občina za večino otrok teh ljudi, štiriindvajset vinarjev na dan za otroka, zadostuje popolnoma, tako je dejal modri g. župjn iz Freiberga. (Mestna občina v Freibergu še toliko ne plačuje!)
Obravnava se je nato preložila in župan iz FreibeTga je pripeljal več prič. Med temi je bil tudi rudar. oče dvanajstih otrok. Ta je izpovedal:
Psem otrok hodi še v šolo. štirje starejši se preživljajo sami, a njihov zaslužek je tako neznaten, da ne dajajo očetu prav nič.. On da dHa v rudniku in zasluži na dan 3 K 60 vinarjev, če dela deset ur. Na.leto znaša torej njegov zaslužek 1008 K. V letu 1911 je pa bil 131 dni bolan in je zaslužil le 635 K 50 vinarjev. Če priraču-na k temu bolnišnico, tedaj je prejel 1. 1911. 840 K. Od tega je mo-ralo živeti deset ose»b. ker žena ne more ničesar zaslužiti zaradi prevelikega števila otrok, ki jih ne more puščati same doma. 72 K (!) jsačnje stanarine. Sodnik ga je ves začuden vprašal, če res zamo-re s tem bornim zaslužkom izhajati. Rudar je odgovoril: Jemo iz ključno le krompir, slanike in la-neno olje: mesa ali sirovega masla ne vidiriio vse leto. Usmiljeni ljudje pogtffe semintje kako malenkost.
Druga priča je bil tobačni delavec S., ki ima tudi dvanajst otrok, od katerih obiskuje devrt otrok še šolo. Na leto zasluži 883 K 20 v. Za stanovanje plačuje 259 K 20 v., z ostankom 624 K torej mora živeti enajst oseb.
In še se dobe ljudje, ki označujejo stremljenje delavstva za bolj se mezde, kot pohlep in nenasitnost!
Najpriprostejši način, kako se poskusi pristnost mleka. Za kozarec napolnjen r mlekom postavi gorečo svečo. Če je mleko pristno.
nič razredčeno, torej nič pomešano z vodo, ne bodes videl plame na sveče, če je pa na mleku pri-mešsna voda, hodeš skozi kozarec opszil gorečo svečo.
Koliko se sapije na Avatrij
skem. Avstrijski državljani zapišejo v enem letu 1700 miljonov kron! Ns dan izdajo avstrijski pivci 5 miljonov »|jron. V resniei grozne številke!
Švicarske strokovne organizacij« so štele v letu 1911 78.119 članov. V tem letu so napredovale za 2775 članov. Najmočnejša organizacija je kovinarska, ki ima 13.425 članov. Zelo močni sta tudi organizaciji transportnih de lareev (12.106 članov') in organizacija urarjev (11.200 članov). Organizirano švicarsko delavstvo je sklenilo leta 1911 152 tarifnih pogodb, ki veljaj« za 10.864 delavcev v 1843 obratih.
ADVERTISEMENT
Pred časom.
Nelson je rekel nekoč: "Vse svoje uspehe v življenju sem dolžan temu, da sem bil vedno za trt nre naprej pred mojim očesom". To je velik nauk za one, ki radi odlagajo svoje zadeve. Mogoče. da ima kateri od vas izkušnjo, da je v slučaju bolezni nekoliko minutf režilo bolnika. To dokazuje«, da se mora tudi najmanje neraz-polotženje takoj zdraviti. Ako ono izvira iz želodca ali drobovja, rabite brez odloga Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je zelo dobro sredstvo v vseh boleznih prebavnih organov, ker jih izčisti in jih enočasno ojači. Mnogo napadov težkih bolezni je bilo preprečenih s pravočasno rabo tega zdravila.
V lekarnah — .Tos. Triner 1333 —1889 S. Ashland Ajvc. Chieago. Illinois.
Trinerjev liniment bo vedno zadovoljil vsakogar:----
ADVERTISEMENT .	•
Vse cenjene naročnike Svobodne Misli najuljudneje prosimo, da nam takoj pošljejo zaostalo na ročrfino za V. letnik, ker zastonj lista ne moremo pošiljati. Prosimo tudi, da se nam naznani vsaka izprememba bivališča, da cenjeni naročniki naš list gotovo dobe. Celoletna naročnina za 'Ameriko znaša 4. K.
Tpravništvo "Svobodne Misli".
Vinogradi — Praga.
"NoWork-NoPatf TheWbrkingman's Problem
¡Zanemarjen pretilud.
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 2">c. in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu.
|F. M RICSTfl S Oo.. HS Narl ttrwt. Sm Tork >
Dr. Rlehtorjpr« Cnng» PiluU olkjnujo.
( J j«. «11 .V V i
M. J OVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA 6 IF KARTE. Pošilja denar po posti in brsojav
no.^Izdeluje: Obveznioe — Po oblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces in kr. konzulatu EDINA HRVA&KO — SLOVEN SK0 — SRBSKA AGENCIJA
* Hrlpavost In kašelj :, ^
1
T
I f
t
T
T
r f i X
T f
T jf
V
r
T f
t ❖
po navpdi »leditu prehlad, ampak olajAbs od jednega ali drawf«, ali od obeh »ledi, ako bolnik uiiva
Severov Balzam za pljuča.
(Sever«'» Babam for Lunga.)
Tskoj po prvem popitku preneha Jcaielj, poHtane prosto, in dil kakor tudi za otroke.
opitku \
tane prosto, in dihanje lahko. Dober'je sa edraal
Cena V5 in 60 centov.
Detetovo lokanje
Je ponavadi znamenje kake notranje neprilike, kakor »apne kolike, krča itd. Skrbne matere imajo pri roki in dajo otrok (Hit
i
i
T
t
T ♦
t ?
T ?
t ?
?
T t
Severove kapljice za otroke, %
f
(Severa'» Soothing Oropa)
ki ao zveati prijatelj mater in zanesljivo zdravilo za i	otroke. Cena 25 centov.
V v*eh lekarnah. Zahtevajte umo Severov«. Zavrnite druga Ako jih nima Vai lekarnar, piiitc nam. Zdravniiki svet zastonj.
T t
T ?
T
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

i: POZOR BRATJE SLOVENCI! i
All i« veate kj« j* dobiti naj bolj i« maa p« najnlijl ceni? — Gotov« v novi prvi Sloranaki moderno urejeni meaaiei
Fcrko Bros., 271—1st Ave. ti Park SI.
Tu dobijo najokuanejie aveie in prekajena KRANJSKE KlX> » BABE, kakor tudi jatma in krvava dom^ega iadelka ter najokoanatie 1 P&EXAJBNO MESO; vae pa na j nit jih cenah.
Pridite in pxiprlAajta aa eami a naiib can ah kakor tudi o kmkoveati
•	naif ga blaga. /
NIZKE OENE IN DOBRA P08TRE1BA je nate geelo. Na ¿ozrite aaa torej obiskati v naii novi maanlcl v Joe. T rat ni k#-
•	vem peel ep ja.
I MILWAUKEE. WIS. Telefea: Seutk Mit, .............M».................M»»»»)»»»MMM»»*
Kdor hoče dela
naj ae nemudoma naroČi na najnovejšo knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
da ae bo lahko in hitro brex učitelja priučil angleitine. v Knjiga obsega po alov. angl. alovnice, alov. angl. razgovore ca vsakdanjo potrebo, navodilo
«4
99
pisavo, apinovanje angleftkih piaem in kako ae poatane amerikanaki driavlian. nutega ima knjiga dosdaj največji alov. angl. in angl. alov. alovar. Knflaa, ti In oknsao v platna vezana (nad 4at strani) atanc «S-in ae dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 SI., New York, N. Y.
Edino In na|vcd|c zaloinlfttvo slov. angl. In raznih slovenskih kntlg. Pišite po cenik.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENE.
Velike ugodnosti:
električna lnč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda » na parnikn
Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington
Na krovu se govorijo vsi Avstro-oferski jeziki.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na , glavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
Se«'I Act's, 2 Washington St., Nt« Yirt.
ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.

NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wis
Ter popravlja, fciati pegla „ in barva «tare.
Najboljše delo in najnilje cene.
NEBO
t
lma|o fini okus turškega tobaka
10 za 5c
Ni koncu i ovitkom ii ztmiika.
CIGARETE
Na|bol|še cigarete na sveta.
Na prodaj v vaeh prodajalnah tobaka.
......................................O............
Obuvala
trn meflke «1 $t .8f) do $4.00 trn i»nake: od tl.aOdotn su trn otrok»: od dotl.M
Mi va» ho(emo vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wia.
SLOVENSKI SALOON
' LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wit.
1 zborna pijač«, izvrstna po stredBba.
. Vsakdo nljtxhio sprej«t.
ROJAKI
v VVaukeganu!
ie kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
Be Matuiich-u9
m Marke! Street. Wanke«aa.
Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
IA 460 6RAI0 AVE..	KENOSHA, VII
Telefon 1199.
,	r
Vse oči obrnjene na Milwaukee
Ako se zanimate aa napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na. ročhe na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metrof>olitaki časopis, ki prinaša vae novice, največ pokornosti pa posveča delavskim interesom.
Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov-The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom p« svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN
, 229-lat Aye.
