27. številka Delavec >zha|a vsak drug petek a datumom nanlednjep;; dne. — Naročnina za cel ieto K 32’—, za pol let; S 16*-, ta četrt leta K 8 — Posamezna Številka 80 vin naročnina ▼ inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatve na uredništvo ii upravniStvo Ljubljana, Šol ^nbnrgovi. ali ca itev 6. II. nadatr Telefon St. 225. PavSainl fr^Sako v driav! SNS. V Ljubljani, dne 31. decembra 1921. VIII. leto. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstiea in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celo letnih objavah po 85 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K T— Reklam, so poSt-oiue proste. — Nefiankira-na pisma so ne sprejemajo« Socialna politika in razredni boU V boju, ki ga bije proletarijat za socialne reforme, se jasno izraža veliki razredni boj med buržoazijo in proletariatom. Meščanska družba je deljena po nepremostljivem nasprotstvu: po na- sprotstvu med kapitalom in delom, med nemaniči in posestniki produkcijskih sredstev, med onimi, ki vživajo nad-vrednote in onimi, ki žive ob delavskih mezdah. Vse bogastvo, vse vrednote ustvarja človeško delo. Delavno človeštvo pa rabi za produkcijo surovin, delavnih sredstev, tovaren, strojev. Razvoj kapitalistične produkcije je združil gospodarska sredstva v rokah vladajočih slojev in oropal vladane razrede v dolgem razvoju njihove lastnine. Buržoazija razpolaga z vsemi delavnimi sredstvi, proletarijat pa ima edino le svojo delavno silo. Zato se udinja pod pritiskom sile v službo buržoazije. Delo njegovih rok in možganov ustvarja vse vrednote, ustvarja bogastvo družbe, podlago moderne kulture. Toda z vrednotami, ki jih ustvarja proletarijat. ne razpolaga proletarijat, posestnik delavne sile, marveč buržoazija, posestnica delavnih sredstev. Proletarijat prodaja delavno silo buržoaziji: buržoazija plačuje ceno delavne sile, delavno mezdd. Mezda je cena delavne sile; mezda je torej ona vsota vrednot, katere rabi delavec da si ohrani življenje. Zato je mezda le del vrednot, ki jih ustvarja delavčeva delavna sila. Kajti kapitalist porabi zase uporabno vrednoto delavčeve delavne sile. Delavec pa ustvarja nadvrednote in ustvarja več vrednot, kakor jih dobi v obliki mezde za storjeno delo. Ostali del nad vrednot si prilasti buržoazija Ta nadvrednota je „dobiček“„ za ta dobiček se bori kapitalistični razred in se izraža kot obrest kapitala, dobiček podjetnikov ali kot trgovski dobiček. Kapitalistični dobiček je edina gonilna sila kapitalistične produkcije. Zato smatra kapitalist delavca 7.a neobhodno potreben element kapitalistične produkcije. Stroške, ki jih ima z delavcem računa kapitalist v svojin računih prav tako. kot ostale režiiske stroške za izgotovljeno blago. Za kapitalista je delavec posestnik žive. ustvarjajoče energije delavne sile, katero uporablja izkoriščevalec, dokler giblje le še ena sama mišica in se pretaka po žilah le še kapljica krvi. Kapitalist izkorišča delavca prav tako. kakor živo konjsko ««ergijO ali pa energijo vodnih sil. Dobiček podžiga kapitalista, da brezpogojno in brezobzirno izrablja in izkorišča delavčevo energijo. Cim daljši delavni čas. čim nižja mezda In Čim manjši so stroški za delavčevo varstvo in zdravje, tem večji je dobiček. Ce do- j pušča kapitalizmu moderni strojni obrat, da more obratovati i ob delu žena in otrok, se posluži tudi in ceio tega načina, da zviša svoj dobiček. Z rojstvom stroja začenja v zgodovini kapitalizma najžalostnejše poglavje: Zgodovina o izkoriščanju ženskega in otroškega dela. Boj, kako naj. se razdele vrednote, ki jih ustvarja proletarijat je gospodarska vsebina razrednega boja med bur/o-azijo in proletarijatom. Buržoazija si remi in hlepi za največjim in najvišjim dobičkom, toda, čim večji in višji je dobiček buržoazije, tem manjši in slabši je delež, ki ga je deležen proletarijat. Zato skuša buržoazija znižati mezde,^ podaljšati delavni čas. nadomestiti moško delo z ženskim, otroškim itd. itd. Da pa si ohrani delavni razred vsaj golo, bedno življenje, mora zahtevati vsled tega: viš- 1 je mezde, krajši delavni čas, zaščito in varstvo delavne sile, omejitev ženskega dela v tovarnah in prepoved otroške zaposlitve. Delavni razred pa bo uzadovoljen šele takrat, kadar bo njegova in izključno j le njegova producirana vrednota. Temu stremljenju delavnega razreda Pa se upira buržoazija, kapitalizem. Monopol nad produkcijskimi sredstvi je ono močno in težko orožje, ki ga ima buržoazija v boju proti proletarijatu. Boj pa. ki se bojuje zaradi delavnega časa, delavskih merd. delavskega varstva in zaščite le koncem koncev boj za moč v državi. Vsak strokovni uspeh delavstva, vsaka izvojevana socialna reforma je dokaz, da raste moč delavstva v državi; V socialni politiki države se zrcali organizirana moč proletarijata. Socialne reforme so uspehi in sadovi razrednega boja. Odprava 8 urnega delavnika v naši državi pomenja zato za delavstvo poraz. Poraz, ker «e v naši državi pač ne zrisali i organizirana moč proletarijata.___________ Delavski domovi. Za delavstvo jako važno vprašanje je —' ustanovitev delavskih domov. Mnogo se je že razpravljalo in pisalo o tem vprašanju a vendar smo še danes brez delavskega doma. Vsako udruženje m vsaka organizacija stremi za tem, da si ustanovi svoj lastni dom. Danes se potikajo naše organizacije po neprimernih presto:ih, kjer se ne morejo razvijati. Dve, tri organizacije se stiskajo v eni sobi in.pcvsem razumljivo je, da je temeljito in smotreno delo nemogoče. Tudi našim kulturnim, gospodarskim in političnim organizacijam se ne godi nič boljše Nujna potreba je torej, da si zgradimo lasten dom, kjer bo prostor za vse. kar je naše. kar dela in čuti z nami. Lepo je razpravljati o delavskih domovih in delati načrte — todi s čem naj si postavimo delavski dom, ko ni denar* ja? Pred to točko smo vedno obstali —* in se razšli. In vendar si lahko zgradimo mi, proletarci, svoj lasten dom. Toda, kje vzeti denar? Tudi preko tega /vprašanja bomo prešli, če se bomo zavedali, da je delavski dom ognjišče, okoli kaie* rega se zbira armada zatiranega prole* tarijata. Mnogo nas je in majhna bi bila žrtev posameznika, da upostavimo dom dela. V enem letu zberemo 250.000 K, ako bi vsak član naših strokovnih orga* nizacšjj žrtvoval mesečno pol dinarja za zgradbo delavskega doma. Ker je že z ozirom na razvoj stro* kovnih organizacij samih, kakor tudi 3 ozirom na kulturno delo nujno potrebno, da si zgradimo svoj lastni dom, vsled tega se z vso resnostjo poprimiino tega vprašanja. Vse organizacije naj na sestankih, shodih in zborih pretresavajo vprašanje delavskega doma in naj pomagajo, da iz* polnimo dolgoletne želje proletarijata in zgradimo dom, ki bo priča delavske so* Udarnosti. Napredka v boju za proletarske pravice, vztrajnost, zavest in uspehe želi ob’ novem letu vsem sodrugom. 1 Uredništvo. Organiziranemu delavstvu! Leto 1922. je tu. Bodočnost, temna: bodočnost, ki je pa vendar v veliki meri v naših rokah, če stanemo na braniku svojih pravic in v boju zanje v eni močni proletarski fronti. Dosedanja izkušnja nas uči, da smo bili močni le takrat, ko; smo bili edini. Gospodarske razmere v, Jugoslaviji so sicer slabe, toda razmere se morajo izboljšati in proletarijat mora strnjen v svojih organizacijah delati na to, da se odpravi vsa gniloba. Ni majhna moč proletarijata, ker je od njegovega dela odvisno vse življenje; tega se zavedamo mi, tega se mora pa zavedati tudi kapitalizem. V novem letu pojdemo torej naprej po začrtani poti, toda naprej moramo; naše organizacije se morajo nasloniti in sc združiti z vsem jugoslovanskim pro* letarijatom, v svoji notranjosti se izpo* polniti, se povečati in delati kulturno in agresivno. Gospodarski položaj nas je si* cer spravil nekam v defenzivo, toda če ni ofenziva v taki meri mogoča z ene strani, jo napravimo z druge strani; de* lajmo v svojih organizacijah za poveča* nje svoje moči, svoje naobrazbe. Noben napad buržoazije nas ne sme presenetiti, noben napad oplašiti, zakaj žilovost in zdrava moč proletarijata je velika, ogromna. ( ^ Pohabiti pa ne smemo v novem letu . še na dvoje. Prvič zvišujmo društvene I prispevke, da bomo za slučaj potrebe in clela preskrbljeni s sredstvi, in drugič skrbimo za svoje delavsko časopisje. „Delavec‘'' izhaja premalokrat in premajhen je. Tudi tu se ne bojmo stroškov, ker naš list je ona velesila, ki nas najbolje veže med seboj, nas informira o vsem, nas poučuje, navdušuje in vodi po enotni poti v enotni fronti. To je naše novoletno voščilo, ki nam vsem nalaga delo in požrtvovalnost od zmage do zmage v našem težkem boju. Novo leto 1922 vošči vsem članom strokovne organizacije podružnice Unije slovenskih rudarjev v Trbovljah Avgust Tratnik, blagajnik. Kemični delavci. II. redni občni zbor Osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok na rfovenskem ozemlju sc je vršil dne 11. decembra 1921 v gostilni Podobnik, Novi Vodmat pri Ljubljani. Zastopanih je bilo 14 podružnic z IS delegati; Strokovno komisijo je zastopal sodr. Kaiser in sodr. Leskovšek. Predsednik sodr. Lipovž je otvoril občni zbor s sledečim dnevnim redom, ih sicer: 1. Poročilo predsedstva 2. Cuanje zapisnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Današnji in bodoči položaj organiziranega delavstva v kemični industriji. 7. Tanini in strokovno znanstveni sveti. 8. Zvišanje prispevkov. 9. Izprememba pravil in opravilnika. 10. Volitev načelstva. 11. Slučajnosti. Poročilo predsedstva je podal sodr. Lipovž, ki je konštatiral, da je na občnem zboru zastopanih tri četrtine članov z 18 delegati iz Slovenije. Sodrug Rejc je prečital nato zapisnik zadnjega občnega zbora ter podal tajniško poročilo osrednjega društva, in sicer od prvega rednega občnega zbora do konca septembra t. I. Omenjal je, da je centralno vodstvo vedno sporazumno, kakor tudi solidarno sodelovalo z zaupniki vseh naših podružnic, ki so stali vedno na braniku proletarcev, kakor tudi s strokovno komisijo v Ljubljani in z okrožno strokovnim tajništvom Celje in Maribor. Premagali smo težkoče, ki so grozile našemu organiziranemu delavstvu za časa politične borbe, ki se ji strokovno organizirano delavstvo ni znalo ogniti. Izgubili smo med tem časom nekatere podružnice, ki so začasno popolnoma prenehale s svojim delovanjem, oziroma prispevanjem. Z zadovoljstvom pa moramo konštatirati, da so se te podružnice po večini zopet vrnile nazaj in delajo veliko boljše in bolj vztrajno kakor pa poprej. Izvedli smo nešteto meznih gibanj z uspehi. Imeli smo tudi dve stavki steklarjev in porcelanskih delavcev, ki smo jih srečno izvojevali. Pri tem pa smo prišli do zaključka, da nam je treba temeljitejše strokovne izobrazbe, če hočemo, da izvojujemo bodoče boje mezdnega delavca uspešneje, kakor do sedaj. Sodr. Weinberger, delegat steklarjev v Zagorju, je poročal o težkočah delovanja med steklarji v preteklem času, ker niso razumeli pomena enotne strokovne in stanovske organizacije, ter dase je sedaj delavstvo steklarske industrije, po zaslugi novega odbora podružnice enotno in kompaktno organiziralo pri osrednjem društvu kemičnih delavcev. Apeliral je na bodoči odbor, da naj se vsaj dvakrat na mesec vršijo 0 steklarski obrti stra-kovno-znanstvena predavanja. Blagajniško poročilo je podal sodrug Rejc, ki je obrazložil poslovanje o finan-cijelnem in poslovnem stanju od I. ustanovnega občnega zbora dne 29. februarja 1920 do 1. marca 1921 in od 1. marca 1921 do 30. septembra 1921. Poročilo nadzorstva je podal sodrug Firm, ki je predlagal dosedanjemu odboru absolutorij. Pripomnil pa je, da so še vedno nekatere podružnice pri odra-čunavanju prispevkov jako površne ter apeliral na bodoči odbor, da se ti nedo-statki odpravijo, ker ovirajo redno poslovanje. Zbor je podelil odboru absolutorij in izrekel popolno zaupanje. Nato je poročal sodrug Kaiser, zastopnik strokovne komisije, o stanju splošno organiziranega delavstva, kakor tudi o stanju splošna industrije ter poudarjal, da je treba v današnjem pokretu enotne smeri, da pripeljemo delavstvo do enotnega cilja, katerega imamo začrtanega. Delavstvo mora razumeti pomen časa in boje, ki jih moramo izvojevati le potom razredno zavednega, strokovno organiziranega delavstva. Posebno v kemični industriji je delavstvo vsled krize najbolj prizadeto. V bodoče naj zaupniki posameznih podružnic delajo med delavstvom, še z večjo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, da privedejo čimveč delavstva med zavedne vrste proletarijata. O tarifnem in strokovno znanstvenem svetu je poročal sodrug Rejc. Strokovno organiziranemu delavstvu je treba dobre, strokovne izobrazbe, kajti današnji kapitalistični sistem izgublja naprara mezdnemu delavstvu vsako socijaluo sočutje. Zato bodo v bodoče odgovarjali samo dokazi s številkami. Da se pa opo-moremo in izboljšamo stanje v bodočih mezdnih in drugih bojih, je potreba dobiti dobrega rnaterijala, ki ga bomo uporabljali v bodočnosti. Vsaka tovarna kemične industrije naj da gotove in točne podatke kemičnega proizvajanja, da dobimo kolikor mogoče obširno in točno Statistiko ter napravimo kar najpopolnejšo zbirko kemičnih proizvodov. Apeliral ie na delegate, da naj svoje moči podvojijo ter privedejo polagoma delavstvo do tega gospodarskega delovanja. Danes se posamezne panoge industrije združujejo v delniške družbe in potrebno je, da tudi mi ustanovimo tarifne in strokovno-znan-stvene delavske svete. K poročilu sodr. Rejca se je oglasil sodr. Kaiser, ki je priporočal, da naj zaupniki delujejo na to, da dobi osrednje društvo zanesljive informacije glede cen in stroškov raznih sirovin in izdelkov. Pj-edlagal je, da naj se sestavijo sekcije za posamezne panoge kemične industrije. Na čelu sekcij pa naj bo upravni odbor s sedežem v Ljubljani. Po daljši debati je bil predlog sodr. Rejca sprejet. O zvišanju prispevkov je poročal sodrug Rejc, ki je obrazložil potrebo zvišanja prispevkov. Predlagal je naslednje zvišanje prispevkov: I- razred od 3.20 K na 6 K, II. razred od 2.S0 K na 4 K. III. razred od 1.80 K na 3 K; podružnici ostane od I. razreda 20 vin., od II. razreda 16 vin., od III. razreda 12 vin.; blagajnik dobi za odgovornost in trud od 20 vin. 6 vin., od 16 vin. 4 vin., od 12 vin. 2 vin. Sodr. Aplinc, Lepko in Weinberger so predlagali za I. razred 5 K, II. razred 4 IC, III. razred 3 K. Zadnji predlog je bil soglasno sprejet. Sodrug Laznik je predlagal. da naj se od vsakega prispevka odtegne za okrožno strokovno tajništvo v Celju in Mariboru 10 vin. Predlog Je M soglasno sprejet. Sodr. Rejc je predlagal, da naj se vsi prispevki, razven podružničnih, točno obračunavajo osrednjemu društvu, katero bo potem odračuuavalo z okrožnim strokovnim tajništvom v Ce-. lju in Mariboru. Predlog je bil sprejet. Izprememba pravil in opravilnika: a) Na novo vstopivši člani naj se že na pristopni izjavi izjavijo za društveni opra-vilnik ter se že pri vstopnini zaračuna opravilnih z 6 K. b) Vsem posameznim članom, ki izpolnijo karenčno dobo 52 tednov, se izdajo članske knjižice z društvenim opravilnikom. Na novo vstopiv« šim članom pa se izda začasna izkaznica, c) Duplikat stane 10 K. d) Brezposelna podpora se izplačuje sledeče: za I. razred 3.30 K, II. razred 2.50 K, III. razred 2 IC na dan. e) Bolniška podpora po 52 tednih 42 dni it 2 K; po 56 tednih 60 dni a 2 K; po 260 tednih 90 dni a 3 K. Delavkam in mladoletnim delavcem do 18. leta pa: po 52 tednih 42 dni a 2 K; po 156 tednih 60 dni a 2 K; po 260 tednih 80 dni a 3 K. f) Pogrebnina znaša: po 52 tednih 100 K, po 156 tednih 150 K, po 260 tednih 200 K; za delavke in mladoletne delavce po 52 tednih 50 K, po 156 tednih 75 K, po 260 tednih 100 K. g) Porodnina se zviša od 20 K na 40 K ter štiritedenska bolniška podpora, h) Člani, ki so oboleli ali brezposelni ter med tem časom ne dobivajo nobene društvene podpore, so prosti plačevanja prispevkov, enako tudi oni, ki se nahajajo na orožnih vajah, i) Povišanje prispevkov in izprememba opravilnika stopi v veljavo dne 1. februarja 1922. Predlog je bil soglasno sprejet. I< volitvi načelstva in nadzorstva je predlagal sodr. Firm, da naj se izvoli volilni odbor iz štirih članov, ki naj sestavi kandidatno listo. V volilni odbor so bili izvoljeni- sodr. Rejc Val.,^ Cof Ivan, Weinberger Mirko, Juhart Štefan. Izvoljeni so bili: Lipovž Franc, Gruden Franc, firm Rihard, Ratajc Miha, Romih Jakob, Reje Valentin, Perbuc Matija, Cof Ivan, Sešek Anton, Mehle Miha, Fiendeisen Iv., vsi iz tukajšnjega okrožja. Cvajner Janko iz Medvod. Aplinc Alojzij iz Ruš, Cestnik Franc iz Hrastnika, Savec Miha iz Slad. vrha, Laznik Štefan iz Zid. mosta. Izmed novega širšega in ožjega načelstva je bil soglasno izvoljen za predsednika Osrednjega društva sodrug Lipovž Franc. Sodrug Leskovšek, zastopnik okrožnega strokovnega tajništva v Celju, je prečital protialkoholno resolucijo, ki jo je setavil medicinski odsek K. N. S. A. v Celju. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Obenem je interpeliral na vse delegate. da naj delujejo med sodrugi na protialkoholnem polju Predlagal je nadalje, da naj osrednje društvo naroči strokovne liste kemičnega in sorodnega delavstva, ker jih bo nujno rabilo pri vseh sekcijah, ki se bodo ustanovile. Predlog je bil soglasno sprejet. Živela solidarnost kemičnega delavstva! Živilska stroka. Bližamo sc h koncu leta 1921., ki ga lahko zaznamujemo med ona leta. v katerih je proletarijat vseh strok^ izvršil I velike boje za svoje pravice. Živilska j stroka je v tem letu preživela krizo, ki je hotela brezpogojno uničiti naše pozicije, bila pa je tudi med prvimi organizacijami Slovenije, kot bojevnik proti izkorišča- I nju. Naša stroka je potom svoje organi- i zaciie to leto mnogo izvojevala. Člani nase centrala se bodo čudili besedi kriza! Kapitalistični trust se je brez ozira na verska vprašanja in politično prepričanje konsolidiral in organiziral, ter s tem postavil bojevno fronto, napram delovnemu ljudstvu. Ni obrata, ne podjetja, ki bi ne bil organiziran v kapitalistični organizaciji, da se tako z podvoienin i ilami bojuje, proti upravičenim zahtc i milijonske armade izmozganega de stva. Kapitalistične organizacije rastejo, kakor gobe po dežju. Formirajo in delijo se po strokah. Naivečja in najmočnejša je Zveza industrijcev, za njo pa pridejo razne zadruge, trusti in karteli. Vsi naši člani se gotovo zavedajo o faktičnem obstoju omenjenega tru-sta, a ne zavedajo se, da nam je ta trust leta 1921 skušal zlomiti organizacijsko silo in uničiti lepe načrte nas vseh. Omenjeni trust je povzročal krizo, ki smo se je po trdem, celoletnem boju zmagovito otresli. Poleg krize, ki jc nastala vsled vednega boja med delavcem in kapitalom, pa se je to leto utihotapil egoizem & revolucionarni duh nekaterih, ki je hotel na celi črti razbiti temelj, oni temelj, katerega ste vi sodrugi s težkim trudom in trdnim delom postavili. Nezadovoljnost nekaterih sodrugov, bi lahko škodovala tisočem in tisočem sodrugom. Tudi to smo premagali, ker smo stali na stališču odkritosrčnosti. Nismo obljubljali, zavedajoč se, da je dana možnost izvoje-vati pravice edinole v skupnem nastopu, v združenih vrstah. Težek položaj, v katerem se nahaja naša država vsled ne-smotrenega dela poklicanih, je zahteval tudi žrtev. Padle so žrtve iz vrst prole-tarijata. Politični in narodno - gospodarski položaj v naši državi ogrožava delavstvo. Časi so vedno slabejši, članstvo pa pričakuje nomoči od svojih organizacij. Zaveda o članstvo uvideva slab mate-rijelen položaj, ter se vedno tesncie oklepa svojih organizacij, nezavedno članstvo pa rovari proti njej, ker mu v 24 urah ne more ponuditi vsega, kar želi. Tako delo je škodljivo in lahko ga imenujemo egoizem •— glavno je, da sem sit jaz, sotrpin pa me nič ne briga! Leto gre h koncu in treba bo položiti račune kaj smo v preteklem letu storili in kaj nismo mogli storiti. Izvršiti se morajo tekom Januarja 1922 občni zbori vseh podružnic, ravno tako občni zbor centrale, do najkasneje konca februarja. Leto 1922 mora biti leto dela, kajti zahtevalo bo še trdnejšega in odločnejšega boja. kakor do sedaj. Občni zbori morajo dati smernice bodočemu delu, pripravljati pa se bo treba tudi za zbli-žanje drug drugemu v celi državi. Na delo sodrugi. trpljenia je bilo dovelj, a spanja in zanemarjenja še več. Živela solidarnost! — Meznarič Ivo, tajnik. Podružnice osrednjega društva živilskih delavcev — pozor! Občni zbori. Vse podružnice poživljamo, da skličejo redne občne zbore, na katerih naj se ugotovi delovanje in izvr-še volitve podružničnega vodstva. 1. Centrala poživlja, da vse podružnice brez izjeme, izvrše najdalje do 15. januarja 1922 občne zborf1 Potek občnih zborov, oziroma zapisnik, vakor tudi natančen seznani novoizvoljenega odbora, naj se nošlje najkasneje do 19. januarja centrali, da more ista pravočasno izvršiti vse potrebne priprave za centralni občni zbor, ki se bo vršil meseca februarja. 2. Na občnih zborih se izvolijo tudi delegati za centralni občni zbor. Seznam delegatov za centralni občni zbor mora se najkasneje do 19. januarja poslati centrali. 3. Podružnice, ki ne bi hotele sklicati do 15. januarja 1922 občnega zbora, izgube pravico do delegata na centralnem občnem zboru. Končno pa bo centralni občni zbor sklepal o takih podružnicah. 4. Vse podružnice morajo najdalje do 7. januarja 1922 vposlati pravilno izpolnjene mesečne obračune in razvidnice za mesec december 1921, da centrala zaključi letošnjo blagajniško knjigo. 5. Centrala bo razposlala vsem podružnicam evidenčne formularje v svrho ugotovitve celoletnega delovanja podružnic. Te formularje naj vsaka podružnica natančno izpolni in do 7. januarja vpošlje centrali. Za točno izpolnitev je odgovoren odbor podružnice. 6. Vse podružnice morajo centralo najkasneje do 2. januarja 1922 pismeno obvestiti, za kedaj je sklican občni zbor, navesti je potreba tudi lokal in čas, kakor tudi če žele ooročevalca iz Ljubljane. V interesu vseh je, da se stvar hitro, mimo in gladko izvrši. Zaključujoč staro leto Vam centrala želi, da bi novo leto prineslo obilo sadov. Naj živi delo, solidarnost in moč delavstva živilske stroke! — Centrala. Peki. Od meseca oktobra t. 1. je stalo delavstvo oekovske obrti v Ljubljani, Celju in Mariboru v boiu za mezdni povišek. 1. decembra t. I. so se zaključila pogajanja v Ljubljani z 40% poviškom na draginjske doklade. Dne 22. decembra pa so se zaklinčila pogajanja v Celju in sicer z 20% poviškom na temeljno Mačo in plačani dopusti. V Mariboru se je dne 21. decembra vršilo pogajanie. ki pa še ni končano. — Pekovski pomočniki so za to leto zaključili boje, ki so rodili uspehe, kar je v dokaz, da je stala fronta delavstva napram fronti kapitalistov, solidarno ter prodrla trdo nasprotno fronto, ljudi, ki žive od Vaših žuljev in ki nočejo priznati pravice do življenja onim, ki morajo žrtvovati vse, da si ohranijo svoje življenje. Podružnica pekovskih pomočnikov v Ljubljani je sprejela 664 K za božičnico za razdelitev med brezposelne in ostarele svoje člane. Vsled pomanjkanj prostora. priobčimo v naslednji številki imena darovalcev. — Odbor. Vrhnika. Dne 22. in 23. t. m. se je vršil dobro obiskan shod živilske stroke. Ustanovila se je podružnica in sicer delavstva trdke lmpex. Delavstvo je končno sprevidelo, da brez strokovnih organizacij ni življenja. Dovolj časa je preteklo, da si to delavstvo ni moglo pomagati. sedaj pa je sklenilo, da vsi, od prvega do zadnjega, v skupnem delu in slogi, ojačajo svoje sile proti izkoriščanju! Delavstvo Vrhnike — naprej — v slogi je moč. Nobeden od sodrugov ne sme ostati neorganiziran, eden za vse In vsi za enega. — Vrhniški delavec. ■I..IM1—»jvc—p. ...................... , , Lesni delavci. Vabilo! Načelstvo podružnice ljubljanskih mizarjev vabi vse svoje člane, kakor tudi člane ostalih bratskih organizacij, da se v obilnem številu udeleže Silvestrove veselice, ki jo priredi gori-imenovana podružnica v soboto dne 31. decembra ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Tivoli«. Cisti dobiček je name- njen V prid onemoglim elanom in vdo« vam po umrlih članih. Za zadoi :o zabavo in postrežbo je poskrbljeno. Poziv! Podružnice Osredn.oga društva lesnih delavcev se poživlja, da od-računajo prispevke za decemler začetkom januarja, ter zajedno pošljejo polne članske izkaznice v izmenjavo. Izkaz vposlanih prispevkov za stavko mizarskih poiročnikov v Mariboru. Mariborski mlinarji 176 K, mariborski čevljarji 400 I<, žagarji tvrdke Kiffman 165 K, mariborski peki 594 K, slikarji In pleskarji 300 K, usnjarji tvrdke Freund 129 K, mizarji tvrdke Preis 120 I(, kletarstvo Pugel in Rozman 295.40 K, pleskarji tvrdke Železnik 58 I<, Cebe Git-frid 10 K, mariborski špediterji 63 K, mizarji in strugarji juž. žel. 562 I\. Mezdna gibaej i. Mezdno gibanje grafičnega delavstva Grafično (tiskarsko in knjigoveško) delavstvo v ceh državi se nahaja v mezdnem gibanju. Dosedaj je imelo to delavstvo pokrajinske tarifne pogodbe, sedaj pa se vrše pogajanja med delodajalci in zastopniki delavstva za tarifno pogodbo, ki se bo raztezala na vso državo. Pogajanja se še nadaljujejo. Ni pa izključeno, da pride v tej stroki do stavke, ki bo ena največjih in najtrdovratnej-ših v državi. Delavstvu gre pri tem gibanju v prvi vrsti za to, da se plače po vsej državi zenačijo, sicer pa zahteve niso velike, dočim podjetniki zahtevajo znatno poslabšanje dosedanjih tarifnih pogodeb. Iz kovi narske organi zac i je. Kovinarji se opozarjajo, da ne sprejemajo dela v tovarni vagonov v Brodu, ker podjetje odpušča delavstvo brez vsakih vzrokov. Varujejo naj se tudi tovar-. niških agentov. ■ ■■■■tim— — —■■■■■■.. , —— mm Usnjarska stroka. Podružnica usnjarjev v Ptuju izreka globoko sožalje za pokojnima sodr. Anton Zunterjem, umrl 5. decembra 1921, po kratki in mučni bolezni, star 59 let. Pokojni je bil član strok. org. 20 let in za sodr. Ivan Vidovičem, ki je umrl 7. decembra 1921, star 52 let, na srčni kapi, ki ga je zadela pri pogrebu sodr. Zun-terja. Z vencem v roki je padel v nezavest in izdihnil. Zadnjega spremstva se je udeležilo tudi del. pevsko društvo »Naprej«. Oblačilna stroka. Krojaškim pomočnikom v opozorilo. Zc dalje časa čitaino anonce v časopisih, da se išče večje število krojaških pomečnikov, zglasijo naj se na Emonski cesti. To je tvrdka Derenda, ki ima svojo konfekcijsko tovarno v Stožicali pri Ljubljani ter plačuje poleg različnih ši-kan svoje delavce pod psom. Pred kratkim je moralo 8 ss. zapustiti to tovarno vsled tega, ker jim niti tega ni plačal, za kar so se pred začetkom dela dogovorili. Na merodajnem mestu se itak še domenimo s tem človekoljubnim gospodom, tc naj bo pa samo svarilo našim članom. Podružnicam osred. društva oblačilne stroke se naznanja, da poberejo po 12 K od vsakega člana za članske knjižice ki se bodo po novem letu izdale. Blagajniki naj ta denar odpošljejo na cenifalo kakor tudi žaostale otrraCune vsaj do 10. januarja, da s« zamore narediti letni zaključek. Tajnik. glSEfrS©. Sod,rug Ivan Tokan, naš tajnik in poslanec, je težko obolel za trebušnim logarjem in še ne bo tako kmalu okreval. To naznanjamo vsem organizacijam v ta namen, da se ne obračajo nanj osebno, ampak v vseh organizacijskih zadevah le na Strokovno komisijo za Slovenijo. , Sosvet bolniške blagajne v Ljubljani. Pokrajinski namestnik je pridelil upravitelju bolniške blagajne v Ljubljani sosvet 12 članov, ki je sestavljen takole: Melhijor Cobal iz Zagorja, Ivan Širca, tovarna Willman iz Ljubljane; Ivan Vrečar, zidarski pomočnik pri mestnem magistratu v Celju; Ivan Hojnik pri produktivni zadi-ugi krojačev v Mariboru; Anton Krajcer, čevljar v Mariboru; Avgust Cvikelj, privatni nameščenec v Ljubljani; Rudolf Juvan, zasebni uradnik v Ljubljani; Ivan Bizjak, krojaški mojster v Celju; ing. Josip Boncelj, tovarniški ravnatelj v Ljubljani; Ferdo Primožič, mizar v Ljubljani; Ivan Kravos, sedlarski mojster v Mariboru in Fran Majcen, zasebni uslužbenec v Ljubljani. Ambulatorij za kožne in spolne bolezni otvori Okrajna bolniška blagajna ljubljanska v svojih ordinacijskih prostorih Gradišče št. 2. Ordiniral bo gosp. dr. Franc Virant. Ambulatorij bo obenem posvetovalnica za spolno bolne, v kateri se bodo uporabljala vsa sredstva poučevanja, da se nadaljno razširjenje spolnih bolezni, posebno tudi infekcij po rodbinah, kolikor mogoče omeji in zatre. Ambulatorij je dostopen vsem blagajničmm članom. Legitimacija se bo zahtevala le od onih bolnikov, ki postanejo dela nezmožni in imajo torej pravico do boleznine. Ordinacije se vrše ob ponedeljkih in četrtkih za ženske, ob torkih in petkih za moške, vsakokrat od pol 18. do pol 19. ure. Prva ordinacija v torek, dne 3. januarja 1922. Nezaposlencev v Italiji je 473.216, med temi 94.914 žensk. Velika kriza vlada posebno v Lombardiji. Naš vojni dolg Ameriki znaša 51153.160 dolarjev, kar pomeni dinarjev 3.539,798.762. 7,000.000! Angleške araflne »faHslf- ke poročajo, da je število nezaposlenega delavstva v Veliki Britaniji naraslo prs-ko 7,000.000 duš! Zalivale. Zahvala. Vsem, ki so mi pomagali v bedi in zbrali znesek 500 K izrekam svojo najtoplejšo zahvalo, posebno pa še: Poslovodja pri „Bagru“ 40 K; Zupančič 30 K; Korene 20 K; Hamel 20 K; Jakob 20 K: Zose 20 K; Oswald 20 K; Lobe 20 K; Resnik 20 K; Kursczina Karl 20 K in Janoš 20 K; Gladnik 20 K; Falkner 20 K, Preklasy 20 K; Dombi 20 K; Ver-derber 20 K; Šebalj 20 K; Perc 20 K; Heine 20 K; Batinica 20 K; Moge 20 K; Kosem 20 K ter Signund, Kramer in Roti vsaki d 10 K, skupaj 500 K. VVit, Kočevje. Zahvala. Vsem sodrugom kovinar-| jem v Štorah izrekam najsrčnejšo zahva-' lo za nabrano mi podporo 339 K za časa [ moje bolezni. Otonik Martin, Štore. Zahvala. Vsem rudarjem v Trbovljah, ki so mi pomagali v času moje dolgotrajne bolezni in mi darovali po so-drugu A. Tratniku znesek 508 K, izrekam najtoplejšo zahvalo. — Ajnik Franc, rudar. Loke 203. Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše izgle-da, ako se uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova „EIsa“ pomada za lice, Fellerova „Elsa“ Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj z poštnino 52 K) Fellerovo ,.Elsa“-lilijno mlečno milo. najboljše ,,milo lepote" 4 kosi poštnine prosto 98 K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg štev. 334, Hrovaško. pom COSULICH-LINE = VRST—AMERIKA = New - lork — Buenos — Ayres — Rio dl Janeiro-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila In prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulic* 26. registrovasa zadruga z omejeno zavezo aprajoin« bntullne vlofca v.nli delavnik od 8. do d. BM in lili obre.tnje po tulih msr 47. Rentni davek plač* dru&tvo iz •voteir«. Obresti se kaplUttalrslo polletno. Vedle in atalne vlogo se obre»tuje)o no dogovoru. t*ON<>|lln daje svojim zadružnikom proti vlcn|iZoi, na o.ebal kredit proti poroštvu ali nastavi vrednostnih papirjev. “ se eakomptojejo po bančni obrestni mori Edini, iti delavski tarai ml * Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fe!!er-iev ,JEIse? u?d“ kot KOSMRT1KUM nego zob, sobnega mesa. glave, kot dodatek k vod' za umivanje, ker je radi avo.iepa antike ptič in čistečega osvežujočega de'ova hrbta, rok, nog in cele;a tele°a. Je mnogo močnejši in delujoč nego Francosko žganje in nai bolj e sredstvo te vrste Tnoče priznanja 1 Z zamorim In poštnino ca vaakoga: 3 dvojnate ali 1 špeo jalna steklenica................................48 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice............168 K 24 . . 8 , .......... 280 K 36 . , 12 „ ' „ 394 K POŠTNINE PROSTO nu Vašo pošlo Kdor denar naprej posije, dibi še popust v naravi. PRIMOT: Esa obl ž za kurja očesa 5 K in Elsa mentolni ktinčlč 12 K; Elsa p>st.>aln; prašek II K; Piavo Ema ribje oče 85 K; Elsa voda za usta 36 K: E'** kolonska voda 41 K; Elsa dimskimirsi 41 K; G!y. erin 6 K in 30 K; Lysol, l.ysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; E La mrčesni nrafiek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 K in 12 K. evgen v. feller lekarnar, stubica donja Elsatrg št. 334 Hrvaško. KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA. Postni predal št. 13. — Poštni ček. ra?., št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana*. HT? A \TTT ISTI nriFlTl,T sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge llllrliN IIjINI UL/UijljijIV (j0 dviga po 4 ^2 °|of večje vloge proti polletni od- povedi po 5 lo. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa portru2nice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora. Radeče, Celje, Store, Soštani, Ljubno, Poljčane, Ro zateč Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Crna IL Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes ■■■ — nad 3 misijone kron. ------ Pristopnina K 10'—. Clan društva postane lahko vsaki Delež K 200. Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah.