Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. avgusta 2021 - Leto XXXI, št. 33 stran 2 Dvajsetič likovniki od blizu in daleč v Monoštru Tabor v Sakalovcih stran 3 Nosili so svoje glave na odajo stran 4 Sara Isaković stran 7 2 Dvajsetič likovniki od blizu in daleč v Monoštru sodelujejo pri izvedbi vsako- pa tudi ustvarjalci iz oddaletnih srečanj, potreben pa bi ljenih držav s seboj odnesli glas o prijetnem bivanju bil domač strokovni kader. »Še zmeraj upam, da se v Monoštru,« je še poudaril nam bo v naslednjih petih monoštrski župan in dodal, letih izpolnila velika želja da sofinancira mesto kolonije in bomo dobili galerijo v v prvi vrsti iz razpisnih sredsamem središču Monoštra,« stev, v pomanjkanju le-teh pa je podčrtal Franc Gerič, ki pa seže tudi po lastnem proračumeni, da razstavišče nu. ne bi bilo le turistična »Vsi umetniki lahko postaatrakcija, temveč bi nejo naši ambasadorji, ki povzdignilo tudi kul- govorijo o tem, da so bili turno raven mesta. v gosteh pri slovenski skuDanes krasijo ekspo- pnosti na Madžarskem. Cilj nati iz preteklih dveh kolonij je tudi to, da postane desetletij stene Sloven- s pomočjo ustvarjalcev in skega centra in sedeža njihovih umetnin Porabje Državne slovenske bolj prepoznavno širom svesamouprave, prostore ta,« je izpostavila predsednica Generalnega konzu- Zveze Slovencev na Madžarlata oziroma kabinet skem Andrea Kovács, ki želi slovenske zagovornice omogočiti, da bi stvaritve spov Budimpešti. »Nekaj sto Strokovni vodja Franc Gerič: »V dvajsetih letih metrov od Slovenskega smo gostili več kot sto umetnikov.« doma leži tokrat povabili osem prizna- parcela, kjer je nenih slikarjev in dva eminen- koč obratovala totna kiparja, kolonije pa se je varna kos. Upamo, udeležila tudi študentka likov- da bo le-ta v nekaj ne akademije v Pécsu, sicer mesecih prešla v doma iz Monoštra. last občine. Tam »V začetkih nihče ni mogel bomo ustvarili biti prepričan, da bo ta kolo- ustrezen prostor za nija kdaj stopila v dvajseto umetnine, ki bo enleto,« nam je dejal dolgoletni kraten v državi – če strokovni vodja srečanj Franc ne celo v Evropi.« To Gerič in dodal: »Če se ozremo pa so že besede župav preteklost, vidimo, da se je na mesta Monošter Župan Monoštra Gábor Huszár: »Odprli bomo našemu povabilu odzvalo Gáborja Huszárja, galerijo, ki bo enkratna v državi.« preko sto umetnikov z vsega ki se je že leta 2011 sveta. Ustvarjalci so odne- dogovoril s takratnim predse- znali tudi širše, v prvi vrsti v sli lepe spomine o tem ču- dnikom Slovenske zveze Jože- krogu slovenskih skupnosti v dovitem obmejnem mestu. tom Hirnökom, da bo lokal- Trstu, Celovcu in na Reki. Najbrž pa danes ne bi bili na samouprava sofinancirala Predstojnica krovne organizatukaj, če takrat ne bi prišla mednarodne likovne kolonije, cije je še podčrtala, da naj bi že omenjena študentka slikarpobuda od slovenske naro- in sicer v 50-odstotni meri. dne skupnosti.« »Udeleženci kolonij so sloves stva Hajnal Papp v okviru Po besedah nekdanjega direk- Monoštra ponesli po vsem evropskega programa Eratorja Galerije-Muzeja Lendava svetu, kar se lepo odraža v smus del svojega študija opra– sicer ene od soorganizatork zajetni publikaciji, ki smo vila v Sloveniji. »Potrebovali kolonij – je bila ekipa v Mono- jo izdali ob 15. jubileju pa bomo tudi umetnostnega štru zmeraj zelo pozorna do vsakoletnih srečanj. Jasno zgodovinarja, če bomo odumetnikov, ponujala jim je je, da smo zaradi fizične prli galerijo. S pripravami prvovrstno kulinariko in jim bližine v prvi vrsti vabili moramo začeti že zdaj, zmepredstavila čudovito Porabje. umetnike iz Slovenije in z raj pa je težko najti primeHkrati pa je poudaril, da kot Madžarske oziroma širše- ren kader. V svoji skupnosti zunanji podporniki sicer radi ga Karpatskega bazena, so imamo veliko mladih, zato V monoštrskem Slovenskem domu je med 8. in 15. avgustom spet zadišalo po barvah, prostore kulturno-informacijskega centra so namreč z življenjem napolnili udeleženci jubilejne, 20. Mednarodne likovne kolonije. Organizatorji so na ustvarjalno sobivanje upamo, da bomo lahko pritegnili nekoga, ki bo v bodoče prevzel strokovno vodenje likovnih kolonij,« je še pristavila Andrea Kovács. Do takrat pa se povrnimo še ja likovnih kolonij v županiji Békés György Csuta in slikar s transilvanskimi koreninami László Nemes. V konferenčni dvorani v nadstropju je na veliko platno slikal madžarski ustvarjalec iz Madrida Zoltán Fodor Lengyel, nedaleč od njega pa je s pastelnimi kredami risal Ede Pósa, po rodu iz Vojvodine. Izvedbo letošnje mednarodne likovne kolonije so finančno podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Državni sekretariat za narodnosti pri Uradu predsednika vlade preko sklada Gábor Bethlen in Javni Predsednica ZSM Andrea Kovács: »Vsi umetniki sklad RS za kulturne dejavnosti. Po ena prilahko postanejo naši ambasadorji.« pravljena umetnina k letošnji mednarodni likovni vsakega ustvarjalca bo bogakoloniji. V Monoštru je bilo tila zbirko Zveze Slovencev na prisotnih osem umetnikov, Madžarskem oziroma Mestne starosta prekmurskih kipar- občine Monošter, organizajev Ferenc Király je namreč torji pa bodo do druge polozaradi epidemijske nevarnosti vice novembra pripravili tudi ustvarjal v Lendavi, tako tudi katalog o letošnji koloniji. Bela Golgota Ferenca Kovácsa slikar Dubravko Baumgartner. Kiparske vrste je zastopal István Vanyúr iz Siklósa, prav z iste baranjske pokrajine pa je pripotoval slikar Ferenc Kovács. Kot reden gost iz Prekmurja je v Monoštru slikal Endre Göntér, medtem ko je iz slovenske prestolnice prispel slikar iraškega rodu Arkan Al Nawas. V razstavnem prostoru sta še ustvarjala vod- Porabje, 19. avgusta 2021 »Takrat bomo odprli razstavo, da bi tudi širša javnost lahko spoznala te umetnine. Same likovne kolonije pa želimo izvajati tudi v bodoče,« je za zaključek dejala predsednica ZSM Andrea Kovács. (V naši naslednji številki boste lahko prebrali pogovore s sodelujočimi umetniki.) -dm- 3 Tabor v Sakalovcih Od 26. do 30. julija je v Sakalovcih potekal Tabor ljubezni, ki ga je finančno podprl Oddelek za narod- nekdanje in današnje poklice, se preizkusili v lokostrelstvu in spoznali staro porabsko tradicijo, in si- Večkrat smo bili na pohodu, med potjo smo počivali v senci nosti pri Uradu predsednika vlade preko sklada Gábor Bethlen. Program je prijavilo Društvo za lepšo vas Sakalovci in z njim tudi uspelo. Razpis je namenjen podpori manjšinskih otroških taborov. Za organiziranje tabora je dobilo društvo 500.000 forintov, to vsoto je lokalna samouprava dopolnila z lastnimi sredstvi. S 45. udeleženci se je začel prvi dan tabora, programi so bili zelo pisani in zabavni. Otroci so igrali družabne igre, ogledali so si risanke in zanimive filme. Pod Srebrnim brejgom … prehodili nekaj kilometrov peš, ostali pa so se z vaškimi kombiji odpeljali v Andovce. Cel dopoldan so uživali v doživljajskem parku Cekinček, kjer so spoznali zavarovane naravne zaklade območja, pogumni so tudi plezali na žičnici. Popoldne so obiskali jezero Hársas, kjer so se lahko kopali in jedli langoš. Zadnji dan je otroke vabilo veliko programov, npr.: grad v oblakih, trampolin, virtualni simulatorji in igrice. Za zaključek je bil disco in vsi skupaj so pekli slanino na ognju. Hvala organizatorjem, da so olepšali poletni teden sakalovskim »mlajšom«! … je bila Slovenija zavolo svoji super športnikov v zlato pofarbana, zdaj je zavolo nejcepleni turistov, steri nazaj domau pridejo, že v oranžno prejkfarbana. Ja, pozitivni na covid so desetkrat zdignoli lagvo numero. Če ji je na konci mejseca julija kaulak 15 bilau pozitivni, ji zdaj že od 150 pozitivni na den geste. Alarm je vužgani, pa je vüpanje bilau, ka nede do toga prišlo. Ministrica za šaulanje pa šport Simona Kustec že na velke plane dela, kak do v septembri šaule vögledale. Kakoli že bau, gvüšno nede najbole popularno vöspadnolo. Tak je nej najbole popularno bilau, ka je ta ista ministrica malo v Tokijo na olimpijado šla, se tam s slovenskimi športnikami kejpala, ka je škela si svojo popularnost zdignoti. Ja, ranč kontra se je zgodilo. Cejli küp kritik se je na njau sipalo. Nej samo zavolo njene pauti, najbole zatoga volo, ka se je s športnikami v časi epidemije godilo pa zavolo lagvoga finansejranja športa. Velki poznavalec športa Matej Avanzo je v intervjuji za Radio Slovenija zmejs med drugim povedo: »Mlada generacija športnikov je vse bole batrivna pa politikom vej nej prajti!«. Od toga parpovejda, ka se politiki radi v sveklini šampionov kejpajo, se škejo kazati, depa športniki toga neškejo. Tö zatoga volo, ka vejo, sto je za njimi stau, se za nji mantrau, ka so tak visko prišli. Zvekšoga so tau stariške, cejla držina s svojimi krediti, kakši mali sponzor, nej pa tista, stera bi mogla. Od države Slovenije pripovejdamo. Država Slovenija pa rada svoje športnike malo ovak tö rada ma. Vsigdar, gda kakši kaj velkoga dosegne, že so pune lampe od toga, kakša promocija za Slovenijo se godi. Eno najvekši je superzvejzda lige NBA Luka Dončić naredo. K njemi v Ljubljano so iz Merke šefi njegvoga kluba Dallas Macericks prišli. Nauve papejre so njemi prinesli, na nauvo so se pogodili, na papejraj je prejk 200 miljounov dolarov bilau napisano. Telko Luka za tri lejta metanje labde na koš dobi. Njegvi šefi so trno veseli bili, kak je v Sloveniji njim lepau, kakšo dobro gesti so na sto doubili pa od vina so vse najbaukše pripovejdali. Ja, Luka je nebesko Slovenijo promovejro. Depa za njim je zvekšoga njegva mama stala. Že kak pojbič je velki talent vöpokazo, zatoga volo ga je v Real Madrid odpelala, tam je z najbaukšimi trenejro, že tam zvejzda biu, dokeč je v Merko odišo. Luka rad Slovenijo ma, za njeno reprezentanco špila, fond za mlade športnike z nej malo pejnezi je gorpostavo. Tak je tö biciklistični as Tadej Pogačar naredo, za mlade talente šké skrb meti. Oba tau delata, ka bi država mogla narediti. Gvüšno, ka nigdar se nede vedlo, kelko mladi talentov se je naraudilo pa po tejm so nigdar nej na vrek prišli ali pa malo spodkar pod njem bili. Pa ne pripovejdamo samo od športa. Mladi talenti v tehnologiji, v kulturi pa tak naprej pa tak tadale. Eške vsigdar je zvekšoga vse v Ljubljani skoncentrirano, kak pejnezi tak cejla infrastruktura. Zdaj pa, če si nej na tistom mesti, na sterom leko s svojim talentom rasteš, nigdar ne zrasteš. Zvekšoga se seliti trbej. Zdaj smo pri tejm, od steroga se že dugo, preveč dugo guči pa se eške nej zgodilo. Tau, ka bi vsi mladi po cejloj državi gnake možnosti, šanse mogli meti. Ja, eške se guči … Naš Srebrni brejg se v te guče ne mešava. Zvekšoga sam sebi vej prajti, ka od obečavanja se žmetno živi pa se najbole daleč ne pride. Un že vej, ka si pripovejda. Noémi Illés Miki Roš rednih obrokih večkrat tudi sladoled in lubenice. Za kosilo so bile jedi, ki so najljubše otrokom, npr.: dunajski zrezek pa pomfri, špageti, hamburger. Zaradi tega so imeli mladi ogromno energije za izlete po gozdovih. V torek so prehodili pot do Verice, kjer so uživali v lepem razgledu s stolpa Katalin. Na Verici smo imeli kosilo v kulturnem domu, za kar se lepo zahvalimo gospodu županu Andrásu Doncseczu in gospe Oktáviji Talabér. V četrtek so nekateri spet Pri lončarju v Andovcih cer lončarstvo s pomočjo župana Andovcev, Attile Simona-Nagya. Seveda sta jih obiskali tudi policija Bili smo tudi na razglednem stolpu na Verici V doživljajskem parku v Andovcih Igrali so nogomet in se udeležili spretnostnih tekmovanj ter rokodelskih delavnic, kjer so naredili »male prijatelje«. V sredo so lahko spoznali in lokalno prostovoljno gasilsko društvo s svojimi vozili in opremo, tega so se otroci res razveselili. Udeleženci so dobili trikrat na dan hrano, ob Porabje, 19. avgusta 2021 4 Janez Kološa - veteran bojne za Slovenijo iz Püconec PREKMURJE Porajmos Na večer 2. augustuša 1944 so nacisti v taborišči Auschwitz-Birkenau vničili Zigeunerlager (cigansko taborišče) in bujli več kak 3000 Romov, največ v enom dnevi. V dosta evropski rosagaj, tüdi v Sloveniji, se na té žalosten dogodek spaumnijo tak, ka ob mednarodnom dnevi spomina na žrtve porajmosa ali nacističnoga genocida nad Romi pripravijo različne prireditve. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je ob toj priliki v svojom gračenki, Vrti spominov in tovarištva, pripravila slovesnost, v okviri stere so v Petanjcaj zasadili spominsko drejvo v spomin na romske žrtve genocida med drügo svetovno bojno. Gorski javor sta vküper posadila generalni sekretar Evropske romske zveze prof. dr. Dragoljub Acković in predsednik uprave Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Ernest Ebenšpanger. Po tistom so se zbrani preselili v velko sejno dvorano soboške občine, gé so na okraugli mizi gučali o položaji, perspektivaj in pričakovanjih Romov v Evropi. Zbrane je prva nagučo predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, po tistom pa Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti Republike Slovenije, steri je v svojom slavnostnom guči tüdi pravo, ka ma »kultura spominjanja v zgodovini človeštva fontoško vlogo.« Prejk videopovezave je par rejči povedo ške direktor za demokratično participacijo pri Sveti Evrope Matjaž Gruden. Govorniki so predstavili tüdi položaj Romov v svojij rosagaj in po sveti. Dragoljub Acković je pravo, ka gejo takši rosagi, gé Romi sedijo tüdi v parlamenti. On sam je član srbskoga, zatau brodi, ka bi tüdi v Sloveniji Romi mogli dobiti svojoga predstavnika v parlamenti. Na konci so na dvauri nekdešnje ekonomske šaule, gé je na steni spominska plošča v spomin romskih žrtev holokavsta v drügi svetovni bojni, položili ške venec. Silva Eöry Nosili so svoje glave na odajo Letos, gda se slavi 30. obletnica slovenske samostojnosti, je pravi cajt, ka predstavimo tüdi organizacijo, v stero so se povezali tisti slovenski sodacke, steri so se leta 1991 s pükšami in drügim orožjom (fegyverrel) borili za tau, ka je Slovenija rejsan leko gratala samostojni rosag. Ta organizacija se zove Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). Janez Kološa, steri je doma iz Püconec, je sekretar soboške območne enote té organizacije. »Naša območna enota pokriva dvanajst občin soboške upravne enote. Mamo 650 članov, cejla slovenska zveza, stera je povezana v 58 območnih združenj, pa ma okauli 32 gezero članov. V Pomurji delüvle tüdi pokrajinska zveza, stera pauleg naše povezüvle ške lendavsko, ljutomersko in gorenjeradgonsko območno združenje, trenutno pa jo vodi naš predsednik Ivan Smodiš. Ovači pa znamo, ka je predsednik OZVVS Murska Sobota ma svojo pisarno srejdi varaša, v zidini soboške občine pa upravne enote. Janez Kološa kak sekretar vsakši Janez Kološa petek dežura v toj pisarni, tak ka te člani leko pridejo k njemi, če majo kakšo nevolo, stero ne morejo sami rejšiti: »Dosta naših članov, sploj tistih z Goričkoga, ne vej delati z računalnikom mentore, pelamo na zaključni izlet, najbaukši posamezniki pa dobijo ške medalje.« Janez Kološa, steri je tüdi sam kak sodak Teritorialne obrambe sodeloval v desetdnevnoj bojni za Slovenijo, pravi, ka je vsevküper trpelo malo duže, vej pa je biu že od meseca aprila 1991 vključeni v priprave in je biu na sodački vajaj v Maribori in njegvi okolici: »Spomini so vseeno lejpi, zatau ka smo te bili složni, vküp smo držali. V naši enoti nas je bilau 12, dva sta na žalost že mrla, pa vüpam, ka de nam ške letos gratalo, ka mo se pá srečali. Mi smo bili den pa pau v Sotini, po tistom smo šli v Dokležovje, na most čez Muro, po tistom pa v püconsko šaulo, gé smo pazili zgrablene jugoslovanske sodake. Skauz si biu v straji, vej pa si nej znau, kama boš šau. Nazadnje, te je bilau že bole merno, smo bili v staroj moščanskoj šauli, gé je bilo koga roka sam delo v šivalnici, te sam biu več kak deset lejt v skladišči (raktár), na konci pa sam biu v prikrojevalnici, gé smo pripravlali vse za tau, ka se redijo lače. Delalo se je tüdi vnoči, včasih po 12 vör vküper, pa tüdi ob sobotaj,« je ške povedo sogovornik, steri žive vküper z mamo, ženo, stera je tüdi delala v Muri, in čerko, stera naj bi ške letos zgotovila študij varnostnih ved in kriminalistike. V praustom cajti si rad pogledne kakšno fotbalsko tekmo, odi pa navijat tüdi za domanje odbojkarice in namiznoteniške igralce, steri oboji špilajo v prvi slovenski ligi: »Pred par lejti, gda se je zidala nauva športna dvorana, je bilau dosta takših, steri so brodili, ka je prevelka. Zdaj pa se vidi, ka je nej, vej pa so v njoj tüdi koncerti, maturantski plesi, pa tüdi gledalcov na športnij tekmaj je bilau, bar do te, gda je vövdaro nauvi koronavirus, furt več, tüdi 400 ali ške kakši več.« OZVVS Murska Sobota, stera je za svoje člane leta 2019 organi- Janez Kološa (sedi) je leta 1992 šau na Triglav v drüžbi predsednika rosaga Milana Kučana slovenske veteranske zveze tüdi naš človek, Ladislav Lipič,« je prva povedo sogovornik in ške raztolmačo, sto vse je leko bojni veteran: »No, kak je naš prvi predsednik Ludvik Jonaš furt rad pravo, so tau leko vsi tisti, steri so se odzvali klici domovine. Istina pa gé, ka za zdaj zakon o bojnih veteranih ške ne omogauča vsem, steri so nosili svoje glave na odajo, ka bi daubili té status. V glavnom so zdaj vključeni samo tisti, steri so bili pripadniki teritorialne obrambe pa civilne zaščite.« in ten najbole pomagam. Pauleg toga ohranjamo spominska obeležja, dosta pa delamo tüdi na krepitvi domoljubja, sploj med mladimi. Vküper s člani Policijskega združenja Sever odimo po šaulaj in osmo- pa devetošolcom tolmačimo, ka vse se je godilo leta 1991. Trikrat smo pripravili že tüdi natečaj Spominska obeležja pripovedujejo. Učenci in dijaki neka napišejo, mi pa na konci vödamo knjigo, lani je bila v elektronski obliki. Vse, steri ustvarjajo, pa tüdi njihove 30. obletnica osamosvojitve se je slavila v cajti korone z maskami sodačko skladišče. Tü smo te leko gledali televizijo, pa smo komaj te vidli, ka se je vse v cajti bojne godilo.« Janez Kološa, steri je tüdi gorraso v Püconcaj, se je brž po tistom, ka je zgotovo osnovno šaulo, tak kak dosta drügi Prekmurcov, zaposlo v nekdešnji velki pa erični tekstilni fabriki Mura. »Gda smo leta 2014 šli drügo paut v stečaj (csődbe), sam vido, ka se šift potapla. Do slüženja sodač- Porabje, 19. avgusta 2021 zerjrala en lejpi izlet po Porabji, dobro sodelüvle tüdi z vogrskimi veteranskimi organizacijami, največ s sodačkimi penzionisti iz Sombotela in Székesfehérvára. (Kejp na 1. strani: Sodački veterani (sogovornik drügi s prave strani) v drüžbi nekdešnjoga predsednika vlade Marjana Šarca.) Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Janeza Kološe 5 Pisali smo pred 30. lejti (14.) V 14. številki novin Porabje (15. avgust 1991) na drügi strani leko preštemo članek z naslovom Gornjeseniški mejni prehod, steroga je napiso Ernest Ružič: »Med teme, o katerih smo novinarji pisali nemara največkrat, zagotovo sodijo doslej neuspešna prizadevanja, da bi odprli meddržavni mejni prehod med Gornjim Senikom in Martinjem. Navsezadnje se to lepo vidi tudi na zadnji strani našega časnika. Tudi tisti, ki bolj ali manj (ne) verjamemo v zlo usodo, dobivamo občutek, da je s tem mejnim prehodom nekaj hudo narobe. Doslej so prehod obljubljali in obljubili na vseh mogočih ravneh, vključno z najvišjimi predstavniki Madžarske in Slovenije. In kot zakleto: doslej je bil odprt le nekajkrat po dva dni, zopet bo meja odprta (kot pišejo v Vas Népe) ob papeževem obisku v Sombotelu, čez nekaj dni torej. Verjetno se tudi podpisani ne bi loteval tolikokrat obravnavane teme, če ga k temu ne bi spodbudile informacije v avstrijskem in madžarskem tisku o odpiranju meddržavnih mejnih prehodov med Madžarsko in Avstrijo. Konec junija oziroma na začetku julija so odprli tri meddržavne prehode med Madžarsko in Avstrijo; dva sta na ozemlju Železne županije, eden pa v županiji Győr-Sopron. Otvoritvam so na obeh straneh namenili veliko pozornost, poudarjali vlogo in pomen odpiranja meje in podobno, kar sodi med lepe besede ob takih priložnostih. Odpiranja prehodov se je udeležil tudi sedanji deželni glavar avstrijske Gradiščanske dr. Hans Sipocz, za slovesnosti pa so še rekli, da so bile pravi ljudski prazniki. Odpiranje meje med Madžarsko in Avstrijo kaže na nekoliko drugačna merila kot tedaj, ko gre za prehod s Slovenijo. Res je, da je število potnikov na madžarsko-avstrijski meji mnogo večje kot na meji s Slovenijo, toda s tem še ni rečeno, da bi morali toliko časa zavlačevati s prehodom na Gornjem Seniku. Za zgled navajajo podatek, da je lani madžarsko-av- drugi strani ne bodo izgovor, da bi še naprej zavlačevali pri odprtju gornjeseniškega prehoda. Na slovenski strani, torej v Martinju, je že skoraj vse nared za odprtje.« Na istoj strani, v rubriki Od Slovenije, je bila objavlena tüdi novica o obiski predsednika skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčera strijsko mejo prestopilo 36 milijonov potnikov. Med na zadnje odprtimi mejnimi prehodi je tudi prehod pri Petrovem selu (Szentpéterfa), kjer živijo gradiščanski Hrvati v Železni županiji. S tem je vzpostavljena zveza s hrvaško manjšino v Avstriji, pa tudi sicer se lahko spomnimo, da je bilo mogoče v Petrovo selo še pred nekaj leti skozi zapornice, ki so jih varovali madžarski vojaki. Dobro in prav je, da ima Madžarska z Avstrijo približno petnajst mednarodnih in meddržavnih mejnih prehodov. Zagotovo jih bodo odprli še več, kajti meja, dokler je, mora biti odprta na kar največ mestih. Narobe pa je, da se madžarska vlada ne obnaša enako tudi do Gornjega Senika, kjer je interes prebivalcev, da bi bila meja odprta, izjemno velik in izpričan z množičnim obiskom na skupnih prireditvah, ko so za dva dni odprli mejo. Ostane nam, skupaj s Porabskimi Slovenci, zgolj upanje, da zdajšnje razmere v Jugoslaviji eni in v Somboteli, gé je gorzisko predsednika železnožupanijske skupščine Gyulo Pusztaija, ka bi se njemi zahvalo za podporo, stero sta on in Železna županija v težkih bojnih in pobojnih cajtih dala Sloveniji: »Kot vemo, je Pusztai podprl samostojno in neodvisno Slovenijo in s tem povzročil pri osrednjih madžarskih oblasteh tudi nekaj negodovanja. „Dober sosed je boljši kot slab sorodnik.” je poudaril Andrej Gerenčer. To naj bi veljalo tudi v prihodnje. Pot Slovenije v samostojnost bo še težka, saj so tudi gospodarski problemi veliki. Tudi zato bo potrebno poskrbeti, da se bodo gospodarski stiki med Slovenijo in Železno županijo še okrepili, seveda v korist obeh sosedov.« Na tretjoj strani je Irena Barber neka pitanj postavila gorenjeseniškomi župani Martini Ropoši: »Lani septembra so bile volitve (választások). Po novon zakoni smo f sakšo ves postavili ednoga župana, šteri je odgovoren (felelős) za fse, ka sé v vesi godi. Vesi so dobile za svoj proračun malo pejnaz od rosaga. Ka leko s toga napravijo? Martin Ropoš, župan na Gorenjon Seniki: „Naš proračun (költségvetés) za leto 1991 je nej vekši, kak je bijo lani. Zdaj bi stoj (kdo) leko pravo, vej je pa te ranč nej nevola. Nej je tak! Znano je, ka so cejne sakši den višeše, pa s tistimi pejnazi, ka smo lani meli, ne moreš telko napraviti, kak si napravo tistoga reda. Tau pa zatok moren povedati, ka naša ves de 1991. leta bogatejša z vodovodon. Da bi vodovod leko dokončala, smo mogli prositi plus državna pejneze zaj miljon forintov. Če de fse dobro šlau, bogatejši mo z asfaltirano poštijo (1,1 km), štero mo gradili prauti Martinji. Podjetje (vállalat) je prosilo, aj ves tö pomaga s pejnazami tau paut naredti. Ves pejnez nejma, de je pa obečala 200 gezero forintov pomoči tak, ka de lüstvo tau z delon dol slüžilo. Paut da etak 1, 1 milijon forintov koštala. Vaški proračun je rejsan nej velki. Fsi smo sa vküppotegnili, probamo fse, ka nan leko pomaga. Na 2-3 lejta smo sfekli drva f svojon gaustji. Etak šaula, vrtec, kulturni dom, Urad župana na drva nede pejnaza trošo. Letos tak šaula kak vrtec pa kulturni dom ma telko pejnaz, ka leko merno delajo. Lüstvo v vesi tö vidi, ka smo nej bogati, pa če je zovémo na kakšno delo, pridejo. 2 dni smo delali na cintori. Vüpajmo se, da kleta baukša baude. Tačas pa moremo šparati, čedno (pametno) delati s pejnazi.” Če deš po Seniki, vidiš, ka majo vseposedi dvojezične napise (kétnyelvű feliratok). „Sami smo se pobrigali za tau. Žalostno bi bilau, če bi nan drugi mogli povedati, ka je naša dužnost.”« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 19. avgusta 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA »Stare« vasi Podatki raziskave GKI-ja (Gospodarski raziskovalni inštitut), stere so zdaj vödali, se stejm spravlajo, kak se vasi starajo na Vogrskom, kakšne so razlike med županijami. Zavolo toga, ka se lüstvo izseljuje, tisti, steri ostanejo, se starajo, nisterne male vasi pa preminejo. Med letoma 2010 pa 2020 se je z 18 odstotkov na 16 odstotkov znižalo število tisti, steri so menje kak osemnajset lejt stari. Število tisti med 40 in 59 starih se je z 28 % na 30 % zdignilo, steri so starejši od 60 lejt, tam pa z 22 % na 26 % povečalo. Najbole se tiste vasi starajo, gde je mladi menje kak 15 %, tau je petina vasi. Tam, gde je mladine menje kak 10 odstokov, tam se že leko vöpovej, ka tiste vesi že začnejo mirati. Te vesnice so najbola na severi pa na vzhodi, tam, gde je življenje ovak tö bola žmetno. Med tejmi je dosta taši vasi, gde menje kak tristo prebivalcov žive. Če gledamo Železno županijo, te so pri nas dosta baukši podatki. Depa tau je samo zdaj tak, pred tridesetimi lejti sploj dosta taši mali vasi bilau, gde je malo pa bola samo starejšo lüstvo živelo. Ta tendenca se je nej zavolo domanji lidi spremenila, bola zato, ka dosta lüstva je prišlo, steri so se v te male vasi preselili. Tau se je nabola pa najprvin v Őrségu vidlo, kama je sploj dosta Varašancov prišlo, ranč zato, ka je malo lüstva bilau pa mir. Kak so se te male vasi punile pa nej bilau več parcel pa kuč na odajo, tak so začnili kipüvati v Porabji pa v drügi krajinaj. Gnesden že leko povejmo, ka po vasaj že skur negajo parcele pa stari rami na odajo. Sploj pa zdaj v zadnji lejtaj so fejst iskali rame, nej samo stare, nauve tö. Tau je pa zato, ka sploj dosta lüstva dela v Avstriji, steri daleč kraj od meje živejo. Tej se kak najbola skrjej k meji terajo pa s tejm, ka se vse leko oda, cejna ramov pa parcel je fejst viska gratala. Tau je po ednom tali dobro, če kaj odaš, depa tistim mladim nej, steri bi zdaj küpli ram ali parcelo k zidanji. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pet olimpijskih medalj za Slovenijo KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... AVGUST, ČAS ZA OBREZOVANJE IGLAVCEV V suhem vremenu v avgustu obrezujemo zimzeleNa olimpijskih igrah na Japon- ne žive meje iz pušpanov, skem, ki so bile prestavljene klekov, lovorikovcev, tis, za eno leto zaradi pandemije smrek in ileksov. V prevecovida-19, je med približno 11.000 športniki nastopalo tudi 54 slovenskih športnikov. Ob odprtju iger 23. julija sta slovensko zastavo nosila kajakašica Eva Terčelj in namiznoteniški igralec Bojan Tokić, na zaprtju iger pa je čast nositi slovensko trobojnico pripadla 22-letni Janji Garnbret, slovenski plezalni junakinji Tokia, ki je osvojila prvo zlato odličje v športnem plezanju, v kombinaciji. Preostali junaki slovenske odprave so bili: zlata kolesar Primož Roglič in kanuist Benjamin Savšek, srebrna judoistka Tina Trstenjak ter bronasti kolesar Tadej Pogačar. Tokio 2020 so najuspešnejše slovenske poletne olimpijske igre, zaradi treh zlatih odličij pa po žlahtnosti presegajo tudi rekordni izkupiček Sočija 2014, ko so slovenski zimski športniki skupno osvojili kar osem medalj. Kot zadnji člani slovenske odprave so v Tokiu nastopili košarkarji, ki so v boju za bron z Avstralci na koncu osvojili četrto mesto. Luka Dončić, slovenski superzvezdnik, ki igra v ligi NBA, je bil izbran v idealno peterko olimpijskega košarkarskega turnirja. Čeprav niso osvojili kolajn, so navdušili tudi: judoistka Kaja Kajzer, tekvandoist Ivan Konrad Trajković, atleta Kristjan Čeh (met diska) in Tina Šutej (skok ob palici) ter jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol, ki so bili peti. Šesta je bila Maruša Mišmaš Zrimšek, atletinja, ki je nastopila v disciplini 3000 m zapreke, sedmi pa edini prekmurski olimpijec, judoist Adrian Gomboc, in sicer v kategoriji do 66 kilogramov. Z uvrstitvijo od 5.-8. mesta se lahko pohvali tudi namiznoteniški igralec Darko Jorgić. Za obrezovanje iglavcev se odločimo, če je le možno, v oblačnih dneh, saj so iglice oziroma listi pod gostim pokrovom starih usnjatih Vrt, zasajen z iglavci in vrtnicami liki količini le-teh lahko potegnemo delo v september. Izogibamo se močno vročih intervalov vremena. Rez je potrebna, če hočemo, da bodo žive meje goste že od tal. Z zgodnjim listov nežni in občutljivi za močno sončno svetlobo. Sončni žarki jih lahko krepko ožgejo in rastline potrebujejo zelo veliko časa, da si ponovno opomorejo. Če je sonce po obrezovanju se nabere pod zaščito v vročih dneh, ne požge rastlin. Za zaščito in senčenje nikakor ne smemo uporabljati plastičnih pregrinjal. je dobro opomniti, da žive meje iz iglavcev obrezujemo konično in ne ravno, zato da pozimi sneg lahko zdrsne z njih in da jih ne Živa meja nas zaščiti pred radovednimi pogledi, daje nam intimnost, varuje nas pred prahom in drugimi nevšečnostmi Pred obrezovanjem ročno, s škarjami odstranimo morebitne močne poganjke, ki včasih izrastejo iz osnove in se dvigujejo nad višino žive meje. Odrežemo jih nekaj centimetrov nižje, razpolovi ali celo polomi. Avgusta iglavce lahko tudi sadimo in presajamo. Pred sajenjem se je dobro pozanimati o rastnih razmerah pri posameznih vrstah iglavcev. Pravimo, da so iglavci večni, brezčasni, saj njihova okrasna vrednost žari poleti in pozimi. MORDA NISTE VEDELI … Čajota je okusna vzpenjalka. Če želimo zgoden pridelek, ker ima rada Obrezovanje je veliko opravilo, vrt po opravljenem delu daje videz kratek dan, jo po urejenosti 6-8 tednih od sajeobrezovanjem pri iglavcih močno, obrezane dele meje nja kakšen mesec Živa in Lucija sta pravkar pristopili k dosežemo, da nimamo pri- ali posamezne rastline senpokrivamo s črno obrezovanju 30 let stare tise tlehne ogorelosti, zaradi čimo z vrtnim senčnikom folijo od 16.00 pokatere meja čez čas ne bo ali vrtno kopreno, ki jo raz- kot bomo potem postrigli poldan do jutra. Takoj, ko postala prehodna za živali prostremo po obrezani živi živo mejo. Električne škarje začne cveteti, prenehamo s ali ljudi. Živa meja postane meji ali posamezni rast- uporabljamo samo za obre- pokrivanjem. s starostjo lepo gosta od tal, lini. Zaščita naj bo malo zovanje vedno zelenih živih s skrbnim rednim obrezo- privzdignjena nad same mej, medtem ko samostojBesedilo: Olga Varga vanjem dosežemo to, da rastline, zadošča le nekaj no rastoče iglavce (soliterFotografije: Olga Varga bo živa meja tudi lepa na centimetrov, tako da lahko je) obrezujemo izključno z in svetovni splet pogled. zrak kroži in da toplota, ki ročnimi škarjami. Ponovno Porabje, 19. avgusta 2021 7 Vaški dan na Verici-Ritkarovcih Erični slovenski športniki (18.) Sara Isaković Sara Isaković, do zdaj edina nadskom Montreali kak prva slovenska dobitnica olimpij- slovenska plavalka prišla v ske medalje v plavanji, se je finale svetovnoga prvenstva rodila 9. junija 1988 v Kranji. in je dosegnola peto mesto. V Že brž po tistom se je njena Eindhovni je leta 2008 po 27. držina napautila na tihinsko, vej pa je njeni oča, steri je pilot, daubo slüžbo v Dubaji. Tü je Sara tüdi začnila trenerati plavanje. Po tistom, ka so z držino prišli nazaj v Slovenijo, je leta 2001 začnila trenirati v radovljiškom klubi Žito Gorenjka, gé je trener Miha Potočnik že brž vido, ka Sara Isaković je na svetovnon mladinskon prvenstvi leta Sara trnok dob2004 osvojila dvej medalji ro zna plavati, pridobiti pa je mogla samo letaj Sloveniji priplavala zlato ške mauč in vzdržljivost. medaljo na evropskom prPrvi velki uspeh je doživela venstvi. Svoj najvekši uspeh na mladinskom evropskom pa je dočakala na olimpijskih prvenstvi leta 2003, gda je na igraj v Pekingi, gé je v katego100 m prosto prišla do štrto- riji 200 metrov prosto osvoga mesta. Leto za tem je na jila olimpijsko medaljo. 11. mladinskom prvenstvi, stero avgusta 2008 je na kvalifika- Srebrna slovenska ribica je bilau v Lizboni, gvinila tak na 100 kak tüdi 200 metrov prosto (tü je celau postavila svetovni rekord mladinskih prvenstev), in si s tem s samo 16. lejti zriktala mesto v slovenski olimpijski reprezentanci za igre, stere so bile leta 2004 v Atenaj. Leta 2005 je na svetovnom prvenstvi v ka- cijski tekmi s časom 1:55,86 zbaukšala državni rekord in olimpijski rekord, steroga pa je samo neka minut za njau s svetovnim rekordom 1:55:45 vöpopravila italijanska plavalka Federica Pellegrini. Finalna tekma je bila 13. avgusta. Sara je s časom 1:54,97 osvojila srebrno medaljo. Za Cerkveni pevski zbor z župnikoma pri ritkarovski kapelici Lokalna in Slovenska samouprava naselja Verica-Ritkarovci sta 7. avgusta organizirali tradicionalni vaški dan. Poleg kulturnega programa so obiskovalci lahko sodelovali v različnih družabnih igrah. V ekipnem kuhanju je sodelovalo deset skupin iz Porabja in sosednjih slovenskih krajev. Na predvečer vaškega dne je potekala dvojezična maša pri kapelici v Ritkarovcih. Sveto mašo je služil župnik Zoran Car iz župnije Črenšovci, maše se je udeležila tudi slovenska zagovornica v Parlamentu Erika Köleš Kiss, sodeloval je Cerkeni pevski zbor ZSM iz Števanovcev. FS 15 stotink je bila z nauvim svetovnim rekordom od nje hitrejša Federica Pellegrini (1:54:82), bronasto medaljo pa je osvojila Kitajka Džijing Pang, s čason 1:55,05. Vse tri tekmovalke so plavale baukše od staroga svetovnoga rekorda. Po vrhunci svoje kariere je Sara Isaković neka cajta ške trenerala in tekmovala, samo nej več tak uspešno. Inači pa je dosta svojoga cajta namenila študiji na ameriški Univerzi Berkley, na steroj je leta 2013 diplomerala iz psihologije, sledkar pa je napravila ške magisterij v San Diegi. Začnila je pomagati mladim športnikom, ekstremnim športnikom, pilotom, glasbenikom in tüdi drügim, in sicer najbole pri tom, ka bi leži preživeli stresne cajte. Dosta cajta je preživela na tihinskom, največ v Ameriki in Dubaji, zdaj pa pá žive v Radovljici, gé sta si s partnerom Gregom napravila topel dom. Letos, sredi meseca februara, jima je žitek polepšo ške sin Max. (Kejp na 1. strani: Sara Isaković je prva slovenska plavalka, stera je osvojila olimpijsko medaljo.) Silva Eöry Kejpi: internet Porabje, 19. avgusta 2021 ... DO MADŽARSKE V Monoštru se pripravljajo na novo šolsko leto Šolsko leto 2021/2022 bo prineslo velike spremembe v monoštrskem šolstvu, saj bo ob državni šoli začela delovati tudi cerkvena šola. Osnovna šola Jánosa Aranya, v kateri je v zadnjem desetletju potekal pouk za razredno stopnjo, bo ponovno postala osemletka, katero bodo obiskovali učenci od 1. do 8. razreda, ki se niso odločili za cerkveno šolo. Cerkvena institucija, ki bo spadala pod sombotelsko škofijo, bo delovala pod novim imenom, in sicer bo Osnovna šola in gimnazija svetega Gotharda. (Sprememba naziva Gimnazija Mihálya Vörösmartyja je naletela na precejšnje negodovanje med Monoštrčani.) 8-letna osnovna šola bo v stavbi OŠ Istvána Széchenyija, na osnovni šoli bo 19 razredov, na gimnaziji pa 12. Vse stavbe se posodabljajo, za cerkveno šolo (nižje razrede) se nabavlja nova oprema. Delo šolskega župnika bo opravljal župnik Krisztián Óra, za ravnateljico je škof imenoval dosedanjo ravnateljico gimnazije Évo Balogh, za vodjo osnovne šole pa Hajnalko Čuk. Nov podatek v osebnih izkaznicah? Nove osebne izkaznice bodo vsebovale ne le kraj rojstva, temveč tudi kraj izvora, se pravi kraj, v katerem družina živi v času rojstva otroka. Ta dva kraja se po novem redko ujemata, saj tisti, ki živijo po vaseh, se največkrat rodijo v bližnjih večjih mestih. Čeprav se od leta 1991 v rojstnem matičnem listu ob kraju rojstva navede tudi kraj izvora, se ta podatek do sedaj ni zapisal v osebne izkaznice. Pobudo za novelo zakona je vložil vladni komisar, odgovoren za program „Madžarske vasi” Alpár Gyopáros, ki pravi, da ob tem, da iz programa podpirajo razvoj podeželja, predvsem majhnih vasi, prisluhnejo tudi pobudam prebivalcev. Z navedbo kraja izvora želijo učvrstiti lokalno priradnost prebivalcev. 8 Vse mam, ka mi trbej Lovenjakovski Margit, po možej Šömenek, so na Židovi doma zdaj že skur šestdest lejt. Dočas ka so se nej oženili, so v rojstni vesi, na Verici živeli dvajsti lejt. Zdaj so že sami, mauž je mrau, mlajši posaba živejo, depa tatica Margit se dobro majo. Mlajši je vsikši den poglednajo pa sausadge so tö fejst dobri. Da sem pri njij odo, so tö nej sami bili, dva maliva pojbiča pa njigvi dejdak je sejdo v künji. Tak fejst so pripovejdali, ka so ranč nej v pamet vzeli, ka je nekak prišo. - Tetica, gda ste prišli sé na Židovo? »Šestdesetšestoga leta, gda sem se oženila, te sva sé prišla z možaum.« - Kak tau, ka ste nej na Verici ostali, vej pa tam je tö lejpo mesto bilau? »Naš je nej sto tam ostati, zato ka je njegvi oča nesrečo emo pa te je domau mogo titi k materi.« - Ka se je zgaudilo? »Njegvi oča je konja emo zali. Tast (após) je goravseu na njega pa kak so se dola na dau pelali, baur se je dolaobrno, on je pa pod njem austo. Tak fejst se je splezero, ka so že nej mogli pomagati. Tak smo te sé prišli, zato ka mati je sama ostala.« - Nej je bilau špajsno, gda ste sé prišli? »Mena se je töj fejst vidlo, dja sem trno rada töj živala. Zato, ka töj je tašo lüstvo bilau, ka so eden drügoma pomagali. Če so te vidli, ka delaš, včasin so prišli pomagat, tau tö istina, ka mi smo tö nazajodli tistoma, steri je nam pomago. Drügo pa tau, ka töj je dosta Šömenekov bilau pa oni so fejst vtjüperdržali kak družina. Tak ka trno dobro je bilau pa še gnesden je dobro, sploj dobre sausede mam, če kaj trbej, tak nagnauk pridejo pa pomorejo.« - Nej zaman pravijo, ka eden dober saused več vrejden kak stera koli bližnja žlata. Gde ste vi delali pa gde je delo vaš mauž? Hiša na Židovi, Margit pravijo, ka majo trno dobre sausede pa večkrat je üšo v foringo. Gnauk, gda so drva naklali, je eden baur še austo, steroga so tam steli njati, zato ka že nej bilau mesta na kauli. Te so drügi, ka so še pomagali naklajati, prajli, aj tistoga ednoga že ne njajo tam. Kak koli, depa nikak ga goraspravijo. Tak je bilau, gora so ga djali, samo nej so ga dojzve- »Mauž je v več mejstaj delo, v židanoj fabriki, pri VASÉP-i, naslejdnje pa pri gozdnom gospodarstvi. Doma je emo enga konja pa te je z njim, gda je čas emo, odo po foringi. Dja sem v židanoj fabriki delala tridvajsti lejt, dočas, ka je fabrika nej zaprla, potistim sem v socialni dom üšla pucat pa te odtistec sem v pen- pani? kak je tam dobro, veselo, kak »Nej, oniva sta v Števanovci so ga tam že mati čakali pa pokopana, zato ka Veričani vse tašo. Dja sem nej dala vaso se vsigdar ta po- lati, ka tašo se z menov leko kapali.« zgodi, pa še zdaj nej trno pa - Gda so vaš mauž ranč tak drügi tö ne vörvajo. mrli? Samo ka leko povejm na tau, »Moj mauž je leta ne mislim, ka bi se mi senja2009 mrau, depa lo, pa nej gnauk, večkrat sem pred tistim je že ga vidla, depa po ednoj leti že dvajsti lejt betežen več nej.« bejo, zato, ka nej - Vidim, ka ste nej sami, emo edno nogau, mate enga mačka, steri je depa on se je zato vsigdar kaulak vas. sam taopravo.« »Te moj maček je dosta vrej- Nej je bilau špaj- den za pet miliaunov forinsno, da ste sami tov bi ga nej audala, zato ka ostali? te me je zavračo. Gnauk gda »Kaj bi nej, fejst je sem spadnila, ramena sem lagvo bilau, še zdaj si vöobrnaula. Zaman sem Lovenjakovski Margit, po možej Šömenek z Židove sem se nej mogla odla na terapijo, nika mi je vcujvzeti. Leko, ka nej valalo, zato ka žile so vse paulak doma, pa edno hčer neš dau valati, depa gda je niše drvene bile. Maček Beni, mauž mrau, potistim edno tak ga zovem, gnauk gda sem v Varaši.« - Kelko ste stari bili, gda ste leto je nazaj domau odo k dolalegla, vcuj k mena se je meni. Najprvin za en tjeden, potegno pa kak če bi znau, se ženili? gda smo ga pokopali, je do- goralego ranč ta, gde so me »Dvajsti lejt sem stara bila.« - Na tisti dvajsti lejt doma mau prišo z mankoni (ber- pleče bolele pa mi segrejvo kak nazajmislite, dobro je glami). Večer pau osem je žilo. Tau je parkart tak nabila vöra, gda sem televizijo pravo pa moja rauka je cejlak bilau? »Dja sem dosta doma nej gledala, nika je zrogatalo, ozdravila.« bila, zato ka gda sem šaulo vözopodla, te sem po gazdašagi odla delat, sprtolejt sem odišla pa v zimi sem nazaj domau prišla. Delala sem v Soproni, Sárbogárdi pa v Középbogárdi. Dosta sem delala, okapala kukrco, cukrno repo, s krmov smo delali pa te še vse z rokauv. Tak ka dja sem doma dosta nej bila, bola samo po zimaj, za par lejt sem se pa že tak oženila« - Kelko je vas doma bilau V gradci so rauže, stere je njini mauž rad emo; te ma nosijo na grob na Verici? »Nas je pet bilau, Pišti, Anuš, znak sem poglednila pa te - Ka delate cejli den sami Ilunka, Rejzi pa dja. Zdaj smo sem ga zaglednila, ka tam doma? že samo štirge, zato ka Pišti je stoji. Dja sem se zbojala pa »Vse fele, depa dosta več ne samo telko se pravla, kak ladam, zato ka me sapi. Depa že mrau.« - Ka je z ramom na Verici? si pa nazajprišo. Dosta bola ranč mi nej trbej, zato ka mi »Odani je, depa ne vejm, ka je lejpo vögledo kak živ, gda je mlajši vse tanapravijo, dobzdaj tam, še tau ne vejm, sto že vse tazmantrani bijo od ri sausedje me poglednejo, ga je dolatjöjpo. Dja tamta glada, zato ka zavolo cukr- malo pripovejdamo, mena samo te dem, če v Ritkarovce noga betega nej mogo djesti. pa že drügo tak nej trbej, vse Potejm mi je vse taparpovej- mam, ka mi trbej.« na cintor dem.« - Oča pa mati sta tam poko- do, kak je na drügom svejti, Karči Holec zijo odišla.« - Kelko mlajšov mate? »Dva, enoga sina, on je töj Porabje, 19. avgusta 2021 9 Koražno je bilau, vsikši je veseli biu Že v svoji mlašeči lejtaj sem dostakrat čöjla, ka je slovenski narod trno delaven. Zatok so pa na leki dobéjli delo Porabski Slovenci na marofaj na Vogrskom v tisti slabi lejtaj, gda so si doma nej mogli delo delati v židanoj fabriki pa tam sem ostala, dočas nej dojstanila. Tam mam 24 lejt. Na dvajsti mašinaj sam delala, rada sam mejla tau delo. Mašini so zvekšoga dobro šli. Trbelo kaulikvrat ojdti, naprej, oza- Žetvo so pomagali delati pri sausadi Rogani 1992. leta sprajti. Depa tau tü vardjam, ka so v naši fabrikaj v Varaši buma nisterni Vaugri ranč zatoga volo nej meli radi Slovence, ka so fejs gnali, silo meli pri deli, najbola vejn v židanoj fabriki. Caunali so se njim tü, ka »nauri Toti«. Žau, tej lagvi, bridki spoméjni so nam velko škodo naprajli pri identeti naroda. Ena tašna flajsna, delavna porabska tkalka (szövőnő) je v svoji mladi lejtaj tü redno razčemerila drüge ženske v židanoj fabriki. Marika Wachter, po dekliškom menji Radašič, ki je doma v Varaši, je s svojima dvöma kolegicama en čas partijo (izmeno) predpodnevom paudrügo vöro pvim začnila kak šest vöra. Baugše so slüžile, de so pa gora plačale, ka so prejdnji normo gorzdignili. One so na tau sploj nej brodile, so priznale svojo hibo, tak ka njim je prej fejs žau bilau, ka so tašo norijo naprajle. Ja, človeki se zgodi, ka z dobrim namenom lagvo včini tak sebi kak drügomi. Marika, gda si začnila v židanoj fabriki pa kak si se poznala (počutila) tam? »Gda sam doma šaulo zgotovila, sam se v dvej leti vönavčila za tkalko, tak sam začnila jek gledati, če nega kašne hibe, pa če si kaj vpamet vzela, te si leko prvim vö popravila. Če si pa nej tapazila, te prišla velka nevola, ka so se žide vse vküp zamotale. Tam sam osem vör doj obredila, domau sam prišla, mlajši so bili, veselo je bilau, dosta bola kak zdaj. Meli smo svoje brigade, dostakrat smo se srečali zvün biu, staukrat baugše bilau.