MILWAUKEE. WIS
*	Milwaukee, Wla
Sodni k
. LOUIS BEROANT 267 — 1st Avenue
priporoma Slovencem In Hrvatom evaj debro zaloten > 8 A LOON.
VVaino upraianje!
DO
mi opravi
ftqMj« * Mjcmtje

i<
Konzularne,
Ä'Ä Katep
vojaike^Ä^>20'/a Grove it Jv^lihraukee.WiA,
salm
P rt Ol. KT A RHU
Socializem in vojna.
v
Henrik Weber :
(Nadaljevanje.)
Dobiti v Rusiji zadostilo število rezervnih častnikov je bilo tu - di težavne je nego na Nemškem iu Francoskem Tako je pričel ginevati strah pred rusko premočjo. Že 1. 1893 je Friderik Engels pokazal, da ni nič več utemeljeu strah pred Rusijo.
Zasào ps so se ojačili v Rusiji : industrija, proletariat, revolucionarno gibanje. Preje je mislila evropska demokracija, da je ca-risein mogoče razdrobiti Mamo z vojaku od zunaj. Kakor lntro je revolucija v Rusiji saini dvignila svojo glavo, je pričel zapadno-in srednjeevropski proletariat upa ti, da bo notranji prevrat Rusije uničil "rezervno stališče in rezervno armado e v conske reakei-je". Že leta 1875 je pisal Engels: "Padec ruske carske države je eden izmed prvih pogojev za končno zmago nemškega proletaria-ta. Nikakor pa ni potrebno, da bi Mioral biti ta padec povzročeu od zunaj, dasiravno bi ga vojna od zunaj zelo pospešila. V notranjosti ruske države same žive elemen ti, ki zelo goreče delujejo na njen razpad." Enako upanje je nagla-Kala Engelsova razprava o zunanji politiki carizma v letu 1890. Sledeča desetletja, predvaem sve-tovno-zgodovinski dogodki 1905 iu 1906 leta. so izpolnili Engel-sove upe. Rusija je danes od revolucije bolj ugrožena kakor vsaka druga država. Carizem ni da-ties od revolucije bolj ugrožena kakor vsaka druga država. Cari-/.9m ni danes nič več "zaščita po-stavnoeti" v Evropi ; srečnega se mora imenovati, če se mu posreči v lastni deželi obvarovati se revolucije. S tem je zmanjšana nevarnost. da bi Rusija posegla v notranje odnošaje zapadne in srednje Evrope, da bi ruske armade mogle premagati delavce v zapa dni in srednji Evropi. Stara Rusiji sovražna politika internaeio-. sle je izgubila r »j najvažnejši • >rok.
Zaeno so se izrpetneuila raztne rja moči na Balkanu, najvažnejšem cilju ruske ekspanzivne po-iitike. Že leta 1853 je Marx ugotovil, da je balkauske narode samo varstvo, ki ga je Evropa izkazovala Turčiji, prisililo da so se ponižali za vazale carizma. "Di-plomatični sistem, ki je bil sestavljen za preprečitev ruskega prodiranja, sili 10 miljonov grških kristjanov v Turčiji, da se obračajo na Rusijo za pomoč. " Če postanejo balkanski narodi prosti, samostojni, močni, če stopi na me-ato Turčije velika slovansko-gr-ška skupnost, potem da je uničen ruski vpliv na Balkanu.®) Kar je Marx leta 1853 napovedal, se je yedaj uresničilo. Ne Rusi, temveč Bolgari stoje danes pred Carigradom. "Carigrad" ne bo postal, cesar se je Engels že leta 1890 bal "poleg Moskve in Petrogra-da tretje rusko glavno mesto," temveč najbrže v kratkem času zvezno glavno mçsto svobodnih balkanskih narodov. Kadar po-. stanejo balkanske države tako močne, da ne bodo nič več potrebovale varstva Rusije, takrat bo do nehale biti orodje v rokah Rusije. Zato skuša internaiconala danes preprečiti, da bi Evropa,
da bi Avstrija predvsem udarila /
•) Že v "Eastern Question" p. 75. razmišlja Marx o možnosti federativne republike balkanskih narodov: "Preslabe in preboje-Če, da bi podvzele zopetno upo-stavitev osmanake države z ustanovitvijo grškega cesarstva aH federativne republike slovanskih držav, streme zapadne velesile samo za tem, kako bi ohranile status quo, to se pravi, kako bi ohranile položaj gnilobe, ki za-branjuje sultanu, da bi se emanci-piral od carja, in Slovanom, da bi se emancipirali od sultana." Možnost (rrškega cesarstva, ki je leta 1853 še obstojala, je bila izza onega časa odstranjena vsled osvoboditve Slovanov od grške cerkve in od vladajočega gospod-stva grške kulture. Preostalo je torej samo druga motnost, ki govori Marx o njej: "Federativna republika slovanskih držav". Ta je danes bojni eflj socialistov na Balkanu.
v hrbet balkanskim državam in jih s tem še enkrat "pognala Rusiji v naročje." Nova internaoio-nala se bori proti napadu Avstrije na Srbijo z istim razlogom, s katerim se je borila stara inter-uaciopala proti aneksiji Alzacije-UtriugijejT'
Carizem je ostal smrtni sovražnik socializma. Toda socializem se ne bori proti carizmu nič več s tem, da bi zahteval vojno proti Rusiji, temveč s tem, da podpira rusko-revolucijo in boj balkanskih narodov za njihovo osamosvojitev.
Ali tudi v zahodni iu srednji Evropi stoji proletarijat novemu stvarnemu položaju nasproti. Voine v letih 1859., 1864., 1866., 1870. so izšle iz revolucije 1. 1848. Na bojurh pvljih je izpolnila "revolucija od zgoraj", če tudi nepopolno in raztrgano, kar je v svojem testamentu naroČila revolucija izza I. 1848.; osvoboditev Nemčije od dri^tvne razkosanosti in osvoboditev Italije iz krempljev tujega gospodstva. Doba teh voju je koueala 1871. 1. Vojna o-horoževanja v našem času služijo čisto drugim namenom. Služijo Konkurenčnemu boju kapitala, ki se bori preko morja za osvojitev trgov za razpečevanje blaga in za plodonosno nalaganje denarja; služijo kapitalističnemu imperializmu; ne služijo v osvobojenje in ujedinjenjo evropskih narodov, .ein več v podjarmi jen je in zasuž-n i nje narodov v Aziji in Afriki. Proletarijat, je Sel v letih 1859.. ,866.. 1870. v boj za svobodo in (iinstvo Italije in Nemčije ne že-II da bi kioral prelivati svojo kri 'n podjarinljenje tujih narodov ;» daljnih dežel pod evropski ka nit««!. <
Doba imperializma je ustvarila nove državne skupine, nove zvezne sestave, fte po letu 1870. je Bismarek znova trpostavil "zvezo, treh cesarjev" (Nemčija. Avstrija, RuAiji»), "naperjeno proti kar-sihodi obliko predstoječemu boju med obema evropskima strujama, ki ju je Napoleon imenoval republikansko in kazaško in ki bi jo jaz po sedanjih pojmih označil kot sistem reda na monarhiatični podlagi na eni strani, na drugi strani pa kot socialno republiko, ki se na njej nivo pogreza počasi ali skokoma antimonarhistični razvoj". Ta zveza je bila zadnji poskus, upostaviti zopet protire-volucionarno koalicijo izza 1. 1791 in "sveto alianco" izza 1. 1815. Dokler se je Evropa delila na "republikanski" in na "kazaški" tabor. je morala stati demokracija na strani prvega proti drugemu, kakor je to storil Mane 1853. Lieb kneeht 1878 1. Ali ravno boji na falkanu so razbili "republikansko" kakor tudi "kazaško"-alian co in boji modernega imperializma so sklenili zveze, so združil države brez vsakega ozira na njihova notrajnopolitična razmerja. Demokratični vzhodni državi, Angleška in Francoska sta danes zaveznici carizma! Evropa je danes razdeljena v dva tabora: v trozve-zo (Nemčija-Avstrija-Italijs) in v tripelantanto (Angleška-Franeo-ska-Runija). Za katero izmed obeh skupin teh velesil naj se bori socializem! Za trozvezot To bi se reklo* voliti za gospodstvo jun-kerjev in militarizem v Nemčiji, za Tiszo in Onvaja v Avstro-Ogr-ski, za vešala v Tripolitsniji. za napad, na Srbijo! Za tripelantanto T To bi se reklo, odločiti se za carizem, za nasilno gospodstvo v indiji in Egiptu, 7.a rop Maroka, za delitev Perzije! Nobena izmed ol»eh skupin velesil ne zasluži simpatij intemacionale. Če odpošlje ena ali druga svoje delavce na bojna polja morajo prelivati svojo kri za tuje. zlovešče njim sov-rsžne namene!
Vrhu vsega tega so postale vojne strahote neskončno grozovitej-še kot kdaj poprej. Leta 1853. je vtljnlo za veliko delo, ko je Fran-eoska poslala 100.000 mož proti Rusiji. Danes postavijo pritlikave države balkanske trikrat,- in Štirikrat tako velike armade na bojno polje in velesile postavijo miljone! In z rastjo armsd se je tudi orožje silno izpopolnilo. Tako so krvave daritve v moderni vojni neskončno težje kot v voj-
uah prejšnih Časov. Uvedba sploŠ ne brambne dolžnosti in izpopol nitev orožja sta neizmerno povečali strah ljudskih mas pred voj no. Poleg tega še gospodarski vplivi vojne!
Agrarne dežele vzdrže neizmer no lahko vojno, da se le ne vodi v lastni deželi. Modernim indu strijskim državam pa zada tudi vojna v tuji deželi velik udarec Kreditna stiska, usahnjenje blagovnega prometa, otežkočen uvoz živil, vsled tega industrijska kri za, brezposelnost in draginja so posledice vojne. Zato se proletari jat boji vojne. Naj li vzame tako strašne žrtve na svoje rame "bojnim ciljem imperialističnih sil na ljubo, na ljubo ciljem, ki jih s studom zametujet -
Pod pritiskom teh novih dej štev Je intemaciomala prenehsla s staro politiko. Njen bojni cilj je postal sedaj ohranitev mini. Posebno ao potisnili internaclona-lo v ta novi tir francoski socialisti. ki morajo v lastni deželi bo jevati neustrašen boj proti Sovi nistiČni politiki "revanže", politiki maščevanja za leto 1870.
Kakor je delovala politika stare intemacionale za boj proti Bu siji, tako si je postavila nova in-ternacionala za sicoj cilj ohrsni tev in ojačenje miru.
Konkurenčni boj kapitala in boj kapitalističnih držav za njihovo moč silita v vojno. IVoletariat se protivi tej tendenci. Katerih sredstev se lahko poslužuje. da zabra-ni vojno T Eno sredstvo se pri razmišljanju pojavlja vedno znova: sredstvo splošne stavke. Že tretji kongres stare interhaeionale (Bru sel j 1868^ smatra splošno opustitev dela za orožje proti vojni. Kakor hitro je pričela nova interna-cionala vojno proti vojni, se jc resneje razmišljalo o problemu splošne stavke v slučaju vojne. Na internacionalnem aoeialistič nem kongresu v Bruslju leta 1891, je predlagal Holandec Nieuwen-hues resolucijo, ki nalaga delavcem dolžnost, da odgovore na vojno s splošno stavko. Kongres je odklonil to resolucijo. Splošna stavka v slučaju vojne je ostala parola anarhistov, parola ki so se proti njen bojevali socialni demokrat je. 9 Toda na Francoskem je pričela propaganda splošne stavke kot orožje proti vojni prodirati tudi v tabor socializma. Izza I. 1900 je propaganda pod Her-včjevim vodstvom stoječih anti-militaristov in antipatriotov ter antimrlitarmtična agitacija sindikalistov silno vplivala na francoski socializem. Na kongresu združenih socialističnih strank francoskih v Limogesu (1906) je bila Gnesdova markistična resohieija, ki je proglasila vojno za neizogibno postedieo kapitalističnega načina v proizvajanju, ki more šele s kapitalizmom vred izginiti, odklonjena. sprejeta p« je bila po Vaillantu zastopana resolucija senske federacijc, katera je zahtevala internacionalno akcijo proletariata proti vsaki vojni, akcijo. ki se mora povzpeti do splošne stavke in do vstaje. Iz Francije je prodrla ta agitacija v druge dežele. Na najmočnejše nasprotje je trčila ravno v deželah z najnvočnejšimi proletarskimi ve-leorganizacijami: v Nemčiji, v Avstriji: tudi večina britanskih delavskih strank je odklonila to misel. Internacionalna kongresa v Stnttgartu 1907. 1. in v Kodnjn 1910 1. nista glede tega vprašanja sklenila nič pozitivnega • nsln?ila sta proletarijatu nalogo, da naj se v vojni proti vojni poslužuje vseh primernih sredstev, odklonila pa sta zahtevo, postaviti splošno stav ko v slučaju vojne za obvezno dolžnost. V velikih evropskih krizah zadnjih let se je zopet razmišljalo vprašanje splftšne stavke, tako na strankinem zboru nemške socialne demokracije v Jeni -1911. 1., tako na zadnjih strankinih zborih francoskih in švicarskih socialistov. Da mora socialna stranka storiti vse. karkoli je v njenih močeh, da zabrani izbruh vojne, je danda nes prepričanje vse intemacionale.. Katerih sredstev da se more uspešno posluževati, to je predme! spora.
(Konec prihodjnič.)
Najhujši boj je razredni boj — boj med kapitalisti in delavci. 600,000 ubitih in ranjenih obleži vsako leto na industrijskem bojnem polje v Združenih državah.
Razno.
PANAMSKI PREKOP.
