Strokovni list ra povzdigo gostilničarskega obrta.
Olasllo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem*.
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne Številke
--	.	.	 25	vinarjev.	============================
Cena inseratom: 'As strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. ■■
Uredflištvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====
Št. 9.
V Ljubljani, 25. septembra 1919.
Leto VI.
Vabilo
na
občni zbor
gostilničarske zadruge za Seliko dolino
ki se vrši
dne 28. septembra 1919 ob 10, uri dop. v prostorih Oabr. Thalerja v Železnikih.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zadnjega zapisnika.
2. Računski zaključek in letno poročilo.
3. Sklepanje o dokladi in proračun za leto 1920.
4. Volitve.
5. Slučajnosti.
Če bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu pravil uro pozneje ob kakršnikoli udeležbi.
Železniki, 15.(septembra 1919.
G. Thaler,
načelnik.
Osemurni delavnik.
Tudi naša država hoče slediti Čeho-slovaški in Nemški Avstriji, ter 'je izdelala načrt zakona o osemurnem delavniku in se ravnokar razglaša, da je regent to naredbo dne 13. septembra podpisal. Razni socijalni zakoni so pač posledica vojne, izražajo razpoloženje, ki je nastalo vsled trpljenja tolikih vojnih let, toda vprašanje je, če bodo tudi odgovarjali našemu narodnemu gospodarstvu.
Obrtni stan nikakor ni in ne more biti proti socijalnim zakonom, če ga ti ne ubijajo in če jih zamore z ozirom na svoj skrajno težaven gospodarski položaj prenašati.
Avstrija je za časa vojne skrbela za manj imovite sloje s preskrbo cenejših živil, svojemu uradništvu je dovoljevala draginj-ske doklade, industrijcem pa je dajala cene delavce in omogočevala z vojnimi dobavami ogromne dobičke. Le obrtnik, ki je ravno-tako občutil draginjo, le ta ni dobil ničesar.
le tega država ni podpirala. Pač, nekaj je storila, bodimo pravični in priznajmo, vzela mu je še to malo surovin, kar je morda imel v svoji zalogi, vzela mu je tudi najmanjšo možnost, da bi kaj zaslužil, nalagala pa mu je nova bremena in davke, tlačila ga z raznimi socijalno - političnimi odredbami.
Ali bo v naši lastni državi kaj boljše, ne vem, dosedaj še niso našli ne časa ne fredstev, da bi pomagali obrtniku z brezobrestnimi ali vsaj z nizko obrestnimi posojili, kakor se to godi na Češkem, pač pa imajo čas za razne načrte in zakone, s katerimi bodo zmanjšali našo pridobitno silo in možnost. Osemurni delavnik bi naj veljal tudi za obrtna podjetja, tedaj tudi v delavnicah, kjer ga niti sbcijalistična Nemška Avstrija ni vpeljala. Nemci niso vpeljali osemurnega delavnika v takem obsegu, kakor se ga hoče pri nas, čeravno je nemška obrt pač vse drugače razvita, kot je naša, Nemško-avstrijska vlada je sicer socijalno - demokratična, ali tudi kot taka je preudarila, kaj je koristno in kaj škodljivo. Pri nas pa naj-brže nimajo dalekovidnosti nemške socijalno - demokratične vlade. Avstrijska industrija in obrt se ne bo borila z začetnimi in ustanovnimi težkočami kot naša. Mi nimamo industrije, ne obrti, ustanoviti si moramo šele eno kot drugo, manjka nam tudi izvežbanih delavnih sil, a sedaj prihajajo z omejitvijo delavne svobode in otežkočajo ustvaritev in vpostavitev obrti.
Ali si gospodje socijalni politiki ne predstavljajo naših težkoč in posledic svojih zakonov? Ali ne poznajo francoske zgodovine in ne vedo. da je francoska industrija in obrt izgubila svoje dobre postojanke in svoj ugodij položaj na svetovn'h tržiščih, posebno na v Levanti, ravno vsled pretiranih gospodarskih in .socijalnih zahtev delavstva in države, ki so s tem uničili konkurenčno sposobnost francoske industriie in obrti. Načrte in zakone je lahko izdelavati, lahko je biti sociialen v teoriji, toda pomisliti se mora, kakšne posledice bo imela ta teoretična soci-jalnost v praksi.
Radi omejenega prostora ne moremo priobčiti v večjem obsegu zakonskega načrta, navedemo le nekatere točke tega zakonskega načrta.
§ 4„ točka 3. določa:
Oblast, označena v § 8. (Obrtne oblasti in nadzorniki ali v pomanjkanju teh. pa občinske oblasti) lahko dovoli na prošnjo podjetja v interesu zagotovitve ljudske oskrbe,
da sc za posamezna podjetja in delavnice ali na posamezne oddelke podjetja podaljša delavni čas največ na 10 ur dnevno in sicer najdalje 28 dni. Na ponovno utemeljeno prošnjo se sme izdati dovoljenje za podaljšanje delovnega časa, a ne za dlje kot za 13 tednov skupno v enem (koledarskem) letu. To vilja tudi za industrijska in obrtna (rokodelska) podjetja, ki delajo sezonsko.
Kdor je sestavil ta zakonski načrt, ali hoče onemogočiti obstoj obrti ali pa ne pozna njenih potreb, sicer bi ne mogel poudarjati, da velja ta določba tudi za sezonske obrti. Že samo ta točka kaže zakon v pravi luči in pa mišljenje njegovega očeta. Sezonske obrti, na pr. stavbena, tesarska, kleparska, vrtnarska itd. pač ne morejo delati poleti in pozimi enako, nego so navezane na čas, medtem ko preostaja pozimi premnogo časa za počitek. Vsak otrok ve, da zidar ali vrtnar ne moreta delati pozimi, pozimi ne vesta, kako bi si pregnala dolgčas. Zidar mora delati poleti od ranega jutra do poznega večera, pa tudi zasluži. To vem iz lastne izkiišnje. Po zakonskem načrtu pa bi ne smel delati dalje časa, bi ne smel zaslužiti na noben način, ker zakon ne bo dovolil. Ce bo moral delati res tako, kakor zahteva zakon, tedaj ne bomo imeli tako hitro stanovanj in poceni hiše tudi ne bodo. To je zopet pljunek v skledo mestnega prebivalstva. Z osemurnim delavnikom podpirajo draginjo, ubijajo delavca samega. Manj se dela, dražje je vse in kolikor dražje je življenje, toliko težje izhaja delavec in obrtnik.
Ne s počivanjem, ne z veseljačenjem in pijančevanjem, ne z zabavljanjem, hujskanjem in rovarenjem bomo odpravili nered in draginjo, nego z energičnim in smotrenim delom ugonobimo draginjo in naše žalostne gospodarske razmere. Poprijeti se moramo dela, dela in zopet dela, ne smemo gledati na uro, nego delati noč in dan, vsak po svojem poklicu jn po svojih zmožnostih. Toliko bolj moramo delati/ker nam manjka ne samo strokovne delavne sile, nego delavne sile sploh. Sedaj pa hoče država sama prisiliti v brezdelje teh malo sil, kar jih imamo!
V	Nemčiji imajo tudi osemurni delavni čas, toda nemške delavske organizacije so sklenile, da bodo delali 9 ur, in sicer 8 ur za sebe, deveto uro pa za državo, to je, zaslužek za to uro dobi država, da bo ložje prenesla bremena, ki jih je naložila nesrečna vojna. Poglejte znak, ne samo domoljubja, nego tudi dalekovidnosti nemškega delavskega ljudstva. V Nemčiji je okoli 15 milijo-
nov industrijskega delavstva. Če zasluži to uro naddela le dve kroni, bo dobila država na dan 30 milijonov kron. V Nemčiji delavstvo vidi, da le z delom zamore popraviti vojne škode, pri nas pa tega ne vidi niti vlada.
V	Nemški Avstriji so sklenili tak zakon le za dobo vojne, ker imajo preveč delavnih sil, pa pomanjkanje surovin. Ko bo pa vojna ponehala in bodo prometne razmere normalne in dobavni viri dostopni, pa bodo začeli delati z vsemi silami.
Pri nas pa razni državi sovražni elementi hujskajo, strankarske strasti pa zastrupljajo mišljenje in delovanje, da se medsebojno pobijamo, da bomo zopet rajši podpirali tujca kot pa domačina. Vojna nas ni nič izučila, nič poboljšala.
Ali hočete pospešiti naš gospodarski razvoj z naredbami, ki ubijajo delavoljnost in omejujejo delovno svobodo? Pomislite samo, kakšen vpliv bo imel zakon osemurnega dela za kmečko delavstvo. Pred. vo^no je vse drlo v mesta in tovarne, zapuščale so cele trume rodno grudo in se podajale v tujino robotat tujfcu in ubijat svoje zdravje. Ah mislite morda tudi kmečko ljudstvo osrečiti z osemurnim delavnikom? Potem ga pa Še naložite tudi Bogu, potem pa vrcdite tudi
letne čase!	....
Že industriji onemogočate razvoj m ji podkopavate tla, ji jemljete konkurenčno sposobnost, sedaj pa še hočete malega obrtnika ubiti, kakor bodete ubili kmeta, ker ga bodete oropali delavstva.
Majhen mojster, ki začne z delom s prvim jutranjim svitom, ki še ni odložilo dela, ko se vladni gospodje od dolgega časa že ne veste kam djati, on bo garal in delal, njegov pomočnik in učenec pa bo šel ne na izprehod ali v izobraževališče, nego v gostilno in kavarno popivat in kvartat. Gospodje, ki hočete biti humani in socijalni, poglejte v delavnice obrtnika, pa povprašajte, koliko časa delajo samostojni obrtniki. ^	.
Ali bode veselilo mojstra, držati in ubijati se z učencem, če mu ne bo smel ničesar zapovedati, če bo po poteku osme delovne ure moral mojster morda sam pospravljati in pometati delavnico. Obrtnik bi se naj mučil z učenjem učenca, koristi pa bi ne smel imeti nobene!
Nismo preroki ne črnogledi, toda to pa lahko rečemo, da z omejevanjem delavoljnosti, z omejevanjem delavnega časa ne bomo koristili nikomur, če bomo gledali le na uro, če bomo lenarili, namesto da bi neumorno delali, nas bo tuja konkurenca ubila in v kratkem bomo imeli preveč počitka. Itak že malokdo dela pošteno, delavstvo poslanja in se nastavlja okoli, dela kot da bi spalo in sedaj pa se naj še ta lenuharski delovni cas skrajša. Nemški delavec dela z vso vnemo, on naredi v polovici časa še enkra toliko kot naš delavec. Mislim, da italijanski delavec, katerih bomo imeli pri nas zopet več kot bo potrebno, re bo gledal na uro, nego na zaslužek in bo Zopet delal od ranega jutra do poznega večera, samo da bo več zaslužil.
Obrtniki zahtevamo, da ostane deseturni delavni čas, da se onemogoči hujskanje raznim nam samostojnim obrtnikom in naši državi sovražnih elementov, ki kvarijo lepo in vzajemno razmerje med mojstrom in pomočnikom, ki kužijo že mladinska srca s svojimi zlobnostmi, samo, da nabirajo svojo armado zaslepljenih mas, katerih žulje potem spravljajo v svoje nenasitne malhe.
Mi hočemo dela, hočemo svobodo dela in se ne damo utijati po zakonih od države, kateri moramo plačevati davke, ki ne bodo majhni.
Osemurni, ali še krajši delavni čas, naj se vpelje v podjetjih, kjer je težko ali zdravju nevarno delo, da se ščiti delamožnost delavca, v obrtni!: delavnicah pa težkega in nevarnega dela ni, tedaj tudi osemurni delavni čas ni na mestu, podpira le lemjhare-nje, katero je itak že preveč vdomačeno.
Ta članek smo povzeli iz »Obrtnega Vestnika«, ki se nanaša ponajveč na rokodelske obrti, seznaniti pa smo hoteli tudi naše čitatelje z zadevo, -ker se prav lahko zgodi, da pridejo danes ali jutri razni postopači do tega, hujskati naše uslužbenstvo proti sedanjemu redu in na podlagi takega zakona zahtevati istotako osemurni delavni čas.
Osamosvojimo se.
(Konec.)
Po tem še ostali dobiček razdeli se, če občni zbor dnrugače ne ukrene, članom kot dividenda in sicer po visočini zneskov, kateri so isti tekom leta plačali zadrugi kot najemščino.
Ta vplačila vpoštevajo se tudi le v popolnih kronah.
Če za pokritje poslovnih izgub poslovni skupiček in rezervni fond ne zadoščata, seže nih deležih članov samih in izguba pokriva se v razmerju z visokostjo deležev; pri tem se odtegnejo izgube, akot jpedostatek ne pogoltne vseh deležev vseh članov, razmeroma po visokosti posameznih poslovnih deležev od teh.
Pri izračunanju cieleža na izgubi, ki odpade na posameznika, vzemo se za temelj poslovni deleži v tisti visokosti, ki so jo dosegli koncem dotičnega leta, in se upoštevajo le v toliko, koliko iznašajo polnih kron. Če je kak član glede vplačil na poslovni delež, določenih po pravilih, zaostal, priračunijo se jim zneski, ki jih ima k dobremu.
V nikakem 'slučaju pa ne pristoja članu, ki je na ta način izgubil svoje deleže deloma ali popolnoma, da bi se oškodoval pri onih članih, ki so, zadostivši v popolni meri obvezam, udeleženi bili z manjšimi zneski.
Zadruga se razdruži:
1.) Če to sklene občni zbor;
2.) če pride zadružno premoženje v kon-
kurz;
3.) če ukrene to upravna oblast na podlagi
pravomočnega kazenskega odloka v
slučaju, določenem v § 37 in 88 zadružnega zakona.
Konkurz o zadružnem poslu otvori sodnija, ko e načelstvo prijavilo dolžno naznanilo, da so se plačila ustavila. Ta konkurz nima še za nasledek otvoritve konkurza o privatnem premoženju članov.
Zadružni upniki upravičeni so namreč šele po končanem doslovnem konkurzu, in sicer v toliko, kolikor so dokazali svoje tirjatve, da se drže radi nepokritja teh tir-jatev posameznih solidarno jim obvezanih članov. Izvzeti so oni slučaji, če se konkurz radi premalenkostne mase ali pa radi tega zakonito napovedati ne more, ker se je oglasil le jeden upnik.
V slučaju razdružbe zadruge — iz-vzemši konkurz — izvrši likvidacijo načelstvo po določilih § 41 zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873; občni zbor pa ima pravico, da voli mesto načelstva druge osebe
za likvidatorje.
Koj o početku likvidacije sestaviti je načelstvu bilanco zadružnega posla.
Če se iz bilance razvidi, da celo poleg rezerv in poleg poslovnih deležev članov ne zadošča aktivno stanje zadružne blagajne v pokritje' dolgov, obvezani so likvidatorji takoj ob svoji odgovornosti nasvetovati o zadružnem imetku konkurz pri sodniji in o tem obvestiti občni zbor, ki se ob jednem skliče.
Vsa naznanila in odloki v zadružnih zadevah, kakor tudi listine, ki so za zadrugo obvezne, nositi morajo zadružno firmo in jih podpišeta vsaj dva člana načelstva.
Vse prepire v smislu posameznih določil' pravil, kakor tudi poznejše zadružne sklepe, odloča neporečno občni zbor. Proti tej odločbi ne more se pritožiti noben član, ' posebno ne po pravnem potu.
S	tem je zaključeno priobčenje opravil-nika za zadruge, koje bi si omislile samozaložbo potrebščin za gostilničarski obrt. Ker se bo lotiti tudi ideje o samoosvojitvi glede dobave piva in bomo v bodoče pričeli v tej smeri z novim gibanjem, bo eventualno ta opravilnik tudi v slučaju ustanovitve zadružne pivovarne dobrodošel.
Stanovske zadeve.
Z ozirom na silno podraženje jesiha in
pa ker ga je še težko dobiti, opozarjamo cenjene tovariše, da se kar največ poprimejo izdelovanja sadnega jesiha. Sadja bo letos srecej, odpadajoči nezreli sad da prav izvrsten jesih. Treba ga je samo malo streti ali narezati v krhlje, d j ati v lončeno posodo, naliti z vodo in postaviti na gorak kraj. če se dodene nekoliko kisove esence, se tem preje skisa, posoda mora biti vedno polna, zalivana in pokrita. Sadni olupki, obrezki in taka reč se devlje vse v jesihovo posodo in s tem si dobite doma poceni dober in zdrav sadni jesih. Večje množine se ga napravi z istim delovanjem pa v sodu in mora seveda tudi ta biti na gorkem kraju.
Tovarišem na deželi! Kakor se je godilo v Ljubljani, da je hodil špicelj od kavarne do kavarne ter zahteval žganja pod pretvezo, da je bolan itd. (Čitajte tozadevno poročilo v zadnji številki!) hodi sedaj tudi po deželi taka kreatura deloma peš, deloma s kolesom ter zapeljuje k davanjem žganja. Opozarjamo cenjcne tovariše na to, naj nihče ne proda nikomur žganja, takega pa, ki bo le silil na to, pelji k vratom, obrni ga od sebe, privdigni in nato šele trešči z nogo tam, koder sedi, da bo odletel pet metrov od hiše.
Vihra in burja na obzorju gostilničarske obrti se zbira sedaj v Beogradu, ki naj zadene vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na neprestani pritisk raznih abstinen-tarskih družb, svetih vojska in zborov, pri kojih imajo besedo nekdanji vzorni ali pa še zdaj skrivni pijanci, izdeluje vlada naredbo, po kateri bo baje dovoljeno gostilničarstvu točenje vina, piva in dr. samo po šest ur na dan. Stvar je smešna, a pripraviti se moramo tudi na to blaznost. V Zagrebu je bila 18. t. m. konferenca, katere so se udeležili tudi zastopniki naše Zveze. Na konferenci se je sklenilo sklicati velikanski protestni kongres vsega gostilničarstva celega kraljestva v mesecu oktobru, na katerem se mora že enkrat narediti konec temu neprestanemu rovarenju proti gostilničarski obrti.
Razno.
Želod za kavo.
Dandanes, ko si moramo z vsemi mogočimi sredstvi motiti naše želodce, med tem da pojedo drugi to, kar je tudi za nas Bog ustvaril kot živilo, so prišli ljudje tudi na želod, da je precej dobro nadomestilo za kavo. Že preje v zlatih časih so tovarne za ka-vino mešanico' ponujale neko stvar, kojo so imenovale želodova kava. Ljudstvo se tiste zbroje ni nič prav rado oprijemalo, dasi je bil za štiri stare krajcarje precejšen zavitek na prodaj, danes bi veljal gotovo štiri krone, dasi daje hrast ravno po tisti ceni kot nekdaj svoj sad. Bilo je pač za 1 gld. 20 kr. že 1 kg pristne kave dobiti, zato se na razne iznajdbe cikorijevih fabrik nismo mnogo menili, tudi zato ne, kar smo vedeli, da je ves-drugi »drač« v papirju, kakor pa je napovedal »žmahten« napis ovitka. Tudi je znano, da se izdeluje iz želoda ekstrakt, katerega se po tihem precej prideva največ črni kavi, da je bolj črna ali izdatna, zdravo pa tisto sredstvo ni in preganja spanec. Tako je z želodom, a pri nastalem splošnem pomanjkanju kave se je marsikatera gospodinja spominjala zopet mogočnega gospodarja hrasta in napodila otroke pobirat želod. Zal, da. moramo danes najtopleje priporočati, da naj se gostilničarji kar se da poprimejo tega sredstva, osobito za črno kavo. Želod lepo osušen, se že svež razreže na zrna kavine velikosti, posuši in na suhem hrani, žge se ga ravno tako kot kavo in s primesjo žitne kave daje kar najbolj pravi kavi podobno pijačo. Sedaj je ravno dozorel in obilo ga je letos, torej kar na želod, stari in mladi, da bomo tudi glede kave lahko rekli: »A’l nam kaj morejo?«
Jesih iz jabolčnih olupkov In obrezkov.
Vojni čas, ki je prinesel pomanjkanje vsega, je nas učil k uporabljanju vsega, kar se je v časih izobilja stran devalo. — Prišli smo na to, kakor nekdaj, ko je ob hudi lakoti ljudstvo za velikonočni priboljšek kuhalo olupke od repe ter tisto jed imenovalo celo »alelujo«. — Tovarniškega jesiha že skoro ni dobiti, je pa tudi neznansko drag, tako, da je velike koristi, če si je mogoče,-pomagati z domačimi pridelki iz te zadrege. Sadja se letos dobi, hvala Bogu, čez in čez dosti, vsaka rodbina si ga lahko dobi, da si je v primeri k splošni dobri obroditvi pretirano drago. Opominjamo pa danes, da se olupkov in obrezkov ter slabega sadja ne zametuje, marveč lepo porabi za napravo jesiha. Vzame se za to večji glinast lonec in vsi olopki in obrezki sadja, bodisi jabolk ali hrušk, se denejo v lonec in zalijejo s čisto vodo, tako da so vedno popolnoma pod vodo, povrhu ne gnijo ali plesnijo; čim več je te tvarine, tem več se priliva. Hrani se na zelo gorkem kraju, na ognjiščem, ali na peči. Začne se kmalu kisati in če se pridene nekoliko tovarniškega kisa, postane tem rez-nejši. S tem dobimo prav dober, zdrav sadni jesih in se ta procedura vrši lahko celo zimo do poletja; ko je en nalivek dosti skisan, se odlije v steklenico za porabo in zopet do-lije v lfcicu s čisto vodo in seveda tudi se tudi obrezki in olupki vedno pridevljejo. Lonec se z deščico pokrije in tvarina v loncu včasih malo potlači, pri priliki, kadar se do-devlje. Koža, ki se napravi vrhu jesiha, dokler je še v loncu, se mora pri odlivanju in prilivanju varovati, ker so v njej jesihove bakterije in se brez tiste jesih pokvari ali kislina le počasi razvija.
O čekovnem prometu. Marsikdo je še, ki ne ve, kako se pristopi k čekovnemu prometu- To je čisto priprosto! Treba je samo stopiti do prvega poštnega urada in tam zahtevati tiskovino za pristopno izjavo. Vsak poštni urad jih ima v zalogi in jih mora dati brezplačno strankam na zahtevo- Ta tiskovina se mora potem izpolniti- Obenem s prijavo se naroči tudi tiskovine t- j- čeke in položnice. Čekovni zvezek, ki ima 50 čekov, stane
6	K- V teh 6 K je zaračunana tudi kolkovina, zato ni treba čekov, ki jih izda čekovni urad v Ljubljani, več kolkovati, kakor se morajo drugi čeki ali menjice. Sto položnic stane tudi 6 K- Na pristopni izjavi se naj natančno napiše, koliko čekov in položnic se želi prejeti od čekovnega urada- Izpolnjena pristopna izjava naj se zopet odda poštnemu uradu in s tem je pristop k čekovnemu prometu pripravljen- Sicer se pristopna izjava lahko pošlje naravnost poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljani pa je boljše, če se jo odda poštnemu uradu; prihrani se delo in stroške za zavitek- Najboljše je, da se obenem s prijavo plača tudi temeljni vlog- ki znaša 100 K ter naročene položnice in čeke. Plača naj se kar s položnico, ki se drži pristopne izjave- Poštni čekovni urad prejme prijavo in jo pregleda. Ce je pravilno izpolnjena, obvesti prosilca, da se mu je otvoril čekovni račun- Obenem mu pa pošlje tri formularje- Na teh mora lastnik ček- računa poslati čekovnemu uradu podpise onih oseb, ki imajo pravico podpisa-vati čeke- Čekovni urad namreč primerja vedno podpis na čeku s podpisom, ki ga Je poslal lastnik čekovnega računa čekovnemu uradu mi teh formularijah. Le, če so podpisi podobni, se izplača ček- Zato je važno pri društvih, kjer ima navadno predsednik ali pa blagajnik pravico, da sme podpisovati čeke, da naznanijo čekovnemu uradu nove podpise če so izvolili novega predsednika ali blagajnika. — Gostilniškim zadrugam smo že opetovano priporočali pristop k čekovnemu prometu, kar bi posebno olajšalo pobiranje zadružne doklade- Zadruga za ljubljansko okolico ima stvar tako urejeno in vplačeva-
nje se vrši prav gladko in točno- Pozive na plačilo doklade razpošlje na željo tudi zve-zino tajništvo-
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. LJublfana.
V: VIN©:?
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
Laflislav Pnllak. Jasha. Hrvalska. ^
I. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. 5.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Ekstrakt
za
h
sadni punč.
Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ===== se od 5 kg naprej po K 10’— kilogram. =====
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi itev. 1274 G.
==	F=^]tŠ3\°\EEEEEE3
JŠ
J®---------------
(p Raznovrstno
S)
“b
- rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
/1 Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. k
Ceniki na razpolago! W	Mr Ceniki na razpolago!
S
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulflt. —Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. — Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd.	—
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
------------- Ljubljana,	Židovska	ulica	1.	______________
Z vsemi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepražarna za kavo z električnim obratom.
Zaloga mineralnih voda.
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v „Sostilničarju“, v Vašem glasilu!
Zaloga stekla, porcelana in svetnik
Fr.KolImann
v £jubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižano cene.
$ f- Bai“
^ cvetlični salon
VV Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
£
Mazilo zoper „Srbeiico“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 6 krone, po pošti 7 K. Mazilo je belo, ne -smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Trnbocz9, Ljubljano.
J Iflnska trgovina In restavracija
; Peter Stepic
■ Spodnja toka Stev. 255
■ priporoča p. n. gostilničarjem svojo _ veliko zalogo zajamčeno naravnih
vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
■ in štajerskih vinskih goric.
A	Telefon	it.	262	.
'J/i X XXX XIX XXJiL)OLiXXXXXX!XlCXXX^
Odprl sem hotel Beograd
(dosedal Sandvrirt)
v Slovenjgradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišče, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozniki na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. Imel bom na razpolago vina vseh vrst v sodih in steklenicah, ter sadjevec na drobno in debelo za razpošiljanje od 56 1 naprej. — Za obilen obisk in naročila se priporoča
ANDREJ OSET, hotel Beograd, Slovenjgradec.
X y YTi *	ixxx	yy-rrrx	x	mT
Obrtno izprašani sodariki mojster, cenilec-izvedenec
Ljubljana, riolezijska ulica štev. 18.
Franjo Repič.
P. n.
Usojam si Vam naznaniti, da sem prevzel od pokojnega očeta so-darsko delavnico.
Obrt sem moderno, materijelno in osobno zvečal, ter se Vam dovoljujem nuditi bogato zalogo v poljubni izberi:
Sode vseh velikosti za vino, Iganje, kis, olje In mast. Kadi, ledenice za sladoled, cvetlične, pralne, kopalne posode In posode za živino. Ravno tako vse zgoraj navedena popravila in kletarska dela. Na zahtevo izvršujem popravila tudi na domu.
■,ifi	  Parafiniranje	sodov!	~ .■-■ju ■.. -......
Zagotavljam, da bodem noročbe točno, ceno in solidno izvrševaL, ter
■> nrnslm naročil«
uljudno prosim naročila.
Z odličnim spoštovanjem
Franjo Repii
sodarski mojster.
2$ pekarija, slaščičarna in |g
m
kavarna
Star! trg 21
p-
m & m &
§3	»
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Imam naprodaj:
kompleten acetilenski aparat, en pralni aparat in 20 metrov nove žične ograje (mreže). Cena zelo primerna po dogovoru.
Mirko Finigar,
gostilničar Brez)e, Gorenjsko.
lita la
gostilničarske zadruge v Ljubi oni
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v,  - z dežele 1 K.	-
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike!
Največja slovenska hranilnica
1
Sl
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1918 vlog . . K rezervnega zaklada.......... 2,500.000'	—
Sprejema vloge vsak delavnik
Za varčevanje Ima vpeljane lične
—   domače hranilnike. -----------------
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V	podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno drultvo.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hruatsklh In Štajerskih ulnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
Pristni
i ■
se dobi po primerni ceni pri
Franc ftiigelju na Bregu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Pivovarna »UNION11 v Ljubljani ■
(Spodnja Šiška)	*
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah,
Dobč se tadl tropino ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Izdaja in zalaga »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem«. — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne".