Gospodarske stvari Gruške obcestnice. III. 20. Gruška divjakinja. (Wildliag voa Eiasiedl. Je izvrstaa gruška moštaica, ki se do pribodajega poletja drži ia posebao trpežao, izvrstao, ovočao viao daje. Drevo postaae veliko, doseže starost od 100 iu več let ia je za mrzle kraje kakor vstvarjeno. 21. Graškajeseaka. (Herbstmebliagsbirne.) Je bolj drobitka, podolgovata, žolta gruška, ki jeseai dozarja ia ki je za gospodarstvo velike vredaosti. Tudi surova je vžitaa. Drevo prekomerao obilao rodi, postaae veliko ia staro kakor hrast. 22. Grruškaoroslauka. (GrelberLowenkopf.) 22. Gruška galovka. (Gallusbirae.) 2!. Gruška grozdana. (Traubliagsbirae) se daje tudi za mrzle krajo priporoiiati in dajejo izvrstno pijačo. Štajerski mašancelj. (Doin-nik Č •inlk.) 111. Zdaj poznato. dragi Slovenci, našo jabelko, posebno v Slovcnskih goricah, kder so ga letos toliko prodali; sarao v jedai fari vem, gotovo uad 1000 polovnjakov. in plačuje so že po 10 fl, je to 10 000 fi, ia v oelih Slovenskih gorioah ae bo preaapeto reči, da so kupci samo za toti sad pustili 100.000 fl. Zdaj pa vprašam, kako livaležaost so slovenski sadjerejci že pokazali do svojih ljubih sadnih dreves ? Že je klo zadnje leto 1884 h koncu ali dozdaj še ai bilo videti, da bi le kteri posestnik jedao drevesce zasadil ali saj proator za spomlad pripvavil, tem menje, da bi drevesa saažili, čistili. gnojili, pred zajci varovali. dokaj je že poglodanega. Merite, kopljite jame na prazaib prostorih, kterih še je prezadosti videti; železuica se tudi bliža in kupeije s sadjem bo zmiraj vec: pijača je tudi dobra, zdrava, aa Dunaji že tolklo v butelkah za bolne prodavajo; posušenega sadja pa jo v obče premalo, čeravno bi marsikteri ga že lehko imel za živež ia prodajo. Usmili 3e vam vaša živina, akojebolna.nsmili sevam aaj tudi sadjein drevje; ako je živiaa krulava, garjeva, slabo postrežeaa, bo liirala, poginila: tako liira, poginjava tudi sadao drevje. Koliko je videti polomljeaih vej, mrčes lazi po drevesili, lira (bela omela) ga zajedava, ali to ni nemarnost? 1'oboljšajte se tukaj ia poprimite se umnega sadjarstva, sebi v v korist, domovine v lepoto. Kako otrobi z najvceiin pvidoin pokladati. Priporouajo otrobi popvej nekoliko popariti ia jim aamesto vode kislega mleka a!i matude primesati. Maožina dnšika ali gnjilca, ki ga imajo otrobi v sobi, pride večidel od vločica. Vlečic je sam na sebi težko prebavljiv, z vodo pa, v kteri je kaj natrona raztopljenega, je lalikcjše prebavljiv. Mlcčna kislina uareja vlečic tudi lalikejše prcbavljiv, zato je uamakanje otrobov z matudo ali mlekoin gotovo velike vrednosti za popoluo izporabo njiliovo. Navadno se otrobi med rezauje ali pa pijačo potrosijo, kar pa njiliovo popolao izporabo nikakor ae zagotavlja. Po pravici so toraj priporora 24 uv predno se otrobi živini polož6, v kakem sodoeku ali drugi pripravni posodi, s toplo vodo naraočiti ia aekoliko kvasa pridjati. Posoda mora aa kakem toplem kraji stati n. pr. blizo kornna ali ognjisoa do drugega jutra.