Kakor poročajo, bo panamski prekop izročen prometu že tekom enega leta. Vsled tega se zadnje
čase na dolgo in široko piše o velikem pomenu prekopa v znižanju prevoznih stroškov, česar posledica naj bi bilo znižanje vladajoče draginje. Toda, kdor pričakuje kakih koristi od panamskega pre kopa za delavno ameriško ljudstvo, ta se pošteno moti. Panam ski prekop naj bi omogočal konkurenco med prevažanjem blaga in Živil po morju in po suhem ter odprl nove trge. To pa je račun brez krčmarja. Zvezni korporacij-ski komisar namreč poroča, da kontrolirajo železniške družbe 90 odslotkov vsega prometa v Zdr. državah, ki se bo zvršil po prekopu. Za ljudstvo koristna konkurenca je torej izključena. Železniške družbe bodo že znale urediti tako, da jim bo kanal v korist ne pa v škodo. Za prebivalstvo Združenih držav, a»kojega denarjem se bo izvršilo to velikansko 'delo, bo ta kanal brez koristi, izvzemši železniške magnate seveda. Kdaj bode pač delavci spoznali kapitalistični humbug, ter dali slovo nenasitnim trotom!
-- ^
Socialno demokratični poslanci v óetrti dumi.
Kakor smo svoj čas poročali, je bilo pri zadnjih volitvah v rusko dumo (parlament) izvoljenih 13 socialističnih poslaneev. Ti so si ob zasedanju dume v Peters-burgu organizirali klub. Za predsednika kluba, je izvoljen sodrug Čejdze. za podpredsednika pa Malinovakij.
Kluibu pripada doslej: šest poslancev, izvoljenih v delavski ku riji (Bodajev, Malinovskij, Mu^ ramov, Petrovski, Samojlov in Sago v), trije poslanci iz Kavkaza Čejze, Čenkelj in Skobelev) in so^ drugi, izvoljeni na gubernijskih shodih (Burjanov, Tuljakov in Havirtov). Socialno demokratična poslanca iz Sibirije,'Manikov in Rusanov,. še nista radi prevelike oddaljenosti dospela ob času otvo ritve dume. Klub bo najbrže sprejel tudi poljskega socialnega demokrata Jagelova.
Marsikomu se bo zdelo morda čudno, če misli na zapadno evropske razmere, da je bil en sam poslanec socialist iz tretje dume namreč Čejdze, izvoljen v četrto dumo. To je pa le posledica nepravičnega volilnega sisteip i in iopovstva ruske vlade, kateri niso nobena sredstva prenizkotoa, da prepreči izvolitev njej neljubih m »slancev. Sest poslaneev iz delavske kurije odpade takoj, ker zateor ne dovoljuje, da bi mí v tej .<uiiji pri novih volitvah izvolil poslanec iz prejšnje dume. Izvolitev hodrugov Gegečkorija, vojla-šnikova in dr. Preedkalna je vlada kar samovoljno razveljavila. Tudi sodrug Pokrivski, 'Mlen naj-) odličnejših poslancev iz tretje dume, je pri sedanjih volk» ah podlegel vladnemu nasilstvu.
Najbolj čudne so bile pač volitve v. Hat umu in Irkutsku. V Batu-mu je kandidiral sodrug 'enkelj. ki je pobegnil iz pregunta
'tgovi nasprotniki so ga denun '•»rali in oblasti so ga aretirale še .• ed volitvami. Vzlic temu je-bil izvoljen z ogromno večino in na to po ga morali izpustiti iz i.Mira, V Irkutskn so ovrgle oblasti fest že izvoljenih socialno demokratič-.iih volilnih mož. Vkljnb ♦emu j«» bil izvoljen sodrug Manikov. ker » zanj glasovali tudi kmečki radikalni volilni možje.
Sodrug (.'ejdze, ki je duša vse-ga socialisti»"uega gibanja v Kav-karu, se je s svoj i ya nastortoiy hI iiKoval že v tretji dumi. 3« druga MaUnovski in Petrovski sta znana sirom Rrrsijc po svojem delovanju v strokovnih in izobraževalnih soeialističnih orgin zaci-jah. Sod m g Malinovski je soustanovitelj peterburske org uiizacije kovinarjev, pri kateri jo bil tudi dve leti tajnik. Sodrug Petrovski je v stranki že od leta 1898. Sodrug Skobelev je dovršil tehnične študije na Dunaju in je zmagal v zadnjih volitvah proti najbolj nazadnjaškemu kandidatu ruske kurije v Kavkazu. Najbolj je deloval V, Baku, kjer je zlasti skušal zedi-niti vse frakcije za boj proti na-zadnjaštvn. Sodrug čenkelj, ki je študiral v Parizu, ns Dunaju in
v Berlinu, je posebno' delaveu v socialističnem časopisju.
Plača dunajskega župana. I)u
najski mestni svet je sklenil, da se določijo novemu dunajskemu županu dr. Weiskirchuerju dosedanje funkeijvke pristojbine dunajskim županom (24 tisoč kron na leto), uradno stanovanje v mestni hiši z upravo, kurjavo in razsvetljavo, poraba mestnih av tomobilov, razsvetljava in kurja va ob slavnostih. ki jih priredi župan. Dr. Weiakirehner je mestnemu svetu tudi iKxial izjavo, da se odpove pokojnini kot magist-ratni ravnatelj, kolikor časa bo dunajski župan. Ministrski pokoj nini se feveda ni odpovedal, ker "nese" nekoliko več kakor pa pokojnina magistra t nega ravna teljs.
Zemljiška posestva v Avstriji. Leta 1903 izpeljana štetev razdelitev kmečkih posestev v Avstriji nam daje zelo zanimivo sliko. V celoti se je naštelo 2,856.349 posestev. na katerih je ' zaposlenih čez 9,000.000 os^h. Kar se tiče obsega. se vrstijo ta posestva v sledečem redu: do 1 hektarja 780.-776, od 1 do 2 hektarja 550.046, od 2 do 5 hektarjev 807.290. od 5 do 10 hektarjev 390.241, od 10 do 20 hektarjev 245.930, od 20 do 50 hektarjev 130 582. od 50 do 100 hektarjev 18.437 posestev. Glede števila stoji na prvem mestu Galicija, ki ima 1,008.349 posestev. Od teh jfc najmočneje zastopana vrsta od 2 do 5 hektar jev, ki šteje 376.574 Zemljišč od 5 do 10 hektarjev je 150.471. Skupno pa tvorijo ti dve vrsti posestev v Gsliciji največje število, ker jfh je nad 52%. Nasprot no je jako majhno število posestev, ki bi obseigale več kakor 100 hektarjev. Teh izkazuje statistika komaj 2603 ; za Galicijo sledijo v naslednjem redu druge dežele: (število je označeno v oklepajih) tfeška (508.389\ Moravska ima 290.678, Nižje Avstrijska (155.-725), Štajerska T150.426), Tirolska (127.509), Bukovina (109,170 Dalmacija ima (83.759), Zgornje Avstrijska (81.308^. Primorska ima (79.759), Kranjska (75.477), Šlezrja (58.759), Koroška (33,-294), Predarlska H8.034) iu Sol-nograšlca (15.825). Tudi v teh deželah prevladuje povsod nižje in srednje kmetijstvo. Za posestva, obsegajoča nad 100 hektarjev pridejo v poŠtev edino le dežele: češka. Tirolska. Štajerska in Moravska
Zanesljivi prijatelji. Čeprav trdijo dandanes vsevprek, da ni na -svetu več dobiti zvestih, zanesljivih prijateljev, pa priča naslednja dogodovščina. ki jo poročajo angleški listi, ravno o prijateljstvu. ki se je izkazalo. Mla da poročenea sta prebivala na kmetih. Nekega dne se je moral soprog odpeljati v mesto. Svoji soprogi je obljubil, da bo ob šestih zvečer zopet doma. Ali zaman ca je čakala soproga do polnoči. Nj<ma skrb je prikipela do vrhunca. Vstala je, zbudila svojega očeta in odposlala sta pet brzojayk petim najboljšim prijateljem moža. V bzrzojavkih vprašuje soproga, ako morda njen mož prenočuje pri enemu od prijateljev. Ko se svrta jutro, še ni nobenega odgovora. Ob šestih zjutraj pa priropoče kmečki voz pred hišo. na vozu sedi pogrešani soprog in ostanki njegovega razbitega avtomobila. V istem trenutku pa pride tudi poštni sel brzojavko in v kratkih presledkih še štirje. Vse brzojavke so se irlasile: "Da. John prenočuje nocoj pri meni."
Iz naselbin.
(Nadaljevanje s 3. strani.) de po vsem svetu mogočno zaorils^ zmagoslavna' delavska himna —j dan, ko hode vsak veselo zri v ho-
dočnost, — dan, ko bodo razpadle verige suženjstva. Na to uprašan. je je odgovor prav lehak: Odvia^ no je edino od tebe, delavec, kdaj da naipoči ta dan. Čim prej se bo-»les začel zavedati pravic, ki ti gredo in čim prej se bodeš pridružil ogromni masi svojih tovarišev, ter po možnosti zastavil svoje duševne moči v to, da se bolj in širi kleja socializma, da po in< nosti podpiraš in razširjaš delav-ske časopise ter podu<"ne knjige. Marsikateremu ni moč dopovedati, zakaj pravzaprav se bori delavstvo in si celo stvar naravnost napačno tolmači. Bil jp v kovan v verige kapitalističnih hlapcev od svojega rojstva, zato mu niti na um ni prišlo, da bi ot resel te verige raz «efoe ter da bi proučil vse nakane onih, ki hočejo, da ostane vedno v duševni temi. In tak siromak si pač ne more misliti, kaj šele verjeti, da bi se mogel kedaj sedanji krivični sistem predruga-čiti, In tako se večkrat zgodi, da pri razgovoru o soeializmu revček celo zabavlja, da. še eelo po prsih se tolče ko pravi: jaz sem bolj mčeoi in več vem kakor vsi soeiali-sti skupaj.vNaprimirnejši odgovor je takim duševnim revčkom. Da. da. hodil si v ljudsko šolo. morda si se tudi pridno učil. morda si pohajal še celo v par gimnazij ali celo semenišče? Ali pozabil si, da so bili tudi tvoji učitelji kapitalistično orodje, ter mogli so vse tako učiti kar je bilo v njih, ne pa v tvojo korist. Zakaj nočeš vprašati skušenj, ki jih vidiš vsaki dan vse polno okolo sebe, niti nočeš slušati zdravega razuma, ki ti veleva, da pametno in razsodno misliš. Pomisli vse to in priznal bodeš, da je vse to resnica!
In verjemi mi, da se bodeš bres obotavljanja pridružil naši armadi, čim sprevidi« in si priznaš, da si hodil do sedaj po napačni poti: sklenil bodeš zamujeno poravnati. kar je tudi naša najsrčnejša želja. Kličemo ti že v naprej: ns svidenje sodmsr v našem taboru!
J. Tvanetieh.
Dolar je najmogočnejši magnet v današnij kapitalistični družbi. Vsakogar privleče k sebi. Včasih se pripoti. da se sto in še več delavcev tepe za jedno delo. katero noše samo en dolar dnevne plače. Narobe svet!
Zahvala.
Slov. Pevsko in izobr. društvo "Bled" se tem potom na jut jud-neje zahvaljuje ¿vsem, kateri so posetili prirejeni koncert dne 1. febr. 1913. Osobito Slov. izobr. dr. "Vihar" iz Dunlo, Pa„ za sodelovanje in krasen uspeh gledališke igre "Trije tički"; nadalje Slov, soc. pev. zboru "Planinski Raj", ter nemškemu pev. dr. "Rarmo-nie" za sodelovanje in udeiežitev. Hvala tudi vsem rojakom iz bliž-
Pavel Golikov slučaj. ..
Aurora, Minn. — Enega izmed onih. lri so Pavla Golika spravili ob vso odškodnino, katero je do^ bil od kompanije za svoje poškod be. je sodišče v Duluth-u obsodi lo. da mora povrniti Goliku svo-to $204.53. Ta oseba je advokat De Le Motto, ki je s Pavel Go-likom naredil kontrakt. da dobita vsak polovico od odškodnine. Toda mesto, da bi si De Is Motto stroške od svoje polovice odra-čunil. jih je računal od Golikove, tako da Golik ni dobil niti centa. kakor sem že zadnjič poročaj. Golik je odvisen od dobrodelnih zavodov, ki so vložili tožbo zoper De La Motto. Temu je sodišče u-kazalo povrniti omenjeno svoto.
Ker je bila obravnava* samo zoper De La Motto, sodišče ni nwv glo obračunati z drugimi sokrivci. Glavni krivec, kakor sem že zadnjič poročal, je bil Ljubo Bo-gičevič. katerega jurist Debill v svojem odloku najostrejše kritizira. kot glavnega krivca.
Tudi naš lokalni Vist je poročal o tej zadevi, toda on je vse tako zasukal, kot da je Bogičevič nedolžen pri tej lopovščini. Zakaj je prezrl vse točke in izjave, v katerih sodnik kritizira Bopičevi-ču. To vsekakor postavlja v čudno luč naš list, ki pravi, da se bori za delavske koristi.
Delavci sedaj vemo, kako se z nami postoipa. zato bomo znali tah di tako početje upoštevati. Delavcem v ^Minnesoti so se odprle oči in «a^eli so spoznavati volkove v ovčji obleki.
Txvuis Noase.
njih in oddaljenih naselbin za tako polnošrtevilno udeležbo. S tem ste gmotno podprli delovanje društva v njc^rov blag namen za pro-btijo in prosveto slov. ljudstva v Ameriki, a članom pevcem ste dali dvojnega poguma za nadaljno delovanje v ponos našemu narodu odnosno delavskemu slojn.
Zavednemu občinstvu bratski in pevski pozdrav!
Za Slov. pev. in izobr. društvo "Bled":
And. Vidricb. »tajnik.