GLASNIK Mš:>ii Ljubljana, 13. februarja 1962 leto ix., Štev. 12 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 41. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 dne 9. februarja 1962 POROČILO O STANJU IN DELU V MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI Informativno poročilo o delu in stanju v Mestni hranilnici ljubljanski Je na 41. seji obeh zborov OLO Podal odbornik JANKO DEKLEVA, Predsednik Sveta za družbeni plan in finance. V zadnjem času je v naši jpvno-jjti nastalo precej zanimanja za Mestno hranilnico ljubljansko. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je ostalo le pri .zanikanju«, ne da bi se le-to spremenilo v kako neprijetnejšo obliko, kar bi Pilo spričo ne popolne jasnosti pri obveščanju javnosti prav lahko mogoče. Vrsta primerov je, ko so se že po osvoboditvi ljudje, če že ne za dalj, v$aj za nekaj tednov, vznemirili okoli denarniških motivov, dokler se niso prepričali, da so nasedli oziroma da se v naši družbeni ureditvi stvari ne rešujejo tako, kot so se nekoč. V naši Mestni hranilnici, to da-hes vemo, so bile dejansko nepravilnosti. Javno jih je začelo obravnavati naše časopisje, radio in celo televizija. Sodim pa, da je bil pro-olem prikazan za ta občutljivi teren Vse premalo jasno, da preprost čita-telj, poslušalec in hranilni vložnik Večkrat ni točno vedel za morebitne Posledice teh nepravilnosti. In že so nastajala neposredna spraševanja, ki jih lahko zajamem v tri skupine: ali je Mestna hranil-kca pasivna, ali je insolventna, ali se bo sanirala? Na ta vprašanja Je Pravilen odgovor takšen: Mestna hranilnica ni niti pasivna niti insolventna nUi po moje ne moremo govoriti o »sanaciji«, kar bi prišlo Pravzaprav v poštev le ob pasivno-j 1 ali insolvenci. Govorimo lahko e o ureditvi poslovanja in o odpra-Vi nepravilnosti. . Da bi ljudskemu odboru stvar aže pojasnil, mi dovolite, da začnem narobe. To je, da najprej obdelam stanje in vloge tega zavoda, šele nato Pa govorim o napakah, nepravilno-, h, prekrških in o njihovi končni keditvi. Mestna hranilnica ljubljanska jo kr, soliden denariji zavod. Odkar bstoji, in to ni nič manj kot 73 et, pa do danes, ni niti eno svoje Plovno leto zaključila s pasivi. "a zavod ni le najmočnejši slo-°nskl, temveč tudi jugoslovanski hranilni zavod. lik *a*° imajo naši ljudje vanj ve-*o zaupanje V njem je zapopade-a ,,udi vsa naša hranilnična in po-JUnlSka tradicija od Vošnjakovih n SOv dalje in lahko rečemo, da je svojem področju naš barometer. taki*0 80 usPehi zavoda bili in so n ^glejte' Leta 1052 je bila Mestic,,., hranilnica formirana na novo, n1 eno ali dve leti je bila zaradi takratnega bančnega sistema vključena v Narodno Banko. Tega leta je prevzela od Narodne banke 99 milijonov hranilnih vlog in je bil to torej njen novi začetek. 31. januarja letos pa ima vlog nad 6 milijard. Hranilnih vložnikov je v zavodu skoraj 88 tisoč in če nas še ta številka pusti ravnodušne, naj povem, da je med vložniki čez 47 tisoč mladinskih vlog, kar je pri usmerjanju mladine na to področje tolikšnega pomena, da za to ne bom izgubljal besed. Letni porast stanja hranilnih vlog je v zadnjih nekaj letih po okoli 1200 milijonov. Kako občutljivo je to področje, nam pa kaže leto 1960, ko so začele krožiti govorice o zamenjavi denarja. To je bilo sredi leta. Toda kljub temu, da so so ljudje čez dva meseca tem racam smejali, se je to leto zaključilo z okoli 300 milijoni manjšim porastom kot leto pred tem. Med leti so bile še tudi sicer spremembe v porastu hranilnih vlog, ki pa so bile posledica raznih organizacij, sprememb v statističnem prikazovanju itd. Vsekakor je pred Mestno hranilnico za leto 1962 dobra perspektiva, seveda, če bomo to področje negovali in brez vzroka ne vznemirjali. Saj znaša porast hranilnih vlog samo v prejšnjem mesecu kar 230 milijonov. Da bi povedali res vse, je treba omeniti tudi to, da ima lep porast v zadnjih letih svoj močan vzrok tudi v porastu standarda pri nas oziroma v porastu plač in da je tudi vodstvo Mestne hranilnice zadnjih let, t. j. upravni odbor in direkcija, naredilo vse, kar je bilo po načelih sodobnega hranilništva mogoče, da je pospešilo razvoj hranilnice. Pa še to. Finančna inšpekcija ugotavlja, da zavod ne daje posojil kreditno nesposobnim prosilcem. Menim, da je po teh nekaj podatkih vsakomur jasno, da imamo posla s solidnim zavodom in da se nikomur ni treba bati za svoje prihranke. Kaj je potem pri Mestni hranilnici narobe? Mestna hranilnica pravi, da so narobe predpisi. Zvezna inšpekcija pa pravi, da bi bilo ob drugačnih predpisih v Jugoslaviji 50 do 60 milijard investicij več, da je predpis takšen prav zaradi tega, ker nam ekonomski proporci drugačnega ne dopuščajo, da so investicijski krediti dolgoročnejši, kar je za hranilnico lahko škodljivo, da smo te predpise postavili mi oziroma naši poslanci, naša Zvezna ljudska skupščina, v skupnem interesu našega gospodarskega razvoja in da jih je treba zato brezpogojno spoštovati. Naš nasvet za družbeni plan in finance misli, da imajo inšpektorji prav! Zvezni predpis določa, da smejo hranilnice porabiti od zbranih hranilnih vlog le 20 °/o za komunalne investicije. No, finančna inšpekcija ugotavlja, da je Mestna hranilnica že od leta 1959 v opreki s tem predpisom in da je ta razvoj prekršek, vkljub opozorilom in pozivom, še poglabljala. In res, 1. januarja 1961, ob zaključku leta in neposredno pred izidom zakona o reorganizaciji bank je izkazovala hranilnica 4159 milijonov komunalnih kreditov, kar pomeni, da je izplačala ne 20, temveč 81 % takih kreditov. Tedaj pa, torej z novim bančnim zakonom, bi morala preiti Mestna hranilnica v sestavo Komunalne banke ter urediti svoje poslovanje. V tem trenutku je torej prišlo do kritične faze tega razvoja. Zavod sam ni mogel slediti določilom zakona in spraviti svojega poslovanja v sklad s predpisi. Komunalna banka ni mogla žrtvovati vseh svojih bančnih sredstvi v ta namen — poleg tega še zadostovala ne bi. Ljudski odbori in podjetja, ki so dolžniki, niso imeli sredstev in bili poleg tega sredi del, ki so jih odlagali že leta prej. Da bo mera polna, je Zveza prav tedaj še spremenila svoje določilo o obvezni rezervi denarnih zavodov in jo zvišala od 15 na 30 %. Za zavod je pomenilo to nadaljnjih eno milijardo in četrt sredstev, ki jih je bilo treba vskladiti s predpisi. Ob tem šele in ob pritisku kontrolnih in inšpekcijskih organov, ki so zahtevali takojšnjo in brezpogojno ureditev stvari, je pristopila Mestna hranilnica k urejevanju svojega stanja v smislu predpisov. Do konca leta 1961 je zavod znižal komunalne kredite že na 71 % in prišel do tega, da mu manjka danes do dokončne ureditve stanja po predpisih še nekaj pod 2 in pol milijardi. Toda — še kljub temu toliko! To je torej glavni problem poslovanja Mestne hranilnice. Je pa v številkah tako močan, da zasenčuje še nekaj drugih manjših nepravilnosti. Vse te stvari se bodo seveda razčistile in uredile oziroma kompetentni organi in forumi bodo o njih še razpravljali in odločali. Vsa razprava, razgovori in ukrepi med zadnjo in današnjo sejo našega ljudskega odbora so bili osredotočeni predvsem na oni prvi in glavni problem. Zaradi dokončne ureditve je prišla pred nekaj več kot tednom dni v Ljubljano ekipa zveznih finančnih inšpektorjev z ostrimi pooblastili za primer, da ne bi bilo razumevanja za ureditev stvari. Ugotoviti pa moram, da sc je pokazalo v razgovorih, ki so jih ti tovariši vodili z vodstvom našega okraja in nekimi republiškimi organi, da so imeli člani te ekipe polno razumevanje za nastalo situacijo, kar je še spričo pravilnega gledanja naših predstavnikov na stvar, končno omogočilo dogovor, po katerem naj se izvede vskladitev s predpisi. Po tem dogovoru bi uredili nepravilnost do konca leta 1963’ in sicer v štirih polletnih obrokih. Tako bi bilo potrebno zmanjšati izkoriščanje komunalnih kreditov v letošnjem prvem polletju na 39 % oziroma vnovčiti vračila zanje v višini 900 milijonov, v drugem polletju znižati na 31 °/o oziroma vrniti nadaljnjih 500 milijonov, v prvi polovici leta 1963 na 26°/o s 450 milijoni in doseči s koncem drugega leta popolno ureditev z 20 % izkoriščanja komunalnih kreditov z zadnjim povračilom 450 milijonov. To je materialno bistvo dogovora, s katerim se ukine tudi finančna blokacija računa Mestne hranilnice in izvede vključitev v komunalno banko Ljubljana. Čeprav ta rešitev za koristnike komunalnih kreditov ni ravno enostavna, se je treba zavedati, da je vsaka druga rešitev težja in kvar-nejša. Prizadetih pa je pri tem 21 •občin, 4 okraji in 9 gospodarskih organizacij. Kakor vidite, ne zajema krog prizadetih le ljubljanske občine niti ne le območja našega okraja, temveč gre v širino vse Slovenije. Zato jo tudi razumljivo, da je prvo težipo urejevanja izvedel naš okraj, ljudstvo našega okraja pristopa tudi k razgovorom s posameznimi prizadetimi ljudskimi odbori, ki so seveda dolžni vključiti se v reševanje problema. Nadaljnja izpeljava bo seveda stvar ljubljanskih mestnih občin, ki so že sedaj, oziroma konkretno občinski LO Center Je že od leta 1960 dalje potrjeval bilance, pravilnike in druge akte Mestne hranilnice, za katere je potreben sklep ustanovitelja. 2. Na podlagi III. točke V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 19-384/61) in skladno s 14. točko 27. člena Statuta okraja Ljubljana je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 41. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. februarja sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku na drobno od prometa v trgovini na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane. 1. člen Na območju mestnih občin Ljubljana se plačuje občinski prometni davek na drobno od celotnega prometa v trgovini na drobno, razen od alkoholnih pijač, po stopnji 6 °/o. 2. člen Glede obveznosti plačevanja občinskega prometnega davka v trgovini ha drobno kakor tudi glede plačevanja občinskega prometnega davka od prometa in drugih storitev, ki so podvržene občinskemu prometnemu davku, veljajo še nadalje določbe odloka Mestnega S\feta za mesto Ljubljana štev. 04/2-32-22/1-60 y dne 25. februarja 1960. 3. člen Ta odhok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 421-11/62-4 Datum: 9. februarja 1962. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Boris Mikoš, 1. r. RAZREŠITVE, IZVOLITVE IN IMENOVANJA NA 41. SEJI OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO Janez Zajc in Boško Todorovič sta bila. izvoljena za sodnika okrajnega sodišča v Trbovljah. Izvoljeni so bili naslednji sodniki porotniki za Okrajno sodišče Ljubljana II.: Rajko Bašin, Adela Brenčič, Anton Cvelbar, Rajko Cvetko, Bojka Dejanovič, Janez Dobnikar, Veronika Dobravec, Mišo Druškovič, Jože Držanj Milan Fajdiga, Andrej Fende, Roger Gogala, Vera Hočevar, Janez Jarc, Ivan Jenič, Jože Komolec, Jože Koritnik, Anton Kosec, Franc Kozamernik, Anton Kranjc, Edo Lutman, Nada Makotar, Milan Maraž, Pavla Mencej, Rudi Mlakar, Marijan Medvešček, Melita Nedog, Franc Mirtič, Cilka Novak, Francka Pirnat, Drago Poljanec, Ivan Prešern, Anton Pustovrh, Mišo Rado-man, Natalija Rakočevič, Jože Ra-movž, Dušan Savič, Oskar Selan, Duša Silič, Stanislav Šmid, Jože Savom, Janez Sternad, Slavko Tekavčič, Milan Vidmar, Nada Vogrič, Janez Zlatnar, Pepca Zibret in Ludvik Žiger. Izvoljeni so bili naslednji sodniki porotniki Okrajnega sodišča v Domžalah: Martin Andrejka, Janez Anžin, Franc Avbelj, Karol Boštele, Herman Breznik, Andrej Burgar, Anton Cerar, Anica Celebič, Julka Dolinšek, Kristjan Drašček, Milan Flerin, Janko Gostič, Angela Grmek, Boža Habjan, Ivana Hering, Ivan Hribar, Marko Hribar, Franc Hrvatin, Zinka Jerman, Ciril Jesenšek, Miha Kepic, Martin Klopčič, Ivan Kokalj, Niko Kotnik, Francka Kunstelj, Franc Lebar, Jernej Lenič, Leopold Letnar, Franc Lukman, Vinko Majcen, Jože Mrčun, Marjan Pečar, Zinka Pirš, Anton Repovž, Ivan Stopar, Anton Sušnik, Marko Škrinjar, Vinko Urankar, Tine Vajt, Andrej Zajc, Marija Zakrajšek, Jakob Zanoškar, Jernej Zobavnik, Adolf Zornada, Mitja Zupančič. Izvoljeni so bili naslednji sodniki porotniki Okrajnega sodišča na Rakeku: Drago Anzeljc, Dušan Arko, Jože Avsec, Karel Bahun, Rafael Bavec, Vinko Brancelj, Stane Caserman, Bogdan Cidrič, Roman Gorjan, Tone Hace, Andrej Hribar, Andrej Istenič, Vinko Ilcršič, Jože Jernejčič, Francka Kocjančič, Franc Kordiš, Lojze Komidar, Franc Kovač, Lojze Krašovec, Feliks Lekan, Franc Levec, Janez Mele, Stanko Mikec, Janez Mihelčič, Franc Mlakar (Viševek 12), Franc Mlakar (Vrhnika), Danilo Mlinar, Janez Mohar, Martin Petan, ing. Slavko Petrič, Franc Pirnat, Slavko Strle, Janez Šoaremblek, Stanc Štritof, Karel Štritof, Ivan Škrbec, Lojze Tomec, Vlado Trampuš, Jože Turk, Viktor Turšič, Ančka Udovič, Rado Udovič, Matija Vičič, Djordje Vukičevič, Jože Zgonc, Jože Zigmund in Franc Žnidaršič. Izvoljeni so bili naslednji sodniki porotniki Okrajnega sodišča v Kamniku: Jože Baloh, Neva Hotujec, Franc Hribar, Silva Ivanetič, Ivanka Jerman, Jože Juvančič, Ančka Kerk, Peter Klavčič, Pavle Kobilšek, Mirko Košnjek, Mavricij Kotnik, Rudi Kotnik, Majda Maly, Tinca Mihelič, Stane Najger, Franc Novak, Ančka Ocepek, Stane Pavšek, Slavko Poljanšek, Janez Pregled, ing. Viktor Rebolj, Jože Semprimožnik, Franc Šimenc, Vekoslav Šolar, Adolf Trobentar, Marija Trobevšck, Radka Veršnik, Nande Vode, Franc Vran-kar in Kati Zagorc. Janko Kušar, Mirko Jamar, Jože Mesarič in Peter Plcvelj so bili razrešeni kot člani Sveta za družbeni plan in finance. Robert Dular, Albin Klemenc, Oskar Obersnel In Dušan Tratnik so bili izvoljeni za člane Sveta za družbeni plan in finance. Martin Einhauer, Janez Kermavner in Janez Zemljarič so bili razrešeni kot člani Komisije za prošnje in pritožbe. Rozka Kum, Jože Selšek in Tone Zupančič so bili izvoljeni za člane Komisije za prošnje in pritožbe. Marija Mesarič je bila razrešena OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD 106. Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57) in 10. člena statuta občine Ljublja-na-Bežigrad je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bcžigrad sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1961 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 04/2-301-4/4-61. Datum: 26. decembra 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Koman 1. r. 107. Na osnovi V. dela I. poglavja tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, štev. 19/61) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1961 kot predsednica Komisije za higiensko tehnično varnost. Milan Sur k je bil izvoljen za predsednika Komisije za higiensko tehnično varnost. Tone Iglič je bil imenovan kot zastopnik OLO v šolski odbor Šole za voznike motornih vozil v Ljubelj ani. Miha Berčič je bil razrešen kot član upravnega odbora Elektro gospodarske skupnosti Slovenije. Stane Felc, podpredsednik OLO, je bil imenovan za člana upravnega odbora Elektro gospodarske skupnosti Slovenije. Bojan Vakselj je bil razrešen dolžnosti direktorja Zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani. Ing. Stanko Trošt je bil imenovan za direktorja Zavoda za zadružno gradnjo v Ljubljani. Bojan Vakselj je bil imenovan za načelnika Oddelka za finance OLO. Dušan Jelušič je bil imenovan za direktorja Zavoda za proučevanje gospodarstva v Ljubljani. Irg. Georgij Assejev je bil imenovan za okrajnega cestnega inšpektorja pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. Ada Pirjevec je bila razrešena kot ravnateljica Zenske obrtne šole v Ljubljani. Zofija Gornik je bila imenovana za ravnateljico Zenske obrtne šole v Ljubljani. ODLOK o spremembi družbenega plana občine Ljubljana-Bežigrad za leto 1961 1. člen V V. poglavju družbenega plana občine Ljubljana-Bežigrad za leto 1961 se spremenita višina in razdelitev sredstev proračunskega presežka iz leta 1960. 2. člen Po zaključnih računih občin Ljubljana-Bežigrad in Črnuče za leto 1960 znaša prispevek 47,299.840 dinarjev in se porabi za: ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske In telefonske storitve 1. člen Uvaja se občinski prometni davek na naročnine za telefonske in telegrafske naprave. 2. člen Višina občinskega prometnega davka na naročnine za telefonske in telegrafske naprave znaša za naročnike ročnih central: II. skupina 13 °/o III. skupina 80 °/o za naročnike avtomatskih telefonskih central: II. skupina 20 %> III. skupina 100 % za telegrafske naročnike 100 °/o. 3. člen Občinski prometni davek na na-, ročnine za telefonske in telegrafske j naprave je dodatek k sedanjim tarifnim postavkam za naročnino in se uporablja za razširitev in izpopolni- j tev telegrafskih in telefonskih na- j prav. 4. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1962 dalje. Številka: 01-01-109/61 Datum: 26. decembra 1961 Predsednik občinskega ljudskega odbora ! Stane Koman, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-SISKA 108. Na osnovi 108. člena Zakona o pristojnosti občinskih in in okrajnih j ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57) in člena 113 zakona o organizaciji JPTT (Ur. ; list FLRJ št. 50/60) je sprejel Občin- I ski ljudski odbor Ljubljana-Siška na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem dne 9. januarja 1961 naslednji ODLOK o obvezni notranji telefonski instalaciji v novih stanovanjskih in poslovnih stavbah 1. člen Vsaka nova eno- in večnadstropna zgradba z najmanj petimi stanovanji ali poslovnimi prostori, ki se gradi v stanovanjskih naseljih na območju občine Šiška, mora imeti notranjo telefonsko napeljavo. 2. člen Ce zahtevajo gospodarski interesi in potrebe kraja, sme upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, odrediti obvezno zgraditev notranje telefonske napeljave tudi v ostalih krajih občine povsod tam, kjer obstoja zunanje telefonsko omrežje. Pri izdajanju iz prejšnjega odstavka morajo upravni organi od investitorja zahtevati soglasje Podjetja za PTT promet Ljubljana. 3. člen Ce v načrtu za zidanje zgradbe iz prednjih členov ni predvidena zgraditev notranje telefonske napeljave, ne bo izdal upravni organ, ki je pristojen za izdajanje takih načrtov, dovoljenja za zidanje, če se v načrt za zidanje ne vnese dodatno tudi zgraditev telefonske napeljave. 4. člen Notranje telefonske napeljave se gradijo po veljavnih predpisih. Pri instalaciji napeljave z izolirnimi cevmi ni treba napeljati v cevi žic, dokler niso postavljeni telefonski aparati. 5. člen Upravni organ občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda natančnejše določbe za izvajanje tega odloka. 6. člen Ta odlok velja od dneva, ko ga sprejmeta oba zbora občinskegal ljudskega odbora Ljubljana-Siška. Številka: 1/1-34-1/62. Datum: 9. januarja 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora Janez Nedog I, r. — 109. Na podlagi 16. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 22-119/59) in 27. Člena statuta občine Ljubljana-Siška je Občinski ljudski odbor Ljub-Ijana-Siška na seji občinskega zbora ; in na seji zbora proizvajalcev dne 9. januarja 1962 sprejel naslednji OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 1. domova stanovanjskih skupnosti 2. obrtniški center Savsko naselje 3. trafopostaja Brinje 4. trafopostaja Beričevo 5. ureditev Navja 6. dotacijo občinski zvezi za telesno kulturo 7. okrevališče ZB v Banjolah 8. dotacija stanovanjskim skupnostim 9. dotacija SZDL Ljubljana-Bežigrad 10. turistično društvo Ljubljana-Bežigrad 11. šolo Črnuče — gradnja 6.000 000 din 8,019.128 din 6.500.000 din 2,998.703 din 1.000. 000 din (oprema) 1,800.000 din 3.600.000 din 8.570.000 din 912.009 din 900.000 din 7.000. 000 din Skupaj 47,299.840 din STRAN 51 ODLOK ® organizaciji uprave Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siska 1. člen V upravi Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška so naslednji temeljni upravni organi: L Oddelek za splošne in družbene zadeve; 2. Oddelek za notranje zadeve; 3- Oddelek za gospodarske in finančne zadeve; 4- Oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve; 0- Oddelek za narodno obrambo. 2. člen , Posebni organi občinskega ljudskega odbora so: sodnik za prekrške ter krajevna urada Šentvid in Vodice. 3. člen , Temeljni organi občinskega ljudskega odbora imajo naslednje odse-e oziroma podrejene organizacijske enote: L Oddelek za splošne in družbe-*e zadeve: а) odsek za zdravstvo in socialno varstvo, o) referat za šolstvo, e) sanitarno inšpekcijo, d) referat za proračun in sklade, o) računovodstvo, 0 glavno pisarno, б) hišno upravo. 4 Oddelek za notranje zadeve: ®1 referat za javni red in mir, h) referat za promet, o) referat za civilno zaščito, d) -referat za požarno varnost, e) evidenca prebivalstva in volilni imenik. n- v Oddelek za gospodarske in fi-"»ncne zadeve: 0) odsek za gospodarske zadeve, D) referat za analitsko-planske zadeve, c) referat za evidenco in statistiko, d) odsek za finančne zadeve, kmetijsko inšpekcijo, J gozdarsko inšpekcijo, 8) vinarsko inšpekcijo, > veterinarsko inšpekcijo, inšpekcijo dela, 1) tržno inšpekcijo. 'klin' ®d<,elek za gradbene, komu-c in stanovanjske zadeve: > Odsek za gradbene in komu-nalne zadeve, J Odsek za stanovanjske zadeve, > gradbeno inšpekcijo, komunalno inšpekcijo. • Oddelek za narodno obrambo: > odsek za vojaška zadeve, > referat za vojaške zadeve na Področju gospodarstva, držav-nlh organov in družbenih cl ® Užb’ referat za naborne zadeve, Predvojaško in izvenarmadno vzgojo. . 4. člen Ur^n°vi Re urad tajnika. s|(unčxd taJnika opravlja službo s u2bn ms*te Pisarne, vso pravno bo 0r’,Vso Personalno službo, služ-Vanj Ranizacije in napredka poslo-adeii n-V| upravi ter vse strokovne in Podrn-v rativne za(ievc iz delovnega kov jlJ£! Predsednika, podpredsedni-n tajnika ljudskega odbora. ^ 5. člen v ,p.°d,0k velja od dneva objave °brai,n rnibu<<’ uradnem vestniku od V i Ljubljana, uporablja pa se ■ Januarja 1962. številka; 1/1-021-1/62. Ljubljana, 9. jan. 1962. Predsednik °belnskega ljudskega odbora Janez Ncdog 1. r. 110. Na podlagi 27. točke 42. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57), na podlagi 5., 6. in 47. člena Temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ št. 26/54) in na podlagi Odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov ali imetnikov živine (Ur. list LRS št. 2/59) je sprejel Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. jan. 1962 ODREDBO o obveznem izkoreninjenju tuberkuloze govedi na območju občine Ljubljana-Šiška 1. Zaradi izkoreninjenja tuberkuloze goved in zaradi varstva ljudskega zdravja se mora na območju občine Ljubljana-Siška preiskati na tuberkulozo vsa goveja živina stara nad 1 mesec. Preiskava s pomočjo luberkulinizacije mora biti izvršena najkasneje do 31. decembra 1962. 2. Vse živali je treba ob tuberkuli-nizaciji trajno oštevilčiti, kolikor že niso. 3. Izkorepinjene tuberkuloze goved organizira in vodi veterinarski inšpektor občinskega ljudskega odbora. Za tehnično izvedbo pa se lahko pooblastijo veterinarji veterinarske postaje in drugi veterinarji. 4. Živali, ki bodo spoznane za okužene s tuberkulozo, morajo lastniki oddati v zakol najkasneje v 30 dneh po ugotovitvi okužbe. Rok oddaje v zakol in ostale ukrepe določi občinski ljudski odbor s svojo odločbo. 5. Lastnikom hlevov, v katerih niso bila ugotovljena tuberkulozna goveda, izda veterinarski inšpektor občinskega ljudskega odbora potrdilo o neokuženosti hlevov s tuberkulozo govedi. 6. Tuberkulinizacija in pregled živine se opravlja po hlevih na stroške lastnikov ali imetnikov živali, in sicer po 300 din za glavo. 7. Pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Šiška se ustanovi sklad za plačevanje odškodnin za tuberkulozne živali. V ta sklad se stekajo sredstva iz 6. točke te odredbe, kolikor presegajo stroške tuberkulini-zacije in iz drugih virov, po posebnih predpisih občinskega ljudskega odbora. S skladom upravlja upravni odbor sklada, katerega imenuje Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška. 8. Vsa goveja živina, ki jo lastniki ali imetniki nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja, da ni reagirala na tuber-kulin in da izvira iz hleva, ki ni okužen s tuberkulozo. 9. Podrobna navodila za izvajanje te odredbe izda Svet pristojen z.a kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Šiška. 10. Kršitev določb te odredbe se kaznuje po določilih 71. in 72. člena Temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. 11. Ta odredba začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-322-2/62. Datum: 9. januarja 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora Janez Nedog 1. r. OBČINA MEDVODE in. Na podlagi 1. odstavka 6. čl. temeljnega zakona o javnih cestah (Ur. 1. FLRJ št. 27-459/61) in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/61) in 26. člena statuta občine Medvode je občinski ljudski odbor Medvode na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. januarja 1962 sprejel ODLOK o določitvi cest IV. reda 1. člen Zaradi posebnega gospodarskega m prometnega pomena za občino Medvode se za javne ceste IV. reda določijo tele ceste: 1. Štev. ceste 1049 Medvode—Pirnice—Viltrče v dolžini 4000 m. 2. Štev. ceste 1174 Medvode—Se-ničiea—Slavkov dom v dolžini 4450 metrov. 3. Štev. ceste 1169 od mostu pri Tometu do meje k. o. Studenčice v dolžini 200 m. 4. Štev. ceste 769 Sora—Trnovec —Topol v dolžini 8000 m. 5. Štev. ceste 1047 Sp. Pirniče— Zavrh do ceste III. reda Tacen— Smlednik v dolžini 700 m. 6. Štev. ceste 313 in 322/1 Medvode (trafika) most čez Soro—Svet-je—Ladja—Zg. Senica v dolžini 2470 metrov. 7. Štev. ceste 1284/3 in 1284/2 Most čez Soro—Železniška postaja v dolžini 200 metrov. 8. Štev. ceste -320 Odsek ceste I. reda do blokov pod Svetjem v dolžini 500 metrov. 9. Štev. ceste 1232 Medvode—Goričane ob Sori v dolžini 1000 metrov. 10. Štev. ceste 664 Most Smlednik —Podreča meja v dolžini 500 metrov. 11. Štev. ceste 1039, 808, 809, 815, 777 Moše meja Dragočajna—Smlednik v dolžini 3000 metrov. 12. 1038 Odcep ceste III. reda Je-prca—Vodice v Smlednik v dolžini 700 metrov. 13. Štev. ceste 1173 Seničica— Žlebe do razcepa Cvajnar—Malenšek v dolžini 800 metrov. 14. Štev. ceste 1208 Preska-Stu-denčica do Knavsove smreke v dolžini 3300 metrov. 15. Štev. ceste 1269 Odcep ceste III. reda skozi Presko do šole in po parceli št. 1284 do Kogovška v dolžini 900 metrov. 16. Štev. ceste 317 Odcep ceste I. reda do Bohinca na klancu v dolžini 400 metrov. 2. člen Ta odlok velja od dneva objavo v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Stev.:352-4/62-01/l. Datum: 26. januarja 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora Ludvik Tramte I. r. 112. Na podlagi 27. točke 42. čl. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njiliovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52/57), na podlagi 5., 6. in 47. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ, št. 26/54) in na podlagi odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov ali imetnikov živine (Ur. list LRS, št. 2/59) je ^prejel občinski ljudski odbor Medvode na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. januarja 1962 ODREDBO 0 obveznem izkoreninjenju tuberkuloze govedi na območja občino Medvode 1. Zaradi izkoreninjenja tuberkuloze goved in zaradi varstva ljudskega zdravja se mora na območju občine Medvode preiskati glede tuberkuloze vsa goveja živina, stara nad 1 mesec. Preiskava s pomočjo tuber-kulinizacije mora biti izvršena najkasneje do 31. decembra 1932. 2. Vse živali je treba ob tuberkuli-nizaeiji trajno oštevilčiti, kolikor že niso. 3. Izkoreninjenje tuberkuloze goved organizira in vodi veterinarski inšpektor občinskega ljudskega odbora. Za tehnično izvedbo pa se lahko pooblastijo veterinarji Veterinarske postaje in drugi veterinarji. 4. Živali, ki bodo spoznane za okužene s tuberkulozo, morajo lastniki oddati v zakol najkasneje v 30 dneh po ugotovitvi okužbe. Rok oddaje v zakol in ostale ukrepe določi ObLO s svojo odločbo. 5. Lastnikom hlevov, v katerih niso bila ugotovljena tuberkulozna goveda, izda veterinarski inšpektor ObLO potrdila o neokuženosti hlevov s tuberkulozo goved. 6. Tuberkulinizacija in pregled živine se opravljata po hlevih na stroške lastnikov ali imetnikov živali, in sicer po 300 din za glavo. 7. Pri Občinskem ljudskem odboru Medvode se ustanovi sklad za plačevanja odškodnin za tuberkulozne živali. V ta sklad se stekajo sredstva iz 6. točke te odredbe, kolikor presegajo stroške 'tuberkulinizacije in iz drugih virov po posebnih predpisih občinskega ljudskega odbora. 8. Vsa goveja živina, ki jo lastniki ali imetniki nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja, da ni reagirala na tuber-kulin in da izvira iz hleva, ki ni okužen s tuberkulozo. 9. Kršitev določb te odredbe se kaznuje po določilih 71. in 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. 10. Ta odredba začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-2/62-01/1 Datum: 26. januarja 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora Ludvik Tramte, 1. r. 113. Na podlagi 27. točke 42. člena zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), na podlagi 5., 6. in. 47. členu temeljnega zakonu o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur, list FLRJ št. 26/54) in na podlagi odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov ali imetnikov živine (Ur. list LRS Št. 2/59) je občinski ljudski odbor Medvode na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. januarja 1962 sprejel ODREDBO o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti pasji steklini na območju občine Medvode 1. Zaradi preprečevanja in zatiranja pasje stekline in zaradi varstva ljudskega zdravja se morajo na območju občine Medvode obvezno cepiti proti pasji steklini vsi nad 6 mesecev stari psi. 2. Cepljenje se opravi na določenih zbirnih mestih. Kraj in čas cepljenja odredi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. 3. Cepljenje psov sc opravi na stroške lastnikov, in sicer po 300 din na glavo. 4. Kršitev določbe iz 1. točke te odredbe se kaznuje po določilih 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. Za izvedbo upravno kazenskega postopka in izrek kazni je pristojen občinski sodnik za prekrške. 5. Ta odredba prične veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 010-3/62-01/1. Datum: 26. januarja 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ludvik Tramte 1. r. OBČINA VRHNIKA m. Na podlagi V.- delu I. poglavja tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 19/61) in 26. člena statutu občine Vrhnika je občinski ljudski odbor Vrhnika sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1962 ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davku na lokalne telegrafske in telefonske storitve 1. člen Uvaja se občinski prometni davek na lokalne telegrafske in telefonske storitve v obliki davka na naročnine. 2. člen Višina občinskega prometnega davka na naročnine za telefonske in telegrafske naprave znaša o) za naročnike ročnih central: II. skupine 13 •/• III. skupine 80°/i b) za naročnike avtomatskih telefonskih central: II. skupine 20°/« III. skupine 100”/• c) za telegrafske naročnike 100%>. 3. člen Občinski prometni davek na naročnine za telefonske in telegrafske naprave je dodatek k sedanjim tarifnim postavkam za naročnino in se uporablja za razširitev in izpopolnitev telegrafskih in telefonskih naprav. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1962 dalje. St. 4/1-010-8/62. Datum: 27. januarja 1962. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franci Širok 1. r. 115. Na podlagi 5. in 6. člena temeljnega zakona o javnih cestah, Ur. I. FLRJ št. 27-459/61 je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1961 sprejel ODLOK o kategorizaciji cest IV. reda v občini Vrhnika 1. člen Po gospodarskem in prometnem pomenu za občino Vrhnika se določijo za javne ceste IV. reda ceste navedene v seznamu cest IV. reda v občini Vrhnika, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Ta odlok velja od dne objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in sc uporablja od 1. januarja 1962. Z istim dnem neha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda občina Vrhnika, »Glasnik« št. 81/60. št. 1/2-010-11/62. Datum: 30. januarja 1962, Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franci Širok 1. r, SEZNAM cest IV. reda v občini Vrhnika Tek. Ime (opis) ceste Izmera St. v ni 1. Jelovškova ulica 300 2. Stara cesta 700 3. Voljčeva cesta 500 4. Sušnikovu ulica s podaljškom do mostu v Verdu 700 5. Mrakova cesta 300 6. Kopališka ulica 700 7. Pot v Močilnik 500 Tek, Ime (opis) ceste Izmera št. v m 8. Usnjarska ulica 200 9. Gradišče 400 10. Partizanski klance 700 11. Idrijska cesta s priključkom na zvezno cesto pri Ogrinu 1.200 12. Kurirska pot 350 13. Ulica »Hrib« 300 14. Cesta, ki se odcepi na Idrijski c. pri hiši št. 10 s priključkom na Dobo- vičnikovo c. pri hiši št. 54 430 15. Dobovičnikovu ulica s podaljškom na Idrijsko ce- sto pri hiši št. 4 1.200 16. Petkovškova ulica 500 17. Cesta, ki se odcepi od Stare ceste pri hiši št. 55 preko mostu pri Roglju s priključkom na Staro cesto pri hiši št. 150 150 18. Ulica na Klancu 650 19. Cesta, ki se odcepi od Stare ceste pri št. 40 s priključkom na Tržaško cesto pri hiši št. 14 200 20. Del Robove ceste od hiše št. 13 do hiše št. 23 700 21. Cesta »Partizanski tabor* 150 22. Cesta »Delavsko naselje« 700 23. Sivkina ulica 250 24. Kolodvorska ulica s podaljškom mimo skladišča Gozd. gospodarstva Ljub- ljana no zvezne ceste 700 25. Opekarska cesta 600 26. Cesta Gradenj 200 27. Cesta 6. maja 380 28. Cesta, ki se odcepi od ceste 6. maja s priključkom na Voljčevo c. pri »Fricu« 280 29. Cesta, ki sc odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna na Cesarskem vrhu do trafo postaje in naprej proti Cestam do občinske meje 4.600 30. Cesta, ki sc odcepi od ceste št. 29 pri trato postaji mimo kapelice čez Ulovko do okrajne ceste Stara Vrhnika—Rovte 7.900 31. Cesta, ki se odcepi od ceste št. 29. pri trato postaji proti Dol. Logatcu do občinske meje 1.080 32. Cesta, ki sc odcepi od ce- ste št. 29 pri kapelici vas Zaplana do okrajne ceste Stara Vrhnika—Rovte na Miznem dolu 3.540 33. Cesta, ki se odcepi od ce- ste lil. reda Vrhnika— Horjul skozi Podlipo v Smrečje do občinske meje Logatec 13.300 34. Odcep — cesta, ki sc odcepi od ceste IIL reda Vrhnika—Horjul skozi naselje Stara Vrhnika do spomenika Zveze borcev 2.000 35. Cesta, ki se odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna v Sinji gorici pri hiši št. 40 v Malo Ligojrio in naprej v Veliko Ligojno s priključkom na okrajno cesto Vrhnika--Horjul pri hiši št. 10 2.400 36. Cesta, ki sc odcepi od ceste Sinja gorica—Log pri gasilskem domu v Bevkah preko mostu do zvezne ceste Ljubi jami—Postojna na Drenovem griču 2.700 Tek. Ime (opis) ceste Izmen it. v m 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. Cesta, ki se odcepi od zvezne ceste Ljubljana— Postojna pri 'lončku na Drenovem griču s priključkom na okrajno cesto Drenov grič—Horjul 2.930 Cesta od trafike v Borovnici mimo zadružnega dq-mu v novo naselje s priključkom na okrajno cesto Borovnica—Podpeč 670 Cesta od trafike v Borovnici do postaje LM 250 Cesta od hiše v Borovnici št. 139 (Petrič) do Učne v Brezovici 3.800 Cesta pod bivšim viaduktom do nove železniške postaje v Borovnici Cesta od železniškega podvoza na Družici do Ohonice 250 500 Odcep od ceste 111. reda Drenov grič—Horjul do železniške postaje na Dre- novem griču 100 Cesta Drenov grič—Za-klanec 3.500 Cesta Log—Notranje gorice 1.000 Cesta Log—Bevke—Sinja gorica 7.850 Cesta, ki sc odcepi od okrajne ceste Vrhnika— Verd pri Čeponu do zavoja pri Krašovcu 900 Odcep od ceste IH. reda Vrhnika—Borovnica v Verdu do železniške postaje Verd 2.200 Odcep od ceste III. reda Vrhnika — Horjul Podjie-lom preko Kurena, Miznega dola do občinske meje Logatec 8.500 Odcep od zvezne ceste Ljubljana — Postojna na Vrhniki, Tržaška cesta pri hiši št. 41 proti Stum-petovemu mostu do občinske meje Logatec 4.500 Cesta, ki se odcepi od Idirjske ceste pri izlivku, do Starega -mlina 3.200 Odcep od železniškega nadvoza na Verdu do Pokoj išča 10.750 VSEBINA Poročilo o slnnju in dolu v Mestni hrA' nilnici 1 j ubl jajiski. 2. Odlok o občinskem prometnem datk* na drobno od prometa v trgovini drobno v občinah na območju mesi® Ljubljane. RazreSitvo, izvolitve in imenovanja ,,fl 41. seji obeh zborov OLO. 106. Odlok o spremembi družbenega plana leto 1961 občino Ljubljuna-llcžigrad. 107. Odlok o uvedbi občinskega prometne!* davka itn lokalne, telegrafsko in telv*' firnske storitve občine Ljubljanu-Bc**' grad. 10R. Odlok o obvezni notranji telefonski stalaeiji v novih stanovanjskih in sloVnih stavbah občine Ljiibljuna-Sišk** 109. Odlok o organizaciji uprave obČin