i i “Mohoric” — 2016/5/12 — 12:15 — page 25 — #1 i i i i i i VESTI V SPOMIN PROFESORJU JANEZU STRNADU Novembra se je v dvainosemdesetem letu od nas poslovil najplodoviteǰsi sodelavec Ob- zornika, kolega fizik, zaslužni profesor Uni- verze v Ljubljani, dr. Janez Strnad. Njegov članek je izšel še v predzadnji izdaji revije, v zadnjem letniku pa je prispeval k polovici številk. Spoznal sem ga, ko sem prestopil prag univerze. Brucem nam je predaval Fiziko, osrednji predmet našega študija. S svojim resnim in zavzetim načinom, pripravljeno- stjo odgovoriti na vsa vprašanja, pošteno- stjo ter odličnostjo pri ocenjevanju je pu- stil pečat generacijam fizikov. Na predava- njih smo lahko slutili, da ve mnogo več, kot pove. Izvrstno je poznal tako učno snov kot težave, ki spremljajo njeno razumeva- nje. Ta globoki vpogled je imel zato, ker je temeljito poznal zgodovino fizike. To plat svoje razgledanosti je pokazal v predavanjih Razvoj fizike in v pisanju poljudnih in strokovnih člankov za večino slovenskih časopisov in naravoslovno usmerjenih revij. V tej vlogi sem ga kot urednik spoznaval prav do zadnjih dni. Janez Strnad je bil rojen leta 1934 v Ljubljani. Po osnovni šoli in nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu ter vǐsji gimnaziji v Mariboru se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Po študiju tehnǐske fizike je postal asistent na današnjem Oddelku za fiziko. Kasneje je študiral na inštitutu za teoretično fiziko univerze v Heidelbergu. Leta 1963 je opravil doktorat in bil izvoljen za docenta. Leta 1969 je bil izvoljen za izrednega profesorja in leta 1974 za rednega profesorja. Na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo in kasneje Fakultete za matematiko in fiziko je dolgo časa predaval Fiziko študentom fizike v prvem in drugem letniku in Razvoj fizike v tretjem. Njegovo raziskovalno delo je manj znano, saj se skoraj izgubi v obsežnem opusu drugih del. Pa vendar, Janez je bil tudi izvrsten raziskovalec, z obja- vami v tako prestižnih revijah, kot sta Science in Nature. Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nevtronov, posebno teorijo relativnosti in jedrsko fiziko in je delal na Odseku za teorijsko fiziko na Institutu Jožef Stefan. Zanimala ga je tudi didaktika fizike, posebno teorije relativnosti in kvantne fizike. Na Obzornik mat. fiz. 63 (2015) 1 25 i i “Mohoric” — 2016/5/12 — 12:15 — page 26 — #2 i i i i i i Vesti tem področju je objavil veliko znanstvenih člankov. Skupaj skoraj sto. So- deloval je z inštitutom za didaktiko fizike univerze v Giessenu, kjer je bil na obisku večkrat po nekaj mesecev. Pozornost je posvečal tudi posredovanju fizike širši javnosti. V angleščini in nemščini je objavil prek sto raziskovalnih in strokovnih člankov in šestdeset referatov, s katerimi je veči- noma sodeloval na mednarodnih sestan- kih. Objavil je tudi več kot štiristo stro- kovnih in poljudnoznanstvenih člankov v slovenščini, predvsem v Obzorniku za ma- tematiko in fiziko, Preseku in Proteusu. V časopisih in revijah je objavil več kot sto štirideset prispevkov. Skupaj z Wilfriedom Kuhnom je ob- javil v nemščini knjigo Quantenfeldtheo- rie. Photonen und ihre Deutung (1995). Napisal je štiridelni univerzitetni učbenik za fiziko in učbenik ter del učbenika za srednjo šolo. V knjigi Atom vodi igru, Školska knji- ga, Zagreb 1973, je prispeval poglavje Vri- jeme u specijalnoj teoriji relativnosti. Knjižici Merim platno, trak na vatle in Prapok prasnov požene v dir mlaǰsim bralcem dajeta pregled čez merje- nje razdalj in razvoj Vesolja. Knjiga Iz take so snovi kot sanje obravnava zgradbo snovi, Zgodbe iz fizike pa to, kako fiziki prihajajo do novih spo- znanj. Knjiga Fiziki. Trinajst portretov je nastala po nizu radijskih oddaj o življenju pomembneǰsih fizikov. Precej knjig in knjižic je objavil pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov. V Presekovi knjǐznici so izšle knjižice Začetki sodobne fizike, Relativnost za začetnike, Začetki kvantne fizike, Jožef Stefan. Ob stopetdesetletnici rojstva in Do Newtonovih zakonov. V knjižnici Sigma so izšle Kvantna fizika, Relativnost, Posebna teorija relativnosti, Mala kvantna fizika, Vozi me, avto, v daljave, Svet nihanj in valovanj, Mala zgodovina vesolja, O poučevanju fizike, 100 let fizike in Mala zgodovina Dopplerjevega pojava. V Podiplomskem seminarju iz fizike ali v Izbranih poglavjih iz fizike so izšle knjižice Fazna, skupinska in signalna hitrost, Poskusi v posebni in splošni teoriji relativnosti, Kvantna fizika za začetnike, Na pot v kvantno elektrodinamiko, Na pot k Schwarzschildu in Homogeno gravitacijsko polje. Med posebno in splošno teorijo relativnosti. Sodeloval je še pri izdaji izpitnih vprašanj in zbirk nalog ter uredil in prevedel več knjig. Sodeloval je v urednǐskem odboru Proteusa. Sodeloval je pri Slovarju slovenskega knjǐznega jezika in pri Enciklopediji Slovenije. 26 Obzornik mat. fiz. 63 (2015) 1 i i “Mohoric” — 2016/5/12 — 12:15 — page 27 — #3 i i i i i i Janez Strnad Za svoje delo je dvakrat prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, plaketo Pavla Grošlja in Levstikovo nagrado. Dobil je tudi več priznanj Društva matematikov, fizikov in astronomov. Leta 2001 je bil imenovan za častnega člana društva. Na Obzorniku pušča neizbrisljiv pečat. V njem je objavil sko- raj tristo prispevkov. Bil je član urednǐskega odbora 1964–1973, področni urednik 1974–1992, od- govorni urednik 1974–1976, 1981–1983, 1985–1990 ter glavni in odgovorni urednik 1977–1980. Njegovo marljivost, skrom- nost in pripravljenost na pomoč bom pogrešal. Kot prijatelj mi bo ostal v toplem spominu. Kot urednik sem se lahko vedno za- nesel na njegovo besedo in plo- dovitost. Enkrat mi je zaupal, da slovenske revije izhajajo pre- počasi za vse, kar lahko napǐse. Vedno je imel v zalogi kako zani- mivo besedilo. Pisati je znal za širšo javnost kot tudi za zelo zahtevne bralce. In to v velikem obsegu. Nje- gov opus obsega več kot 1700 enot. Med njimi niso le članki, ampak tudi obsežneǰsa dela. Njegovi učbeniki, še posebej univerzitetni učbeniki fizike, spadajo med temeljno literaturo študija fizike. Njegovo delo poznajo tako mlaǰsi kot stareǰsi bralci Obzornika. Prvi članek je objavil že v letu 1955 in temu je sledilo šestdeset let nepretr- ganega objavljanja. V prispevkih se je dotikal vseh področij fizike – od moderne fizike, interpretacij kvantne mehanike, zamotanosti posebne teo- rije relativnosti, kozmologije prek odkritij na področju osnovnih delcev ter do zgodovinskega pregleda razvoja znanosti. Skozi pogovore, ki so se spletali ob tem, ko mi kaj ni bilo jasno in je bil internet preslab učitelj ali pa je on potreboval kako pomoč pri računalniku, sem ga spoznaval tudi kot osebo, ne le kot fizika. Skromen, prijazen, marljiv in razgledan. Čeprav je proti koncu b́ıl naporen boj z boleznijo, se to v njegovem delu ni kazalo. Še danes je v pripravi kar nekaj besedil, ki jih je pisal prav do zadnjega dne. Neizbežni konec je sprejel mirno, racionalno, tako kot je sprejemal naravne zakone. Tudi to je lekcija, ki mi jo je dal in mi bo ostala v srcu. Aleš Mohorič Obzornik mat. fiz. 63 (2015) 1 27