« Marika, kak se ti je sprmenilo delo od tistoga mau do gnesden? »Po tistim, ka so židano fabriko zaprli, sam üšla delat v Avstrijo k enoj mladoj držini, že dvajsti lejt sam tam. Zdaj sam že v penziji, depa eške odim, samo menje časa, ka me na telke prosijo, aj ostanem. Tri ženske delamo, pa vse tri vsikdar mamo delo. Gda sam taprišla, ge sam vsikdar s trejmi mlajši bila, sem je ranila, vozila v vrtec, té v šaulo v Graz, zadvečerek na tenis, futbal pa golf tö. Ge sam na den taši dvejstau kilometrov vsikdar vozila. Zrankoma sam v pau šestoj vöri začnila pa večer do ausme vöre. Zdaj vrnau tak delo mamo, ge zdaj tö pucam, red delam, ka dostafele zidine ma familija, Tak brodim, ka letos enjam, že sam stara tö gé, 65 lejt stara sam gé. Človik eno živlenje má, zat’ malo trbej živeti tö, pa z možaum sva tak malo vküper bila, ka se malo morava radiva meti tö. Pa nej je vse penez gé, dobro, ka ga maš, depa prvo je zdravdje pa poštüvanje.« Izlet fabričke brigade 1982. leta v tiskarni v Somboteli fabrike tö na večerdjaj, ojdli smo na izlete kaulakvrat. Mladi smo bili, veseli, dosta smo leko langali, domau smo šli z dela, smo leko nüt šli malo si žejo pogasit. Nej bilau dosta penez, depa fajn je bilau. Pa lüstvo fejs vküpdržalo tö, vsikši je veseli biu, niške na enga-drüga nej fudo. Drugi svejt je Kak si leko tak delavna bila v cejlom življenji? »Gda sam mala bila, tö trbelo fejs delati, naša mama je nas gnala. V prvi klas sam ojdla, že sam krave mogla pasti. Trgé mlajši smo bili z Lajošom pa Djožinom. Mali smo bili, ka smo že na njivo mogli delat titi. Vsikdar trbelo delati pa tak se té človik vcuj vzeo. Vsikdar je telko dela bilau nam vödano, sečko rezati, repo mleti, vodau vögoniti pa nositi s stüdenca, ka mara tö bila, drva nüt nositi pa dosta vse taše. Pa té smo vönajšli, ka lali, tau naša mama nej dopistila. Če bila krma, senau, tisto od pondejlka do sobote trbelo taoprajti. Nedela je nedela bila, trbelo titi k meši, k večernici, te so stariške malo tö počivali.« Zabadanje, koline 1984. leta s pomočtjauv sausedov smo na cédale gorspisali delo pa smo tak vövlekli, što ka de delo. Mogli smo delati, če bi nej, te bi nas mama sprašila.« Kak na velko ste gazdüvali doma na Janezovom brgej? »Meli smo tri krave, pujčke tri-štiri, kokauši, zavce, tau je vse bilau, ka trbelo za držino. Mi smo vse doma pripauvali. Sedem njiv smo meli, samo žetvo kositi, žito, pšenico, oves, gečmen, tau vse doma pripauvano bilau. Sildje smo v mlin tö vozili pa te mela (moka) bila. Naša mama je krü tö doma pekla, mi smo v bauto trno nej odli, drože, spice, petroli, gda nej bila elektrika, tašo kaj smo samo kipüvali. Pa ranč tak krumplinge, kukarca, repa, tikvi pa vsefale droberdje za küjnjo je bilau pripauvano.« Tau delo ste skaus leta vse sami zandoleli? »Ja, mi sami pa dobri sausedge. Vsikdar so bili trgé-štirge sausedge za žetvo delati, krumpline saditi, kopati, osipavali so že z mašinom. Nam mlajšom trbelo pauvrace redti, vküp nositi, te gda krma bila, smo sir pomagali.« Gda ste sploj leko kaj počivali? »V nedelo smo nikdar nej de- Porabje, 19. avgusta 2021 Kak ste meli delo nota vtaldjeno v držini? Sto je ravno gazdijo? »Oče je odo v kosno fabriko, navekšoma vse mama delala. Una je tö strašno rada delala. Gda je žetva bila ali kakšo vekšo delo, té una že vnoči gor stanila, v dvej vöri, ka friške perece spekla ali reteše. Tau je vsikdar tak bilau.« Marika, zdaj kak ceniš tisti čas? »Staukrat baugše je bilau kak zdaj, ka odijo tü pa taunta delat. Koražno je bilau, vsikši je veseli biu, dosta norij smo delali. Dobro smo geli, tisto, ka so sküjali, tisto tak dobro bilau. Radi smo delali pa z veseldjom, trüda smo nej poznali, na koj so nas stariške redno navčili. Pa na tau ginau tak, ka se vsi trnok radi mamo, radi smo vküper pa se fejs poštüvlamo. Baug plati njim! « Opravičilo Opravičimo se zavolo hibe v prejšnji novinaj Mariki pa Tibini Wachter, namesto: »Marika Wachter (Radašič) z možaum Lacinom« je pravilno »Marika Wachter (Radašič) z možaum Tibinom«. Baug plati za porazmenje! Klara Fodor Kejpi: iz držinskoga arhiva 10 »Sveti se ime tvoje« - 50. Apoštol naroda, veuki patronuš, lübleni krau Najvekši tau prauškarski grada pa ma je krü in mecerkva na Slovenskom je sau noso eden pes. posvečeni Blajženoj Devici Gda je čüdežno ozdravo, Mariji, en par pa priprošnji- se je povrno v svoj varaš, v kom v sili. Eden med njimi šterom je vrnau bojna vövje sveti Rok (Szent Rókus), darila. Nej so ga spoznali, šteri na kejpaj kaže rano od zatok so ga kak špijona ličili küge na svojom bedri, eden v vauzo. Tam je po pet lejtaj pes pa ma v gaubci nosi krü. zaprejtosti mrau 16. augusS toga že vidimo, ka je un tuša 1327. patronuš prauti betegi küge, priporačajo pa se ma z betežnimi nogami tö. En den po veukoj meši (Marijinom vnebovzetji) so se Slovenci inda svejta vsikdar podali k svetoma Roki, Rovati pa ga držijo za patronuša svojoga rosaga. Gda je leta 1644 v Ljubljani divdjala küga, je v bližanjoj vesi Ali je sveti Števan z bregá nad Donavov vüdo Dravlje v dvej bodaučnost svojoga naroda? (šteri je »pretrpo kaštige že za greje prišešnje« ...) kednaj mrlau više stau lüdi, zatok so tam zozidali erično prauškarsko cerkev svetoga V grčkoj mitologiji je bila HeRoka. lena či najvišišoga boga ZeuKaj gvüšnoga o tom svet- sa in boginje Lede, velala je ci ne vejmo. Legenda s 15. za najlepšo žensko na zemstoletja pripovejda, ka se je lej, zavolo nje je vövdarila kauli leta 1295 naraudo v bojna v Troji. Ovaško, düševfrancuskom varaši Montpel- no lépoto je mejla sveta lier. Gda so ma stariške Helena (Szent Ilona), mati mrli, je med srmakami raz- rimskoga cesara Konstantitalo cejlo svojo bogastvo. na Veukoga, šteri je v svojom Podau se je na prauško v rosagi leta 313 dau slobaudRomo, med potjauv pa je v nost krščanjskoj vöri. več varašaj pomago lidam, Helena se je naraudila kauli šteri so zbetežüvali od küge. leta 255 v Maloj Ažiji. V mlaV Vökivečnom varaši je dos- dosti je delala kak krčmarošta betežnikov tak vözvračo, kinja, gda go je s sebov odpelo rimski oficér Konstancij ka je je prekrižo. Gda se je Rok napauto do- Klor. Un je kisnej grato rimmau, je v mesti Piacenza ski cesar in za svojoga nasledna söveri Italije un tö daubo nika pred smrtjov dolaučo té beteg. Dugo je ležo med Konstantina, svojoga sina bolniki, te pa se je z veu- s Helenov (štero je že prva kim mantranjom odvlejko zapüsto). v edno zapüščeno kučo v Gda je nauvi cesar leta 312 lesej. Tam ma je piti davo z znamenjom križa dojobeden angeu, z bližanjoga lado svojoga neprijatela, je dopüsto vörvanje v Kristoša. Njegva mati Helena se je okrstila in se na stara lejta napautila v Sveto deželo. Dala je postaviti dvej cerkvi: edno nad betlehemskov djamov, gde se je Jezoš naraudo, drügo pa na Olskoj gori. Gda so kopali fundamente cerkve na Golgoti, so najšli Kristoša križ. Legenda pravi, ka ga je poiskala Helena, tau pa gnes več ne držimo za zgodovinsko istino. Donk pa od tistoga mau malajo cesarico s Svetim križom. Pred smrtjov je Helena prosila svojoga sina Konstantina, aj skrb má na Cerkev. Cesar je dau njeno tejlo prejk v svoj nauvi glavni varaš Konstantinopel odnesti. Za en malo so cesarico začnili čéstiti kak svetnico, njene zemelske ostanke pa so leta 841 odpelali v benediktinski klaušter blüzi francuskoga Reimsa. Za patronuškinjo go držijo žeblarge in farbarge, njeni den svetimo 18. augustuša. Dostakrat mamo srejdnji vök za kmičnoga, če rejsan se je tistoga ipa naraudilo dosta dühovni velikanov. Eden med njimi je biu opat klauštra Clairvaux sveti Bernard (Szent Bernát), zavolo šteroga zovéjo ništerni cejlo 12. stolejte »Bernardovo stoletje«. Biu je oča redovne držine cistercijanov, njegvi »bejli baratke« so v slovensko Stično prišli leta 1136, v naš Monošter pa leta 1183. Bernard se je naraudo leta 1090 ednoma velikaši blüzi burgundskoga varaša Dijona. Biu je veseljak, de je pa cejlak ovaški grato, gda ma je mati rano mrla. Vküper z drügimi bogatimi padašami je leta 1112 pokloncko na dveri sigurnoga cistercijanskoga klauštra Citeaux, gde so šest vör na den molili, šest vör fizično, šest vör dühovno delali, šest vör pa spali. Za en malo so mogli zozi- dati dva nauva samostana, 25-lejtni Bernard je grato opat v Clairvauxi. Dosta je premišlavo v tüuči zidine na srejdi gauške in zadaubo tak veuko dühovno mauč, za štero so čüli v cejloj tedešnjoj Evropi. Na pomauč so ga zvali vseposedik, gde je bilau kaj naaupek. odpelo na paut krščanjske vöre. Števan se je z imenom Vajk madžarskoma knezi Gézi naraudo med letoma 969 in 980, okrstili pa so ga gnauk po leti 985. Oženo se je z bavarskov Gizelov, sestrov kisnejšoga rimsko-nemškoga cesara Henrika II. Za božič leta 1000 so ga »z Bože milosti« okronali za krala Vogrske, tiste velikaše pa, šteri so se ma prauti postavili, je dojoblado z bojnami. Števan je mladoma madžarskoma rosagi dau prve zakone, s šterimi je organizéro domanjo krščanjsko Cerkev tö. Stvauro je edno nadpüšpekijo Cesarica Helena pod svetim Križom, šteroga je in šest püšpenajšla v Jeružalemi - Križ je vekši od Človöka, Nébo kij, zozido je tri je vekše od Križa ... benediktinske klauštre. Vpelo Napiso je trnok dosta gu- je sistem županij, štere so čov, pisem in pesmi, štere so gorostale cejlak do gnes. duga stoletja prejkspišavali Svetoma vogrskoma krali in druknivali. Z nji leko spoz- sta badva sina mrla, un pa namo, kak fejst je Bernard je té svejt zapüsto 15. auguslübo Bogá, kak dobro je poz- tuša 1038. Pokopali so ga v no Sveto pismo in kak dje- Marijinoj baziliki v Székesnau je razmo svoj čas. Piso je fehérvári, štero je dau un s sploj lejpimi rečami, zatok sam zozidati. Gor je ostala so ga zvali »škonika, šteri njegva mumificérana prava nosi méd«. Čüdovitne so nje- rauka (sveta Desnica), štera gve predge o Materi Božoj tö. je gratala edna najvekša voMrau je 20. augustuša 1153 grska katoličanjska relikvija. v Clairvauxi, leta 1174 so Stare madžarske cerkvene ga zglasili za svetnika, leta himne spejvajo o svetom 1830 pa za cerkvenoga ško- Števani kak »apoštoli Madnika za dühovno živlenje. žarov«, lüstvo ga drži za simbol narodne identitete. 20. augustuš je od leta 1771 Dosegno je, ka so Vaugri v eden najvekši vogrski svetek vihéraj zgodovine nej pretö, vej so pa leta 1083 na té minauli in tak grato glaven datum za svetoga zglasili patronuš našoga rosaga. prvoga madžarskoga krala svetoga Števana (Szent Is-dmtván). Biu je edna najvekša ilustraciji: peršona v vogrskoj zgodoviSzilveszter Bartkó ni, un je stvauro rosag in ga Porabje, 19. avgusta 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 20.08.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.05 Čez planke, Bahrajn, 10.20 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Tremitsko otočje, kulinarično-popotniška oddaja, 10.45 Posebne zgodbe, (Pre)zgodaj odrasli, 11.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.45 Rojaki, oddaja o zamejcih, 12.00 Pozabljeni Slovenci, Ivan Regen, dokumentarna oddaja, 12.30 Pozabljeni Slovenci, Vladimir Kante, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Zadnji tango v Halifaxu (V.), britanska nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 TV-izložba, 15.10 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme,17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poletni pozdrav, 21.00 Skrivnost gozda mrtvih, Temna sila, nemška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Obljubljena dežela, poljska miniserija, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo PETEK, 20.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.15 Videotrak, 11.30 Dobro jutro, poletni izbor, 13.45 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Helena Blagne, 15.40 Neisha s Simfoničnim orkestrom, koncert iz Križank, 17.50 Pozabljeni Slovenci, Karel Destovnik Kajuh, dokumentarni film, 20.05 Izdajalec po naši meri, angleško-francoski film, 21.55 Umor na otoku, španska nadaljevanka, 22.55 Po poteh sužnjev, Od 1375 do 1620: Pohlep po zlatu, francoska dokumentarna serija, 23.55 Videotrak, 1.00 Info kanal SOBOTA, 21.08.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.30 Izzivalci, EBU dokumentarni film, 10.50 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.20 TV-izložba, 11.40 Slovenija – 30, Gospodarski izzivi za naslednjih 30 let, 12.40 Na Glas!, Selma Skenderović, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Sledi, Maks Kavčič (1909-1973), dokumentarna oddaja, 14.30 Prisluhnimo tišini, (Pre)živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 Skrivnosti čudežev v Lurdu, francoska dokumentarna oddaja, 15.55 Naš vsakdanji kruhek, Hujšanje ni nobena znanost, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokumentarni film, 18.15 Free spirits - Samosvoji, Ron, dokumentarna oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Karaoke bar, 20.55 Gospodična Sloane, koprodukcijski film, 23.05 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Dvojček, Šesti dan, norveška nadaljevanka, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 21.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini, Janez Winkler, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.45 Bila so Titova mesta, dokumentarni film, 13.45 Circom Regional, Enaki, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 15.10 Avtomobilnost, 17.40 Louise pozimi, francoski animirani film, 19.00 Videotrak, 20.05 Maria Montessori, italijanski dokumentarni film, 21.30 Zvezdana, Verjeti v samoroga, 22.30 Festival Godibodi: Rudolf Gas & TheFamily in Batista Cadillac, koncert, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal NEDELJA, 22.08.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.55 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Deklica s piščalko, posebna oddaja o Kočevski, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Poletni pozdrav, 14.30 Čez planke, Carigrad, 15.30 Lažnivi Kljukec, češki animirani film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Gargano in Polignano a Mare, kulinarično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ku'damm 63, nemška nadaljevanka, 21.45 Intervju, dr. Jure Leskovec, 22.35 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Šum Balkana, dokumentarni film, 0.20 Gustav Mahler-Renato Zanella: Adagietto, plešeta Shoko Nakamura in Wieslaw Dudek, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo NEDELJA, 22.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, Onkraj materialističnega prepričanja, 7.15 Posebne zgodbe, (Pre)zgodaj odrasli, 7.40 Festival oktetov Kranj 2012, 9.20 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, 10.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.55 Ambienti, 12.40 Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokumentarni film, 13.45 Košarkar naj bo 2, slovenski film, 17.20 Pota svetega, francoski dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.05 Lucy Worsley: Skrivnosti kraljevih palač, britanska dokumentarna oddaja, 21.00 Žrebanje Lota, 21.15 Fahim, francosko bangladeški film, 23.00 Zvezdana, Verjeti v samoroga, 0.00 Videotrak, 1.00 Info kanal PONEDELJEK, 23.08.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Čez planke, Križarjenje po Jadranu, 10.15 Obzorja duha, Deklica s piščalko, posebna oddaja o Kočevski, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Moj vrt ima načrt, Gregor in Tina, dokumentarna oddaja, 12.00 Intervju, dr. Jure Leskovec, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Zadnji tango v Halifaxu (V.), britanska nadaljevanka, 14.40 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.15 Dober dan, Koroška, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi, Ptujsko jezero, dokumentarna oddaja, 17.55 Pujsa Pepa, risanka, 18.00 Simon, risanka, 18.05 Nejko, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.45 Festival Poletje Imago Sloveniae, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PONEDELJEK, 23.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Poletno jutro, 13.40 Prisluhnimo tišini, (Pre)živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Avstralija na slovenski način, potopis, 15.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 15.50 Zelena generacija/Young Village Folk, 16.00 Olimpijske igre, Športno plezanje (Ž) - kombinacija, 18.00 Pozabljeni Slovenci, Savin Sever, dokumentarni film, 20.00 Egipt iz zraka, francoska dokumentarna serija, 20.50 Prvaki, Družina šteje, ameriško-britanska dokumentarna serija, 21.50 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 22.45 Circom Regional, Slovo od glasbe, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 23.50 Kam, kratki igrani film AGRFT, 0.20 Videotrak, 1.15 Info kanal TOREK, 24.08.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Čez planke, Tel Aviv, 10.15 Pisave, Andrej Inkret o Edvardu Kocbeku, 10.55 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.25 Biotopi, Glive, dokumentarna oddaja, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Zadnji tango v Halifaxu (V.), britanska nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, Onkraj materialističnega prepričanja, 15.10 Potepanja – Barangolások, LegBudapest és Nógrádi kastélyok/ NajBudimpešta in Nógrádski dvorci, 15.40 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits – Samosvoji Frida, Ricardo, Hind, dokumentarna oddaja, 17.55 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ločitve (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Vojna pred sodiščem jugoslovanski, Kazen, procesi, nemško-češka dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Spomini, Janez Winkler, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, Porabje, 19. avgusta 2021 OD 20. avgusta DO 26. avgusta 1.45 Napovedujemo TOREK, 24.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.00 Poletno jutro, 12.10 Slovenski magazin, 17.00 Tisoč let jušne osnove: kombu - algaki povezuje svet, japonska dokumentarna oddaja, 18.10 Pozabljeni Slovenci, Tošo Primožič, dokumetanrni film, 20.00 Zgodba o Bogu II., Dokaz o obstoju Boga, ameriška dokumentarna serija, 20.55 Ladja na luno, japonska nanizanka, 22.05 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 23.10 NaGlas!, Selma Skenderović, 23.30 Svet po meri Ši Džinpinga, francoska dokumentarna oddaja, 0.30 Videotrak, 1.35 Info kanal SREDA, 25.08.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Čez planke, Lihtenštajn - 300 let kneževine, 10.15 Free spirits – Samosvoji Frida, Ricardo, Hind, dokumentarna oddaja, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Biotopi, Življenje na travniku, dokumentarna oddaja, 12.00 Globus ob začetku predsedovanja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Fina gospa (I.), angleška humoristična nanizanka, 14.45 Obrazi naših rojakov, Agata Klinar Medaković, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, Szlovénia önállóságának 30 éve/30 let samostojne Slovenije, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade, Tržič, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Lojze Kovačič: Prišleki, 18.05 Kalimero, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Bog obstaja, ime ji je Petrunija, makedonski film, 22.00 Odmevi, Kultúra, Šport, Vreme, 22.50 Profil, dddr. Mira Delavec Touhami, 23.40 Mestne promenade, Tržič, dokumentarna serija, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 25.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.15 Videotrak, 11.30 Poletno jutro, 13.30 Imago Sloveniae - Moški komorni zbor iz Bolgarije: Folklorna glasba, 14.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Gargano in Polignano a Mare, kulinarično-popotniška oddaja, 16.20 Vikend paket, 17.55 Gospa, ki z oblačenjem slači, portret kostumografke Alenke Bartl, 20.00 Čarobni trenutki glasbe, Montserrat Caballe v vlogi Norme, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 21.30 Žrebanje Lota, 21.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Severina, 22.40 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 23.45 Druga koža, dokumentarni film, 0.50 Videotrak, 1.50 Info kanal ČETRTEK, 26.08.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Čez planke, Po sledeh Bauhausa, 100-letnica najvplivnejše šole umetnosti, 10.15 Mestne promenade, Tržič, dokumentarna serija, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Biotopi, Tujerodne vrste v gozdovih, dokumentarna oddaja, 12.00 Moje mnenje, O ljubljanskem kanalizacijskem vodu čez vodovarstveno območje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Fina gospa (I.), angleška humoristična nanizanka, 14.45 Slovenski utrinki, 15.10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem Andrejek Györfi Judit, portretna oddaja, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebne zgodbe, Za vedno, 17.55 Na kratko, Podnebni štrajk, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ujet (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Starodavni gradbeni podvigi, Mont-Saint-Michel, nemško-francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 23.45 Posebne zgodbe, Za vedno, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo ČETRTEK, 26.08.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Poletno jutro, 12.45 Profil, dddr. Mira Delavec Touhami, 13.40 Graška Gora poje in igra 2021, 17.55 Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dokumentarni film, 20.00 Afriški kralji, Sledovi kolonializma, avstrijska dokumentarna serija, 21.30 Avtomobilnost, 22.05 Ambienti, 22.30 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 23.35 Slovenska jazz scena: Jazz Kamp Kranj Emil Spanyi in David Gazarov, 0.35 Videotrak, 1.35 Info kanal 3. festival langaša v Gaberju Porabski trio v Domanjševcih V Gaberju so organizirali vaški dan, na katerem so tretjič organizirali Festival langaša, s prireditvijo pa so obeležili tudi 40 let Kulturnega društva Zarja bilo Turistično-kulturno društvo Močvirski tulipan Radmožanci, tretja pa ekipa iz pobratenega kraja Bejcgyertyános iz Madžarske. Najboljši inovativen je bil langaš Kulturnega društva Fran Saleški Finžgar Žižki, najlepše urejeno stojnico in prostor, kjer so jed pripravljali, pa je imela ekipa Društva kmetic Turnišče. V ocenjevalni komisiji so bili: upokojena učiteljica kuhanja v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci Zdenka Tompa, poznavalka prekmurske kulinarike Magdalena Rudaš in članica Turističnega društva Gaberje Nina Biro. Langaši so vse pogosteje v poV Gaberju je ves dan dišalo po langaših nudbi na prireditvah v lendavski Gaberje. Organizatorja prireditve sta bila Turistično društvo Gaberje in Krajevna skupnost Gaberje, sodelovala so tudi druga društva iz vasi. Langaše so organizatorji ves čas prireditve pripravljali pred obiskovalci in ti so jih lahko odnesli domov. V tekmovanju je sodelovalo sedem ekip, šest iz Prekmurja in ena iz Madžarske. Po mnenju ocenjevalne komisije je najboljše Na prireditvi so nastopili tudi ljudski pevci in godci Gaberski mantraši občini, zato so se odločili, da bodo organizirali tudi tekmovanje, je povedala predsednica Krajevne skupnosti Gaberje Helena Antolin Tibaut »Seveda so okusi različni. V naši vasi jih običajno pripravljamo z moko, soljo in oljem ter ocvrtim dodamo česen. Kot dodatek sta pogosto še sir in smetana. V nekaterih vaseh v Lipi in okolici moki dodajo še krompir. Tudi na Madžarskem in HrvašTesto za langaš je na prireditvi mesila tudi ekipa Društva kmetic Turnišče kem ga pripravljajo nekoliko drugače, kot pri nas,« je dodala po tradicionalni recepturi pripravila tričlanska Helena Antolin Tibaut. ekipa Turističnega društva Gornji Lakoš, drugo je Besedilo in fotografije: Jože Gabor Tikvi slovenski penzionistov Letošnji tikvin pauv porabski slovenski penzionistov v Varaši tak za srejdnjoga cenimo. Tau se vej, ka tikvi, v steraj so goškice v lupinjaj, dosta menja rodijo, depa vekše so kak brezi lupinj (golice). Čüdna narava! Edne tikvi že brnijo, drüge eške rastejo, nisterne so se pa eške samo zdaj zavrgle. Na našo škodo pa že nisterne gnilijo tü. Etak je eške velko pijtanje, kelko leko nota ozrejli. Zatok se pa ne more vedeti, kašen bau pauv, ka so pravi pauv samé guškice. Kak bildje kaže, žau, njino življenje dé prauti konca, one so že tü v »penziji«. Klara Fodor Na povabilo predsednice Društva upokojencev Šalovci Ivanke Balek je glasbena skupina Porabski trio ZSM 8. avgusta nastopila v Domanjševcih na tradicionalni poletni prireditvi društva. Proslave so se udeležili tudi predstavniki prijateljskega društva iz Porabja, podpredsednica Društva porabskih slovenskih upokojencev Marijana Kovač in bivša predsednica Klara Fodor. FS Oglas/Hirdetés Urad Državne slovenske samouprave objavlja prosto delovno mesto koordinatorja in projektnega referenta. Nadaljnje informacije na spletni strani www. slovenci.hu. Az Országos Szlovén Önkormányzat Hivatala koordinációs és pályázati referens munkakör betöltésére pályázatot hirdet. További információk a www.slovenci.hu oldalon. porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB