Dopisi. lz Reiušnika. (Letiaa, — 1 es, sadjerejstvo.) Precej mirno je preteklo leto 1883. Druge aezgode nimamo zazaamovati, kakor spomladi budo difteritičao bolezea, ki je po 3—5 otrok pobrala iz eae hiše. Nekemu najemaiku je vzela 5 otrok ia žeao, da je celo sam ostal. Umrlo jib je vkup 61, kar je veliko za aašo faro. Toče nismo imeli; po tem takem smemo tudi pretečeao leto boljše, kakor vsa sedemdeseta leta imenovati. Pšenica, žito (rž), oves, ajda ia koruza, vse se je dobro obaeslo. Koruzi so črvi veliko manj škodovali. kakor še leta 1882. Sledaje leto bilo je bolj suho, kot mokro, kar je pri aas od velike važaosti zavoljo koruze, ki se rabi za žgaake, brez kterih ae tukaj tako slaba godi, kakor pri Nemcib brez kaše, kder iiaajo celo pregovor, da Nemec oslepi, ako se trikrat aa daa kaše ne naje. V raekrotaih letib pri nas koruza ne dozori ia kupovati jo moramo po 5 fl.; tako se je godilo leta 1882., kar vboge ljudi bado zadeva. Da se kraetora aekoliko boljše godi, se sklepa iz tega, ker v pretečeaem letu ai prišlo na Remšniku ai jedno posestvo aa kaat ali na eksekutivao prodajo. Pomagala je k teraa lepa ceaa lesa, kojega se veliko zvozi po Dravi. Dobro ceno so imele škodle, to je deskice za streho, 3000 ali eua vožnja po 12 fl. Lehko se prodava izsekaa stavbeni les. Tukaj je malo ktcro leto brez vsega sadja, ker aekoliko pozneje cveti in ae pomrzae tako naglo. Letos so bile stive na mestih tako aabasaae, da 8e je vejevje iomilo; slive sušijo ter dobro prodavajo in vrnes slivovico delajo. Precej je bilo orehov ia tudi jabelk. Lesae gruške so bile polae, iz kojih se prav okasea mošt ali ,,tolkla"^prideluje. da pijače ai treba za ljudi kupovati. Skoda velika, da je žlahtaega sadovaega drevja premalo. lser se raalokdo prav briga zanj. ,,Vogelaim" glavačera vse drugo roji po glavi; aamreč svete reči zasmebovati, aarodajake, ki imajo pravo ljubezea do ljudstva, nadlegovati, šulvereiaii ,,streljati" in ,,Nagelčekoai" kaditi itd., aieato ljudem ob aeki ia aeki priložnosti dokazovati, koliko liaska sadjereja priaaša, kar bi moralo biti geslo za vsakega izobražeaca. To bi ljudem koriatilo, ne pa druga rogoviljeaja. Od velike nepopisljive važaosti bi bilo, ko bi 8e v Mareabergu, to je v središči celega okrožnega hribovja, vstanovila podružnica Radolfovega sadjerejskega druatva od sv. Jurja pri Celji. Ali da bi isto draštvo začelo aekak listič ravuo za sadjerejo po ceai izdajati, ki bi aaj ljud- stvo učil peške na vrtih zasajati, odrasle drevesca presajati, cepiti in velike pametao na prostore, kojib je na orale prazaih. presajati. Pisatelj je letos poskašajo aapravil in kakih "60 žlahtnih drevesc posadil, ki so v eaeai pol letu tako zrastle, kakor okolo Maribora. Toraj ae spavajmo predolgo. Na delo. Iz Ptuja. (Slovenska posojilnica.) Na sv. treh kraljev den irael je odbor aašega ravnokar vstanovljeaega ,,araailaega ia poaojilnega draštva" sejo, pri katerej ae je skleailo, da pričiie to društvo s 1. februarjem svoje delovanje. Podpisaai vabim toraj vse p. n. rodoljube k amogobrojaemu pristopa. Tisti, kateri hoče društvu pristopiti, blagovoli se naj oglasiti pri podpisaaera ali pa pri gosp. dr. Jakobu Ploji. odvetniku v Ptuji, kjer se tudi poizve podrobneje v tej zadevi. Sloveaci! pristopite tedaj v maogobrojaem števihi k teinvi društvn in držimo se strogo gesla: avoji k svojim. Komu aiso še živo v spomiau zadaje volitve v okrajai zastop? Ali ni vsakemu zaaao, kakih sredstev so se posluževali aaši političai aasprotniki meščanje? Vedao in vedao predstavljfili so našim volilcem ,,Vorschussvereia" pred oči, in kako nesramno so žugali. Zdaj tega ae bode več, kajti kdor bo deaar potreboval, dobil ga bode tudi pri nas. Naše rodoljube aa kmetih pa prosiaio, da nas v tej zadevi podpirajo. Aad. Jarca, aačelaik ,,hranilnega ia posojilaega društva v Ptaji." Od sv. Toniaža pri Velikej nedelji. (Letiaa) v preteklem leti ai bila slaba. Z aiiadletja je dya tedaa vse pozaeje začelo rasti, kakor uavadno; dozorelo pa je skoraj vse o pravera časi. Pridelali pa srao vsega razlioao; rž ia pšeaica bila je lepa pa sredaje rodaa; oves se je precej dobro obaesel. Koruza, aajdna, krorapir, repa, sočivje, kapns nekde dobro nekde slabo. Krrne za živino smo dobili obilaiše od predlaai, bačele so slabo rojile, sadovja kder je laai toča sekala, ai bilo nič, drugod pa malo. Viaogradi so tadi tisti brez grozdja bili. ktere je laai toča posekala. Kder toče ni bilo, tam je v sredaji meri vina priraslo pa še tudi sredaje dobrega, ker je v rnošti bilo pol šestaajst odstotkov sladkorja. Pridelki imajo vsi slabo ceao. Radoslav Rižnar.