IZDA5A*CProb'KČrTJSKI TTSIM • OSBIUJf MK!I)NI$KI ODBOR . GLAVN'I UHEDNIK SLAVKO BEZ NI K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV > KRANJ, SREDA, 11. APRTTA 1962 ST.ll ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT* TEDNIK - OD 1. JANUARJA 195« " KOT POI.TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH^ SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 11 GIN' G LASILO SOCIALISTIČNE ZVE ZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PRED DRUGIM OBČNIM ZBOROM OKRAJNE KONFERENCE ZA ODDIH IN REKREACIJO Za večjo delovno storilnost Zanemarjene možnosti za izlete, dopuste in rekreacijo sploh Maja meseca lani je bila ustanovljena Okrajna konferenca za letni oddih in rekreacijo. To je bil prvi korak, da bi v okrajnem okviru reševali in urejevali razne stvari okrog letnih dopustov in rekreacije naših delovnih ljudi pjmploh. Letos nameravajo to organizacijo še bolj utrditi in jo razširiti na občine in tudi v delovne kolektive, v ustanove in ekonomske enote. Ko so o tem govorili na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta, ki je pobudnik za to organizacijo, so ugotovili, da so Je v prvem letu te organizacije močno prelomili s starimi ozkimi pogledi na organizacijo letnih dopustov. Ze lani so namreč mnogi kolektivi ustavili dotacije svojim počitniškim domovom in začeli ta sredstva dajati samim članom kolektivov — koristni kom teh uslug. Nekateri kolektivi so že ustanovili sklade za oddih in rekreacijo, iz katerih dajejo članom regres za dopuste. Prav ob tej spremembi pa je v ožjih krogih posameznih kolektivov prišlo do nepravilne ugotovitve, da domovi niso več potrebni, zato so začeli te objekte prodajati. To pa ni na mestu. Zlasti ne tam, kjer te ugotovitve prihajajo iz vrst ljudi z nadpovprečnimi prejemki, iz vrst vsakoletnih koristnikov teh domov, ki so •e ob teh spremembah čutili prizadete. Največ pa so na seji poudarjali Pomanjkanje iniciative za organizacijo drobnih izletov in urejevanje Izletniških krajev. Rekreacija fizičnih in duševnih sil na-&h ljudi ni samo v tem, če gredo enkrat na leto na morje, temveč je zanje dosti važnejše, da imajo monžost vsakdanje aH vsaj tedenske sprostitve v naravi itd. Mnogo je takih krajev, kot na primer Završnica, Poljane nad Jesenicami in drugod, kjer bi se z malimi investicijami lahko zagotovilo obiskovalcem najnujnejše in bi jih tako izvabljali v prirodo. Te oblike rekreacije naših ljudi so še močno zanemarjene, čeprav bi lahko dokaj bolj množično .zajele naše delovne ljudi kot pa enkratne počitnice na morju. Sindikalne organizacije bodo skušale1 usmerjati to politiko preko organizacij za oddih in rekreacijo. Ti organi pa bodo seveda morali vključiti v svojo dejavnost ustrezne športne, telesnovzgojne in kulturne organizacije, taborni-štvo, "planinstvo itd. Zlasti pa bi morali recepcijsko in drugo tehnično 6lužbo reševati v sodelovanju z Izletnikom, Kompasom in podobnimi že ustaljenimi službami. O usmerjanju teh stvari bodo govorili na prihodnjem (drugem) občnem zboru Okrajne konference za oddih in rekreacijo. Se konkretneje pa se bodo nato morali pogovoriti v okviru občin, a še posebno v delovnih kolektivih. Glavna ugotovitev je, da je treba sredstva za te namene usmeriti tja, kjer bodo služila čimvečjemu številu ljudi in kjer bodo ob koriščenju naših prirodnih lepot in možnosti dala tudi najhitrejši in večji uspeh. Rekreacija je pot za dviganje delovne storilnosti in zdravja delovnega človeka. — K. M. PREDSEDNIKA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS MIHE MARINKA NA JESENICAH Varčevati moramo na vseh področjih Danes objavljamo še nekatere izvlečke iz govora predsednika Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka, ki je v soboto govoril na velikem zborovanju na Jesenicah. Med drugim je dejal: »Naša usoda — oprostite mi tak izraz — je pač taka, da moramo biti neprestano budni nasproti zunanjim nasprotnikom in našim lastnim slabostim in napakam. Toda kakor so nas v preteklosti vse težave ojeklenile, ker nas je vodil bister pogled tovariša Tita, če smo doslej pod njegovim vodstvom premagali najhujše — tudi udarec leta 1948 in njegove posledice — in 6i kljub temu uspešno izoblikovali družbeni 6istem delavske in družbene samouprave, ki je bistvo resničnega socializma — tako bomo nedvomno z osredotočenjem naših zavestnih sil premagali tudi te sedanje težave. S tem bomo nadalje utrjevali in širili naša prijateljstva svetu. Kaj moramo kazanih težav? Na kratko povedano: čimracio-nalnejše gospodariti na vseh področjih. To se pravi: — pospešiti angažiranje prdiEVodnih zmogljivosti; — 6istem delitve dohodka izvajati tankovestno na način, ki spodbuja dvig produktivnosti, to se zunanjem storiti spričo na- vseh pravi — preprečiti tako rast osebnih dohodkov, ki nima osnove v ustrezni porasti produktivnosti; — dosledno evidentirati delitev dohodka, ki omogoča kritično kontrolo v vsakem kolektivu, komuni in inšpekcijskih službah, in preprečevati neutemeljene razpone v osebnih dohodkih; — na vseh nivojih varčevati pri proračunski potrošnji, ki je ne moremo opravičiti z učinkovitim funkcioniranjem družbenih služb; — racionalno izkoriščati sklade, predvsem za neposredno razširitev proizvodnje; — odložiti nekatere dolgoročnejše investicije in jih deloma preusmeriti v investicije, ki hitro dajejo porast proizvodnje; — odložiti tiste negospodarske investicije, zlasti investicije v administrativne zgradbe, ki ne služijo nepesredno družbenemu standardu; — zagotoviti družbeno intervencijo komune in višjih organov proti vsem tendencam špekulativ-nega omejevanja obsega proizvodnje, ki zadržujejo padanje cen na trgu oziroma povzročajo dviganje le-teh; — čimbolj osredotočiti proizvodnjo na izvoz; — zvišati kvaliteto proizvodov za izvoz; Utrjevanje samoupravnega sistema Ceste čakajo na „krpanje" IN SKRB ZA SMOTRNO GOSPODARJENJE V PnnirTitu __ STI KOViUMTSTnv Kti r ™PODJETJIH — v OSPREDJU POZORNO-STI KOMUNISTOV NA LETNIH KONFERENCAH Letošnje konference Zveze komunistov v našem okraju so bile mnogo boljše kot prejšnja leta. K temu so pomagali sklepi oziroma priporočila III. plenuma CK ZKJ, , 'čimbolj konkretne, kjer rodilih in v razpravah pregledali svoje lastno drfn Z. *:tcs1"U4"1 „.J^ , " aeio> stanje neposredne okolice in tako prišli do morebitnih slabosti, je treba spoprijeti' POVRŠINA RAZRITIH CESTIŠČ — 100.000 . POVRŠINSKIH METROV Letošnja zima ni prizanašala našim cestam — predvsem tistim z asfaltno prevleko. Ta je ponekod - pogosto tudi na večjih površinah razpokala in se zdrobila. Tako so na cestiščih zazijale globoke ostro-robe kotanje, ki so zlasti huda nevšečnost za promet z motornimi vozili. Seveda te kotanje sproti zasipavajo, vendar ta provizorična popravila le malo zaležejo. Motorizirani koristnikl pa vedno pogosteje in z dobro mero nevolje vprašujejo, doklej bodo posamezni cestni odcepi v tako slabem stanju. Za 6tvar smo se pozanimali na cestnem podjetju v Kranju. Iz razgovora ni bilo težko povzeti, da razrite ceste tudi njim povzročajo aive lase. Dobili pa smo takole pojasnilo. — Mnogi odseki cest nimajo najboljšega odtoka za vodo. Ta pronica skozi razpoke v asfaltni prevleki, ki je največkrat zelo tanka. Voda se zbira v nosilnem ustroju in pri nižjih temperaturah zmrzuje. S tem dviga in rahla asfalt, ki ga težja vozila drobijo. Ce bi bila asfaltna plast debelejša, potem tudi škoda ne bi bila tako občutna. Spričo nestalnega vremena tudi ni mogoče začeti z obsežnejšimi popravili. Predvsem se zemlja v nižji plasti ni povsem znebila zmrzali, razen tega tudi deževno vreme ni najbolj primerno za takšna dela. Torej ne preostane drugega, kot počakati na suhe in topfe dni. Da je letošnja zima povzročila precejšnjo škodo, nam povedo tudi naslednje številke. Na popravilo čaka 100.000 m1 asfaltne prevleke, kar bi veljalo okrog 150 milijonov dinarjev. Cestno podjetje seveda ne bo zmoglo tolikšnih sredstev, pač pa bo popravilo najnujneše odseke cest. Obseg popravil bo v mejah možnosti, ki jih nudijo sredstva za redno vzdrževanje cestnega omrežja. Večjih rekonstrukcij, razen modernizacije ceste Preddvor-Jezer-ako, nimajo v načrtu. Kvečjemu bi kazalo omeniti jonsko cesto - na Vršič, ki jo bodo na krivinah tlakovali s kockami. Cestišče v krivinah je še posebno izpostavljeno motornim vozilom, ki vozijo navkreber. Vsega bodo tlakovali 8.000 ms cestišča, kar bo veljalo okrog 20 milijonov dinarjev. Popravila bo doživela tudi, cesta na Ljubelj. Odsek do begunjskega plazu bo dobil prevleko iz hrapavega asfalta. V tem primeru bo cestno podjetje v Kranju investitor, medtem ko bo izvajalec del nocTjetje Slovenija ceste iz Ljubljane. (Nadaljevanle na 2. str.) cW? ?kT°, nakazu*J° mesto cianov ZK v današnjem dru*ho- ročilih i« » ' Jer so v po- prišli s katerimi se in ji odpravljati. Tako so komunisti na Jesenicah zelo kritično ocenjevali svoje delo in odgovornost posameznikov. V 2elezarni so zlasti poudarjali odgovornost tietih komunistov, ki so na vodilnih delovnih mestih in v strokovnih službah. Se posebno pa so poudarjali dolžnost komunistov, da se z večjo doslednestjo zavzemajo za utrjevanje delavskih svetov in drug;h samoupravnih organov ter za smotrnejše gospodarjenje s sredstvi itd. Ti problemi so v glavnem orevladovali na konferencah v tržiški, kranjski in v drugih oblinah. Da bi bili komunisti kes tem nalogam, da bi kot osrednja subjektivna sila še boli uveljavljali postavljena načela, da bi odkrito in pogumno preprečevali posamez- Za naše zdravje ali pa tudi ne LANSKO LETO JE ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PLAČAL ZA ZDRAVILA 320 MILIJONOV DINARJEV ne pojave izkrivljanja in pače-nja stališč, so seveda komunisti zelo zaostrili kriterije v svojih vrstah. Skoraj povsod so poudarjali potrebo po ideološkem izpopolnjevanju, večjo disciplino in seveda neposredno delo v posameznih organizacijah, društvih itd. Ob tem pa so marsikje ugop tovili, da tudi vodstva njihovih organizacij niso bila vedno dovolj sposobna in elastična ter dosledna. Do tega je prišlo ponekod tudi zaradi preobremenjenosti posameznikov s številnimi funkcijami. Zato so v radovljiški občini (vseh osnovnih organizacij 54) v 25 primerih izvolili nove sekretarje. V jeseniški občini so v 30 organizacijah izmenjali vodstva itd. Take spremembe so ob letošnjih konferencah nastale tudi v kranjski, tržiški in deloma tudi v škofjeloški ob?ini. To so načrtne in zavestno pripTave komunistov, da bi lahko čimuspeSneie usmeriali politične sile k iskanju in oblikovanju pravilnih rešitev iz določenih trenutnih težav in pri uresničevanju teženj našega družbenega razvoja. - K. M. — zmanjševati proizvodne stroške za konkurenčnost ca zunanjem trgu; — zagotoviti kontrolo družbenih organov, kot so zbornice in drugi, in njihovo pomoč trgovinskim organizacijam za pospeševanje izvoza in odpiranja novih širših tržišč itd. Dolžnost političnih in družbenih organizacij in vseh zavestnih sil je raskrinkavali ne samo vsa kriminalna dejanja, marveč tudi vsako zlorabljanje morebitnih pomanjkljivosti gospodarskega sistema, ki nasprotuje socialističnim normam in škoduje skupnim družbenim interesom. V ta namen je treba dajati vso (»potrebno pomoč družbenim inšpekcijskim organom, jih izpopolnjevati in kadrovsko krepiti. Ta načela moramo uveljaviti v delavskih svetih in vseh samoupravnih organih. Preko njih moramo vztrajati, cla se hitro menjajo tisti funkcionarji na odgovornih mestih, ki so se pekazali nedorasli ali nesposobni zi izpolnjevanje poverjenih jim nalog, na njihova mesta pa moramo postavljati sposobnejše ljudi. Te in podobne naloge, o katerih nisem utegnil govoriti, niso nič novega. O vsem tem govore znani sklepi kongresov in plonumov naših političnih organizacij. Stvar je samo v tem, da te naloge površno izvajamo ali zanemarjamo in da nas šele večje težave, čeprav so le deloma tudi posledica teh notranjih pomanjkljivosti, opozo-re na potrebo doslednjega izvajanja teh nalog. Prepričani smo lahko, da bodo odgovorne politične sile imele vso oporo v množicah naših delovnih ljudi pri odpravljanju vseh slabosti za utrjevanje našega socialističnega sistema. Prepričani smo lahko, da .se bomo tako uspešno zoperstavill vsem težavam, ki nam jih povzročajo zunanje okolnosti, da bomo tako utrdili naše pozicije za stabilnejše napredovanje v notranjem razvoju v korist vseh naših delovnih ljudi. S tem pa bomo tudi najizdatneje prispevali svoj delež širjenju progresa v mednarodnem obsegu.-« Ne samo družbena sredstva Vsa povojna leta je intenziven dotok ljudi s podeželja zaostroval stanovanjsko politiko v mestih. V zvezi s stanovanjsko problematiko so se pojavljali še številni drugi komunalni problemi, ki smo jih v preteklih letih prizadeto reševali,, vendar nam jih še ni uspelo povsem rešiti. Nedvomno zadnja ugotovitev velja tudi za gradnjo stanovanj. Za stanovanjsko gradnjo v preteklih letih je razen drugega značilno predvsem to, da se je ta preusmerila predvsem v korist družbenega sektorja. Iz tega jo mogočo sklepati, da je bila privatna stanovanjska gradnja premalo samoiniciativna in da so se prizadeti preveč zanašali samo na stanovanja, ki jih je gradil družbeni sektor. Te težnje ni mogoče oceniti kot povsem pozitivne. Zato bo potrebno odslej nri gradnja stanovanj razen družbenih sredstev v večji meri zagotoviti tudi sredstva državljanov samih. Stanovanjska gradnja naj bi se v prihodnje posebno intenzivno' odvijala v mestih in industrijskih' središčih. K temu nas bodo prisilile še nekatere nepokrite potrebo iz prejšnjih let. Tako smo na Gorenjskem od leta 1957 zgradili mnogo novih stanovanjskih površin, vendar predvidenega plana kljub temu nismo dosegli. Razen . tega pa moramo pri planiranju nadaljnje stanovanjske izgradnja računati še na posamezne nov« potrebe, ki se bodo prav gotovo pojavile. Stanovanjsko gradnjo M lahko pospešili in pocenili v uvajanjem tipiziranih in standardiziranih gradbenih elementov. Kjer bodo pogoji, bi bilo smotrno, da bi gradili na večjih gradbiščih, ker bi koncentracija gradbenih kapacitet omogočala hitrejšo in cenejšo gradnjo. Glede stanovanjske izgradnje na Gorenjskem do leta 1965 že obstaja nekakšna prognoza, ki predvideva,' da v tem obdobju družbeni sektorj dogradi nad pet tisoč novih stano-^ vanj v skupni vrednosti 16 mili-'( jard 728 milijonov dinarjev. Pri-( vatnl sektor pa naj bi po tej pro-', gnozl zgradi! 300 stanovanj v vred-: nosti tri milijarde 233 milijonov! dinarjev. Skupna vrednost teh 5.950 stanovanj bi znašala po sedanjih izračunih 19 milijard 961 milijonov dinarjev. V teh številkah' je zajeta tudi lanskoletna stanovanjska gradnja. — P. Motnje vida na petem mestu V Tednu boja proti slepoti smo in ob tej priložnosti si prav bežno oglejmo, kako je z motnjami vida in očesnimi boleznimi pri nas na Gorenjskem. Koliko je pri nas ljudi, ki nimajo povsem zdravih oči, je težko ugotoviti, vendar nam že zelo veliko povedo podatki o iskanju zdravniške pomoči za lansko leto. V splošne ambulante je v obdobju lanskega leta prišlo 2988 pacientov z motnjami vida in 6186 pacientov z ostalimi očesnimi boleznimi. Iz teh podatkov vidimo, da je skoraj vsak deseti Gorenjec ob- iskal zdravnika zaradi oči. Motnje vida in bolezni oči so se tako po številu obiskov uvrstile na peto mesto med šestdesetimi skupinami bolezni, kolikor jih sedaj poznamo. Pred njimi so le še ifluence in akutne infekcije gornjih dihal, poškodbe, živčne bolezni in želodčne bolezni. Izmed pacientov, ki so prišli zaradi oči v splošne ambulante, sa jih je 142 moralo zdraviti v bolnici. Več kot 2500 bolnikov je dobilo^ očala ali pa so jih zdravili kako drugače. TOKRAT V SLIKI •TOKRAT V SLIKI Najprej majhna prošnja. Poglejte, prosim, koliko škatlic in stekleničk neuporabljenih zdravil imate doma (če jih niste pri spomladanskem čiščenju vrgli na smeti). Potem si skušajte v teh tabletah, kroglicah, svečkah, kapljicah, sirupih predstavljati denar, ki ga je bilo treba za vse to oddvojiti. Lahko si zamislite malo denarja, toda ker imamo tudi pri nas tako zalogo, pa pri naših sosedih tudi in pri znancih in prijateljih in — skratka povsod, hitro ugotovimo, da teh »malenkosti« le ne gre podcenjevati. Ce bi vzel vsak zavarovanec na Gorenjskem na leto samo za 100 dinarjev zdravil, ki jih ni potreboval, je to kar 6 milijonov zavrženih dinarjev. Nihče še ni točno ugotovil, koliko zdravil zares izpolni svoje poslanstvo, koliko pa jih žalostno konča ob generalnem pospravljanju predalov in polic. Toda če vemo, da smo v lanskem lotu na Gorenjskem uporabili za zdravila kar 320 milijonov 409 tisoč dinarjev (v letu 1960 - 241 milijonov 843 tisoč dinarjev) in se pri tem spomnimo na neuporabljena zdravila, nam mora biti jasno, da so te izgube ogromne. Večletno uživanje ugodnosti socialnega zavarovanja nam je (z veliko lahkoto) prešlo v »meso in kri« in pozabili smo, da zdravila niso zastonj, ampak da jih sami plačujemo. VARNOSTNI PRISPEVEK Po Tazgovoru z direktorjem Zavoda za socialno zavarovanja v Kranju Ivom Majdičem sem imela v beležnici zapisanih nekaj vzrokov, ki vplivajo na tratenje z zdravili. Naj kot prvo omenim ugotovitev, da mnogi zavarovanci menijo, da morajo ob vsaki bolezni dobili cel kup zdravil in to od zdravnika tudi vztrajno zahtevajo. Ce ta njihovi želji ali za-(Nadaljevanje na 2. strani) Bled oziroma Blcjčani so že nekaj časa pred zaključnimi pripravami na letošnjo poletno turistično se* zono. Nekateri gostinski In turistični delavci pravijo, da Je v Inozemstvu tokrat precej večje zanimanje za Bled, kot Je bilo lansko sezono in da se Je zato potrebno za letošnje goste še skrbncie nrlnravltl kot prejšnja leta. Upajmo, da bo tudi tako. Na sliki: Pleskarji bodo morda šc ta teden č*n«v «m n« gaja deževno vreme, zaključili z delom na čolnih — B. F. — FotozJF. Tcrdag e; ;v-^' TE DNI PO SVETU : !i 11:! ti 11 ■ iHiimmniiniiniHniii miiiiii mini s HniiiiiniiiinuinmiiiiiiiiiiiiiiiHmi tt nii:tiiiiiHinMinHMi ......ttiiiMimiiiminiiiiiiitm- MiiviitiiHHiiniiHiiiiniuiMiiMiiiuunitMiiiiiiiiiiiiiiuiiuimimutnu.............mm 0 IZID REFERENDUMA Po neuradnih podatkih je na nedeljskem referendumu v Franciji in na Korziki oddalo za vladno politiko v Alžiriji glasove 17,505.473 •lOliveev ali 90.70 odstotkov. Samo 8,30 odstotkov volilnih udeležencev Je odgovorilo z »ne«. Od skupno 27 milijonov prebivalcev z volilno pravico se jc včerajšnjega referenduma udeležilo okrog 77%. * SlftŠKA PRISTANIŠČA ODPRTA Tujim ladjam je dovoljen vstop v sirska pristanišča. General Za-hredta je včeraj izjavil, da pripadniki vojske ne bodo sodelovali v bodoči sirski vladi. Ničesar ni povedal o tem, kaj namerava ukrenili sirsko vrhovno poveljstvo. Vojaški voditelji iščejo primerne ljudi, ki bi jim lahko poverili civilno oblast in morebitno sestavo nove vlade. % RAZGOVORI O BERLINU •Iz Washingtona poročajo, da bodo še ta teden nadaljevali razgovore o Berlinu. Ameriški zunanji minister Rusk se bo na sestanku s svojetskim veleposlanikom Dobrininom v prihodnjih dneh sporazumel o nadaljevanju ameri-ško-sovjetskih razgovorov o Berlinu. * PREDLOGI OSMORICE Osmorica nevezanih držav članic razorožitvenega odbora je predlagala v Ženevi nove predloge, da bi premostili obdobje nazadovanja. Te države se še nadalje trudijo, da bi prebrodili težave, ki preprečujejo sklenitev sporazuma zaradi nasprotnih st*l{53 ZDA in Sovjet- Zamotano in pomanjkljivo Ce pripotujemo v Kranj z avtobusom z ljubljanske strani, potem nas sprevodnik (čeprav ne vedno) opozori na avtobusno postajališče pri Savskem mostu z besedami: »Pri mostu« ali pa celo »Železniška postaja«. Sicer pa to niti ni pomembno, s katerimi be-£f-'nmi nas izvabi iz mehkih sedežev — seveda če smo sploh imeli sedež in če se nismo vozili v rdečem trolejbusu. Pomembnejše je to, da na tem postajališču izstopi skoraj vedno precej ponti-kov in da moremo iz te zveze sklepati, da prav na tem mestu tudi vstopa v avtobuse dosti ljudi. Pogosto zahajajo semkaj tudi pofniki, ki so do Kranja pripotovali z vlakom, od tod pa bodo nadaljevali pot z avtobusom. De-ftvo pa jc, da se ti ali oni potniki zaman ozirajo na tem postajališču za kompletnim voznim redom. Na bližnji stavbi sicer vise dve ske zveze, zlasti glede nadzorstva jedrskih poskusov. # SE DVA VODITELJA OAS ZA ZAPAHI Pariška policija je zaprla še dva izmed voditeljev teroristične organizacije. Eden izmed njiju je Andrea Orsini. ki je izsiljeval Bri-glte Bardof. da bi plavala 50 tisoč novih frankov za OAS. Drugi — Godot je organiziral napad na neko bolnico .da bi ubil dva oficirja renerslštaba francoske armade. Obenem je' policija sporočila, da so odkrili zaroto pripradniknv OAS za ubijanje Alžiriji naklonjenih Francozov na ulicah, za postavljanje peklenskih strojev v ki-nomatografih in za povzročanje nemirov v Franciji. • TRST - SREDIŠČE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Fanfanijeva vlada levega centra je prevzela tudi obveznosti, d t ustanovi pokrajino Furlani}a-Ju~ lijska krajina. V predlogu statuti je predvideno, da naj bi bil Tre' središče nove pokrajine. Omenjeni predlog, ki 60 ga izdelali socialisti, predvideva za Trst svobodno pristanišče in z oziram na položaj mesta in na njegovo gospodarstvo tudi posebne garancije. Ljudje in dogodki; Kot nekoč Napoleon Je tudi general de Gaulle zbral okoli sebe trdno telesno stražo in s svojimi oblikami ljudskega odločanja zgradil trdno brv, če že ne betonskega mostu, med svojim predsedniškim naslonjačem In francoskimi mesti ln vasmi. Nedeljski referendum, ki je že tretji v de Gaullovi vladavini in spada na jedilnik njegove politične kuhinje, je s prepričljivim vtisom pokazal, da je de Gaullu ta oblika »konjiček«. Ljudsko glasovanje bo postalo tudi odslej po generalovi strateški zamisli osnovni vzvod njegove politike ln s to obliko glasovanja o vseh važnih političnih dogodkih namerava de Gaulle vzeti francoski skupščini zadnje adute Iz rok in jo postaviti v vlogo, ki bo zanikala njen pomen. Generalova politična piramida se Tradl po načrtu vseh velikih francoskih vojskovodij. Med predsedniškim stolčkom in francoskim ljudstvom je treba po možnosti odpraviti vmesne in priklopne sedeže. Spričo premikov v francoski notranjepolitični ureditvi jc ime- lo nedeljsko glasovanje še do- nikogar presenetil. Pričakovanja, pričakuje, da se bo de Gaulle pc datne značilnosti. NI šlo »amo da bodo francoski volivci z ve- nedeljskem glasovanju tega za to, ali bo alžirska neodvisnost Hko večino dali de Gaullovi al- lotil z večjo vnemo In odločnost- na tem ljudskem naboru potrje- žirski politiki vsa pooblastila, so jo. na In priznana, ampak je de se v celoti uresničila. Odstotek V nedeljsko glasovanje je it Gaulle tej konjunkturni ponud- negativnih odgovorov je bil zelo Gaulle vključil tudi glasovanje o bi dodal še svoje polizdelke ln malenkosten, saj v povprečju — politični evoluciji v notranjem vzorce. Prvi del nedeljskega re- po sicer neuradnih podatkih — razvoju. Drugi del nedeljskep ferenduma v Franciji ne zasluži ne presega 9 odstotkov volilnih glasovanja je zato veliko bolj t* prigovorov. Prvič v zgodovini Je upravičencev, ki so prišli na vo- motan in nedognan, kot je gl* verjetno francosko ljudstvo od- Hšča ln glasovali. Francozi niso sovanje o »evianskl listini čaitk. Odlikovani general stopilo del svojega kolonialnega carstva z ljudskim glasovanjem. Rezultat tega glasovanja je v zelo pičlih mejah zasluga francoskega prebivalstva. Kdo ve, kakšen bi bil izid nedeljskega glasovanja, če Francija tega glasovanja ne bi plačala s tako visokim računom In s tako težkimi izgubami, ki jih je vsak Francoz občutil, če ne prej, pa takrat, ko je izpolnjeval davčne položnice. V nedeljskem glasovanju je 90 odstotkov francoskih volilnih udeležencev odobrilo evianskl sporazum o premirju ln prekinitvi sovražnosti. Čeprav sta glasovanje »ovirala« neugodno vreme ln močan aprilski dež, izid ni liillllllllilllllllillllllllllltllll illHIllItllllllllll mogli reči »ne«, ker nova politična orientacija Francije zagotavlja In jamči nove odnose med Francijo in Alžirijo, ki bodo z evianskim sporazumom in izvajanjem teh določil v bližnji prihodnosti postavili te odnose na povsem drugačne In pravilnejše temelje. Francija bo lahko sodelovala z neodvisno Alžirijo in nasprotovala tistim, ki so se pod krinko »neodtujevanja francoskega matičnega ozemlja« z orožjem v roki postavili po robu cvianskemu sporazumu. De Gaulle je z nedeljskim glasovanjem pobral lovoriko, ki pa bo ostala lovorika samo pod pogojem, da bo evianskl sporazum v celoti In popolnoma izvajal ln Izvršil. Svet miiiiiiiiiiii umilnim Francoski politični barometer Je o tem glasovanju ugotovil, da ima »bonapartistične« smotre. Z glasovanjem o Alžiriji je de Ganile zahteval tudi širša politični pooblastila za vso svojo sedanjo, preteklo in prihodnjo politiko. Referendum general tolmači kot neke vrste zaupnico, da mu bo mogoče urediti težavne naloge, med katere sodi tudi alžirski problem. General je že pred tem dejal, da bo referendum postal stalna praksa Pete republike. Ta korak pa pomeni slabije nje predstavniškega telesa ln k> rak k »personifikaciji« oblasti Razumljivo je, da so to črto dt Gaullove politike vse progreslrai politične sile zavrnile »iirmiiMiiiiiitiin Kdaj bodo na vrsti? Kranjska gora. 10. aprila — Sinodi je b:l tu v kino dvorani zbor I volivcev, na katerem so obravnavali gospodarski razvoj in proračun jeseniške občine za letos. Številna udeležba, zbralo se je več kot 120 volivcev, je pokazala, da je bil zbor dobro pripravljen. Vsak volivec je dobil že precej pred zborom gradivo v roke. tako da ga je imel čas preštudirati. ' To pa je bilo povod, da se je zbor volivcev v Kranjski gori zavlekel od pol osme ure pa tja do 11. ure zvečer. O čem so največ govorili? Razpravljali so o dograditvi zdravstvenega doma v Kranjski gori. Ugotovili so, da sredstev za to ni. Drug bistven problem za Kranjsko goro je šola. Na grič* šole čakajo že od leta 1955. K.— zirali so, češ da so zapostavi;*' in da zahteve drugih prej upot* vajo. kot njihove. Tako jenajr-mer letos na vnsti gradnja Jok-' Mojstrani, prihodnje leto na Ep I žu. V Kranjski gori 6e spra$W j kdaj bodo oni na vrsti. Gostinci 60 na zboru volivtr I postavljali zahtevo, da bi Krivi sko goro proglasili za naravno tematsko zdravilišče, hkrati pt * omenili problem stanovanj a P stinske delavce. Ce s-.ar.ow. so, jih nekateri privatniki raja»*• javijo kot turistične sobe itt F dobno. Na zboru volivcev so «4* rili tudi o nekaterih drugih ta&v nalnih zadevah. — M. 2. lV.-k 119tel v:\ Medu dobiva te dni novo zunanjo podobo. Dosedanja preureditev kaže, da bo dala nova preobleka temu predelu Bleda nadvse mikaven objekt, v katerega se bodo radi zatekali domači In tuji turisti naše zdravje ali pa tudi ne (Nadaljevanje 6 1. strani) hlevi ugodi, odnesejo iz lekarne precej zdravil, ki se jih potem ga zdravila, zdravnik me je pa že pri pisanju recepta opozoril, da bosta verjetno zadostovali že I dve "žlički zaužitega zdravila. - kmalu naveličajo ali pa res ozdravijo in tako večina zdrav 1 j Vendar tu ni veliko izbire, ker ostane nedotaknjena. Pretiran in' večino zdravil pakirajo že v to-naptoli tabli z odhodi in prihodi 'nepotreben apetit po zdravilih naj varni. Menda je polemika okoli lega že zelo stara, vendar do sedaj ni bilo mogoče zabeležiti vid- avtobusov v različne smeri, ven-I bi omeni poseben prispevek, ki dar 60 te table le »lokalnega« ' ga bo moral plačati zavarovapc:-, značaja, ker seznanijo potnike le z odhodi in prihodi avtobusov posameznega avto prevozniškega podjetja. Vsi pa vemo, da tod vozijo avtobusi najmanj štirih podjetij, V poletnih mesecih oziroma v turistični sezoni pa se to število še poveča. Tako potniki le težko ugotove, posebno če so še tujci, kdaj imajo najhitrejšo zvezo z določenim krajem. Zato bi morebiti le kazalo, da bi na tem mestu namestili kompleten seznam odhodov vseh avtobusov v posamezne smeri. Precejšnjo število potnikov, ki vstopa in izstopa na tem mestu, bi to nedvomno opravičilo. Z namestitvijo kompletnega voznega reda bi tako ustregli predvsem tujcem, ki jih pot zanese na to avtobusno postajališče. Tudi stroški za napisno desko bi bili lahko minimalni, saj nihče na zahteva, naj bo na tem mestu takšen seznam prihodov in odhodov avtobusov, kakor pa je na primer na glavni avtobusni postaji v Kranju. Zato bi bilo res potrebno le malo dobre volje, pa bi prav gotovo posredon ustregli marsikateremu potniku. — P ko bo prejel zdravilo na recept. ^ V predlogu novega zakona o socialnem zavarovanju ,ki bo v kratkern v veljavi' je predvideno, da bo treba za vsako zdravilo plačati okoli 30 odstotkov povprečne cene zdravil v Jugoslaviji. Ta prispevek še ni odločen, vendar na Zavodu v Kranju menijo, da bo znašal okoli 80 dinarjev. To vsekakor ni veliko pri enem ali dveh zdravilih, vsota pa se bo hitro povišala pri večjem številu zdravil, zato bo prav gotovo vsaj nekoliko vplivala na zmernejše zahteve. Sicer pa samoprispevek zavarovancev ni novost, saj so ga z uspehom uvedli v mnogih drugih državah, kjer je največkrat vpeljan tudi pri zdravstvenih uslugah. VARČEVANJE, PA TAKO! Prav gotovo bi zelo veliko lahko prihranili, če "bi bila zdravila pakiran,! v manjših količinah. -Tako pa tudi ob najmanjšem obolenju včasih dobimo velike količine, ki jih pri najboljši volii ne moremo uporabiti. Zadnjič sem nejlega napredka. Tudi farma eevtske tovarne so gospodarsko 7. vsrmi mogočimi obveznostmi in imajo pravico, da iščejo oblike cenejše proizvodni Vsekakor pa bi le kazalo razmi^i.iait o tem, kaj je cenejše: velika steklenička ali zavoj in le del uporabljenega zdravila al imajhne in zares, P°" trebrte količine. Seveda pa ne gre prezreti velike vloge zdravnika, ki lahko s pravilno diagnozo tudi dokaj dobro določi potrebna zdravila. Ne bi bilo potrebno še posebej poudarjati, da nikakor ni umestno, da nekateri zdravniki brez pomi-sledkov ugodijo prav vsaki pa-i-entovi želii in mu predp'suj'^ zdravila, ki si jih je ta že sam »predpisal«. NERAZISKANA »MODA« Trenutno so med zdravili raj-bolj moderni antibiotiki. — Hi'er učinek penicilina, strentomicina in drugih je povzroČU. da boln ki njihovo uporabo radi zahtevajo. Vendar strokovnjnki onozarjaio. da njihovo delovanje še ni povsem rnz!skano. Znano pa Je že cijo bakterij. Po vsaki uporabi antibiotika odpornejše bakterije kmalu postanejo tako odporne, da jim zdravilo ne more več do i " živega. Tako se dogaja, da bolniku, ki je prejemal antibiotike ob manjšem obolenju (ki bi ga bilo mogoče pozdraviti tudi z drugimi zdravil), ob težjem primeru antibiotik popolnoma nič ne pomaga. Ta ugotovitev naj pripomore k temu, da ne bomo za vsako malenkost zahtevali penicilin ali katero izmed drugih antibiotičnih zdravil, ki so razen omenjenih lastnosti tudi zelo draga. Vendar pa naj poudarim, da visoka cena zdravila, ki ga bolnik zares potrebuje, ni nkioli ovira, da ga zdravnik ne bi predpisal. - M. S. Novi šoferji Na Tehnični srednji šoli na Jesenicah so letos že drugič uvedli razen predpisanega predmeta c cestno prometnih predpisih teore lična predavanja za voznike mo-ornih'vozil. Ta • predavanja uva-t '. vsako leto v drugem polletju IV. letnika. S predavanji so pred dnevi zaključili in preteklo sredo sp; dijaki' jeseniške TSS opravili vozniški izpit pred izpitno komisijo. Doseženi uspehi so vsekakor priznanje predavateljem jeseniške AVTO MOTO SOLE. Podobna ..davanja so tudi v teku za dijake III. letnika železarske industrij-ke šole. Tudi ti bodo po zaklju čenih teoretičnih in praktičnih predavanjih opravljali izpit za voznika motornih vozil, vozniške knjižice pa bodo dobili, ko bodo /.polnili 18. leto starosti. Pobuda železarskega industrijskega centra na Jesenicah, v okviru katerega delata omenjeni šoli, je več kot posnemanja vredna. Priznanje gre tudi AVTO MOTO SOLI, ki je prevzela tako teoretična predava- nja kot praktične vožnje za dijake in učence posebej po znižani ceni. Ceste čakajo na „krpanje" (Nadaljevanje s 1. strani) nadzorna služba itd. Nasled- začetku znašlo pred kopico težav. Med najbolj pereče sodijo pomanjkljiva mehanizacija in vozni park, dobila skoraj dva decilitra neke- da opravljajo v organizmu sr'ek- Ob izvajanju zakona o amnestiji Na svojem predzadnjem zasedanju Je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o amnestiji. Obširno utemeljitev tega zakona je podal Aleksander Rankovič. Samo zakon o amestiji os tudi te dni zaceli že izvajati In so že izpustili iz zaporov in kazensko-po-boljševalnih domo vljudi. ki jih zadene amnestija pri njihovem prestajanju kazni. Po določilih zakona o amn-sliji. ki je bil objavljen v letošnjem Uradnem listu, številka 12, se daje amnestija tistim, ki so med vojno in sovražnikovo okupacijo storili nekatera kazniva dejanja zoper Človečnost In mednarodno pravo, nadalje tistim, ki so med sovrainž.ikovo okupacijo, in tistim, M so od konca vojne do uveljavitve — storili določena • kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo ter še nekatera druga kazniva de- janja, kot so perpovedan pre':o 1 čez mejo itd. Amnestija se dpj? tudi tistim, ki prrsiaiajo kazen, ker so bili do konca leta 1952 pra-vomočno obso'en| «a dol"č-m kazniva dejanja zoper l'uđslvo in državo ter zoper človečnost in mednarodno pravo. Amnestija pa je Izzvzela tis'e. ki so kot zapovedoval« ln organizatorji storili kazniva dejan'a. H-st<\ ki kot inirjatorji in organizatorji aktivno delu ic jo zoper ustavno ureditev FLRJ. Nadalje tiste, ki so v drugi svetovni vojni kot pripadniki narodnostnih manjšin sodelovali s sovražnikovimi vojaškimi formacijami nll sovražnikovimi političnimi in drugimi organizacijami. Od amnestije so izvzeti (udi tisti, ki so pri kakšnem kaznivem dejanju, Id sodi v amnestijo, neposredno storili tudi kaznivo dajanje oboja. SO ŽE V NOVEM 7DRAVSTVENEM DOMU Tržič, 10. aprila — Te dni z veliko naglico urejajo okolico novega Zdravstvenega doma, ra*en tc-?a pa se v nov objekt selijo že prve zdravstvene ustanove. Včeraj se jc v Zdravstveni dom začasno preselila podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Tržiču, danes pa se ic selila "uprava Zdravstvenega doma. Se ta teden se bo v novi objekt preselila tudi šolska zobna ambulanta, medtem ko se bodo vsi preostali zdravstveni oddelki preselili do 1. maja letos. LOŠKI MUZEJ V TURISTIČNI SEZONI Lovki muzej je bil d~sl j odprt le ob d lavnikih, v le'.ni turistični sezoni pa si bodo obiekov. l"i lahko os'edali muze'ske zbrke tudi ob nedeljah. Zadnjo ned'. 1 o je bil muzej že odprt in je zabeležil lep obisk. V prihodnje to odprt ob nedeljah od 9. do \t. in od 14. do 18. ure. V poie'.nih mesecih pa bo muzej odprt celo brez opoldanskih prekinitev. Prav gotovo je ta ukrep lep prispevek k razvoju turizma na sotočju obeh Sor. In ne nazadnje: Amnestija obstoji v lem. da se zoper osebe, ki so deležne te ;tmn»sti.je, kazenski po?tepek ne uvaja .če > teče, se ustavi, če pa je Že obsojena, se jI Izvr-iti-v kazni opusti. Sam postopek po tem zakonu se onravl uradno ali pa na zahtevo prizadetih oseb. Z amnestijo pa niso prizadete pravice drugih do odškodnine, prav tako i njo niso prizadele odločbe in drugi ukrepi, s katerimi so do uveljavitve tega zakona sodišča in druari državni organi zaplenili aH svkvestirali premoženje amnestiranih. Torej se amnestija ne nanaša na kazen zaplembe premoženja. Ta kužen ostane In jo Je treba izvršiti, čeprav premoženje še ni vzelo, ker s« postopek za zaplembo še ni za čel ali teče. Prav tako obstajajo z amnestijo neprizadete tudi prav- I muzeje*« zbirka je zelo zanimiva ne poadedtce obsodbe. - P. G. I in bogata. - S. krajih. Povsem na dlani je, da se je podjetje takoi na zadetku znašlo v ne posebno zavidljivem položaju. Zlasti še, ker je prav v kranjskem okraju cestno omrežje, ki nI najboljše, še posebno obremenjeno z živahnim motornim prometom. To ugotovitev naj bi upoštevali tudi državljani, ki največkrat vldjo zgolj slabe ceste, slepi in gluhi na 6o za objektivne vzroke in težave, ki zavirajo delovanje tega mladega podjetja S. S. IZPITI BODO PRIHOD-NII TEDEN Prejšnji teden je bilo zadnje oredavanje v okviru mladinske politične šole, ki sta jo priredila skuDno DU in ObK LMS Tržič Poslušalci omenjene politične šo le bodo imeli prihodnjo sredo že izpite DREVI KONCERT BEOGRAJSKIH UMETNIKOV Drevi (11. aprila) ob 19.38 tr* v koncertni dvorani Detadf doma v Kranju koncert ujb* kov-reproduktivcev iz Beap* Koncert iTal i bodo: mesnice nietka Djurdjevka Cakarevie. r linist Dejan Mihailovič, klart tist Mllefpy> Stefanovič in pioe ka Ljubmika Kostovič. Na aw du bodo L. van Beethoven, O de Debussv, Jovan Djordj* Manuel de Falla. Petar Konj*' Franz Liszt, Modest Muaof«» Sergej ProkofJev, Henri R«* Mauriee Ra vel. Giuseppe V# in Riehard Wagner. Koncert, ki ga prireja koner na poslovalnica Kranj, bo«?" slušalce lepo doživetje. - Rj, GLAS BRALCEV KURJA KUGA Skoraj vsako leto na spo»* nastopi tako imenovani ^ ja kuga, ki naredi rejcem t-vali precejšnjo škodo. '_<•.> kuge ni bilo, pač pa si j« 5$ do dovolil v letošnjem letu* dvakrat zastrupiti kokoi. 3 to brez »predhodnega obvy la«. Prvič se je to zgodilo h nuarja, drugič pa marca la* cer na Klancu, kjer je ekr.n zaštrupljevalec pc^zročil j& cejšnjo škodo tamkajšnjim ^ cem kokoši, saj so nekatfcjj poginile po dve ali celo fc1 kokoši. Do sedaj na njivah in nj ^ nožetih še ni nič zraslo, tega tudi kokoši niso povzročiti nikakršne šV^' Vsakdo pa, ki bi kljub >e» menil, da mora upec^ strup, bj moral prej so«^,, tem obvestiti in označiti sto. Tako pa bi se lahko «, strupili tudi ljudje, ki ^j. nabirajo regrat. Vendar n, > zaštrupljevalec ni mislil. Vy mo. da ga bomo izsledi;; \ zahtevali odškodnino u zročeno škodo, saj kaj taW v današnjem času res n« J? remo dovoliti. Ivan Mate;« Kranj, C. na Klav > ZAVOD GORENJSKI SEJEM, KRANJ, vabi vse Interesente, ki bi radi sodelovali na Modni revijt v času XII. Gorenjskega sejma v Kranju, od 3. do 14. i> gusta 1962 kot manekeni da se zglasijo v prostorih uprave sejma, Kranj, Cesti Staneta Žagarja 27, do 20. aprila 1962. > SRFni. It. aprila 19152 JESENICE PRED TURISTIČNO SEZONO Ugodne perspektive Turistično društvo na Jesenicah sodi med najstarejše na Gorenjskem. Zajema lepo število bolj ali mar.j aktivnih članov. O delu in problemih društva so se pogovorili tudi na nedavnem občnem zboru. Med drugim so ugotovili, da je društvo dokaj dobro delovalo, vendar uspehi, ki so jih dosegli pri razvoju turizma in olepšanju Jesenic še niso zadovoljivi. Več bi morali narediti pri izvajanju urbanističnega načrta na Jesenicah in v okolici. Večjo skrb bi morali JESENIŠKI KOVINAR posvetiti urejanju novih naselij in urejanju razpadajočih poslopij. Lepše naj bi bili urejeni na Jese-.1 .~ah parki in cvetlični nasadi. Z učinkovitejšo propagando bi lahko dosegli večje uspehe za prirejanje izletov v kraje, za katere so Jesenice nadvse priročno izhodiščno mesto. Vse to bi društvo laže doseglo, če bi prebivalstvo Jesenic, če bi stanovanjske in krajevne skupnosti ter drugi pristojni organi z društvom tesneje sodelovali oziroma mu v večji meri pomagali. ~ VICE NISO CISTIČNI KRAJ? Tako trdijo nekateri, ki gledajo jeseniški turizem samo skozi Železarno, češ da 6o Jesenice umazane in da ni mogoče razviti nikakršne turistične dejavnosti. To morda do neke mere drži, vendar n: v6e tako. Jesenice so pravza- LETOS BODO ZAČELI Z GRADNJO ŽIČNICE Se to pomlad bodo začeli tudi z gradnjo žičnice na Crni vrh. Načrte imajo že vse pripravljene in sedaj čakajo samo še na revizijo. Žičnica bo dvodelna, podobna oni v Kranjski gori, ki pelje na VI-tranc. Spodnja postaja Žičnice bo pri bolnišnici na Jesenicah in bo prepeljala potnike do Planine pod Golico, drugi del žičnice pa bo vozil smučarje in turiste naprej na Crni vrh. To je ena izmed perspektiv jeseniškega turizma. Na Jesenicah so pogoji za turizem. Omenimo naj še nekatere jeseniške turistične zanimivosti, ki gredo sicer večkrat mimo nas. Tu je železarski muzej. Z malo več reklame bi tudi ta imel gotovo še več obiskovalcev, kot jih ima. Lani so na Jesenicah odprli novo sodobno kopališče. Kaže. da za sedaj zanj vedo le Jeseničani. Zakaj ne bi zadržali tudi turiste, ki se za dan ali dva ustavijo na Jesenicah ob prihodu čez državno mejo itd. Ce pa gremo samo malo z Jesenic, naletimo na druge zanimivosti ln privlačnosti. Tu je Mežak-lja s številnimi počitniškimi domovi. Tujci, ki pridejo na Jesenice, kaj malo vedo o njih. Dolina Radovne je še skoraj nedotaknjena. Turistični delavci na Jesenicah se šele v zadnjem času zavedajo teh slabosti. Zato so se odločili, vsaj tako 6o nam dejali, da bodo še to pomlad, to je pred začetkom sezone, na vidnih mestih namestili reklamne deske, ki bodo turiste opozarjale na številne turistične lepote, ki smo jih med njimi tudi nekaj omenili. Nedvomno bo velika pridobitev za Jesenice tudi most čez Savo pri Javorniku, Jesenice bodo še tesneje povezane s sotesko Vintgar, občutno pa se bo skrajšala tudi pot do Bleda. km PA GOSTINSTVO Jeseniško gostinstvo je znano po tem, da šepa na kvaliteti in seveda s tem v zvezi na sposobnem gostinskem kadru. Po jeseniških gostiščih in v obeh hotelih je v pretežni večini nekvalificiran gostinski kader, kar posebej velja za hotel -Pošto-«. Zato so se z okrajno gostinsko zbornico že domenili, da bodo v bližnji prihodnosti organi-zirali enomesečne tečaje za prido- I bitev kvalifikacije in polkvalifika-clje. Ce bodo enomesečni tečaji nudili dovolj znanja, to še ne vemo in bomo ugotavljali kasneje. Tečaj bodo organizirali na Jesenicah in v Kranjski gori. — Z. — U. JESENICE — Jeseniško gostinstvo ima precejšnje težave s kadrom. Zlasti to občuti gostinsko pod« jetje »Pošta«, ki ima skoraj polovico svojih uslužbencev nekvalificiranih. V kratkem bodo zato organizirali enomesečne tečaje za pridobitev kvalifikacije ln polkvallfikacje. Na sliki: V kuhinji hotela »Pošta« na Jesenicah. V PETEK VOLITVE V NOVI DELAVSKI SVET prav vrata v Jugoslavijo za tuje, V. Petek- aprila, bodo v naj-in domače turiste. Torej pride v ve,č,.em gorenjskem delovnem ko-poštev le prehodni turizem. To pa je tudi nekaj. Razen tega so Jesenice lepo izhodiščno mesto, kot emo že omenili, za razne okoliške izletniške kraje, kot so. Planina pod Golico, Vrata, Vintgar, Me-žaklja itd. V kratkem bo turistično zaživela Kanina pod Golico, zaživela bodo narrisna polja. Turistični delavci, o tem smo se tudi z njimi razgo-varjali, se že z vso vnemo pripravljalo na -TEDEN NARCIS-, ki ga bodo organizirali že čez mesec dni. Planina pod Golico pa ni zanimiva •amo zaradi narcis, marveč je tu J« precej drugih turističnih mi-^a^osti. Bližnji Crni vrh privlači '"'ucarje in druge turiste še sedaj '•' spomladanskih dneh, ko je tam fori še dovolj snega itd. KOMISIJA NA CESTI Pred dnevi si je posebna komi-"ja ogledovala 2 km dolgi odsek na cesti Ljubno-Brdo, ki naj bi se usposobila za avtobusni promet do turističnega doma na Er-du. Komisija, ki so jo sestavljali člani ONZ in Komunalne uprave :z Radovljice ter predsednik KO Ivan Langus, je ugotovila, da je treba cesto na tem odseku razširiti, obsekati drevje in jo nasuti a peskom. Turistično društvo Posavec je namreč dalo pobudo, da bi do doma na Brdu obratovala v sezoni nedeljska avtobusna proga, ki bo nedvomno pripomogla k razvoju domačega turizma. lektivu — v jeseniški Železarni — volitve v novi centralni delavski svet. Prav tako bodo izvolili tudi delavske svete in upravne odbore ekonomskih enot. Centralni delavski svet jeseniške Železarne je na enem zadnjih j zasedanj sprejel tudi sklep, da se število članov centralnega delavskega sveta zmanjša od 69 na 47. Seveda s tem še ni rečeno, da bo o problemih podjetja razpravljalo samo 47 članov, marveč se bodo v razprave o gospodarjenju in drugem lahko vključili preko šter vilnih komisij tudi drugi proizvajalci Železarne, ki se zanimajo za določene probleme podjetja. Osnovno težišče pa bo še vedno neposredno upravljanje v ekonomskih enotah, tako da bo vsak delavec postal tudi gospodar. Volitve se bodo začele že ob 4. uri zjutraj in bodo trajale ves dan. POGOVORI n "T7tconistrijkcIJI Jesenice, 10. aprila — Včeraj je prispela na Jesenice skupina zastopnikov ameriške tvrdke »We-stinghouse« iz New Yorka. Sprejel jih je glavni direktor Železarne ing. Matevž Hafner skupaj še z nekaterimi strokovnjaki Železarne. Na razgovorih so se pogovorili o tem, kakšno električno opremo še potrebujejo za nove valjarne na Belškem polju, ki jo bo dobavila omenjena ameriška tvrdka. Gostje iz ZDA 60 že včeraj odpotovali z Jesenic. — M. 2. Kranjčani in okoličani pozor! VELETRGOVINA vam je pripravila na spomladanskem potrošniškem sejmu veliko izbiro tekstilnega blaga, kamgarne, žensko volneno blago, letno blago, belo platno, preproge, odeje in ostalo galanterijo CENE SEJEMSKE! Priporoča se veletrgovina KOKRA KRANJ V Zaki ob Blejskem jezeru se podoba od lanskega oktobra do danes še ni bistveno spremenila. Skopanega in razritega Je ostalo prav toliko, kot je bilo približno pred pol leta, potem pa je delo zamrlo navoriU so le še številne cevi Strokovnjaki pri utrjevanju samoupravljanja r Slove-v sklopu Te dni 60 na Jesenicah zborovali inženirji in tehniki ter delovodje in praktični tehniki, ki so vključeni v aktivno delo občinske organizacije inženirjev in tehnikov. Iz prebranih poročil je bilo razvidno, da je ta strokovna organizacija, ki vključuje 35 inženirjev, 172 tehnikov, 48 delovodij in 399 praktičnih tehnikov vseh mogočih strok, ena najstarejših tovrstnih občinskih organizacij niji, kjer jih deluje 53 republiške zveze DIT). Člani društva inženirjev in tehnikov na Jesenicah zajemajo področje vse komune in vključujejo v svoje aktivno delo inženirje, tehnike in druge z vseh gospodarskih organizacij in ustanov. Delovne 60 tudi posamezne podružnice občinske zveze DIT, med njimi je najštevilnejša elektrotehniška, ki. ««ui-jev m tenniisov i* mnogo združuje preko 300 članov, delov-, bolj uspešno uveljavilo tudi izven ne so tudi ostale z metalurško, ke-' meja 2elezarne. Razstava mladih tehnikov Te dni je prireditveni odbor za izvedbo III. zleta Ljudske tehnike Gorenjske razposlal razpis za RAZSTAVO MLADIH TEHNIKOV. Namen te razstave, ki bo od 16. do 24. junija v škof ji Loki je, da se prikažejo uspehi in dosežki tehničnega pouka na šolah in najboljši izdelki, ki so bili izdelani v krožkih, klubih in druž'vih Ljudske tehnike. Razstavljeni predmeti bodo razdeljeni v tri skupine: dosežki in izdelki na osnovnih šolah, v strokovnih šolah in delo mladih ama- mično, strojno, gradbeno, livarsko in varilno na čelu. Potrebno in zaželeno bi bilo, da bi se čimprej ustanovile in začele z delom še nove podružnice, kot so gozdarski inženirji in tehniki in drugi. Po-živeti bi bilo potrebno tudi delo knjigovodij in ekonomistov, tako da bi občinska organizacija DIT združevala v aktivnem in koordiniranem delu vse strokovnjake, ki morajo prispevati svoj delež k urejevanju družbeno-političnih, gospodarskih in komunalnih problemov občine. Občinska zveza DIT na Jesenicah stalno prireja tečaje, ciklusa predavanj, debatne večere, seminarje, poučna študijska potovanja in drugo. Prav in potrebno bi bilo, da bi se delo občinske organizacije inženirjev in tehnikov še mnogo Med prvimi nalogami v prihodnje DIT na Jesenicah je prav tako kot doslej poglabljanje delavskega samoupravljanja, nadaljnja decentralizacija, pravilna kadrovska politika in pravilno razdeljevanje dohodka po učinku. Razen tega morajo inženirji, tehniki, delovodje in praktični tehniki v jeseniški komuni mobilizirati in aktivizirati vse sile, da se bosta načrt novogradenj in rekonstrukcija Železarne pravilno in pospešeno razvijala. U. Z. Na kratkem valu % Na včerajšnji izredni kon ferenci krajevnega odbora SZDL\ na Bledu so govorili o vlogi SZDL in o družbenem in delavskem samoupravljanju ter po-^ membnih vprašanjih družbene in komunalne dejavnosti. % V prihodnjih dneh bodo odprli na Bledu poslovalnico turistične agencije »Izletnik*. % Lovska družina v Kropii dograjuje pod senožetjo Peteli-] nove nad Kropo svojo lovsko kočo, ki bo oskrbovana in do-] stopna vsem izletnikom. Odprli jo bodo verjetno 1. maja. % Na vrtu gostišča »Pcsavc*^ bodo za turistično sezono uredili improvizirani avtocamping s tem, da bodo zaprli cesto, ki pelje za gostiščem ter prostori ogradili in razsvetlili. £ LIP »Jelovica* iz škofje Loke bo izdelalo za TD Posavc kiosk, ki ga bodo postavili na železniški postaji Otoče. V njem bo predvidoma urejen bife, nadalje trafika, prodajali pa se bodo tudi turistični spominki. 0 Pred turističnim domom na Brdu bodo takoj, ko bo lepše vreme, začeli z urejevanjem letnega vrta. Posejali bodo travo in nasadili rože, po poti pa nasuli pesek. # Kiosk, ki je lansko sezono služil za recepcijo TD Posavec, nameravajo za letošnjo sezono preurediti za prodajb turističnih spominkov. Postavljen bo pred gostiščem »Posavc*. 9 V prihodnjem tednu napovedujejo na Bledu otvoritev poslovalnice turistične agencije »IT A — Izletnik*. RADOVLJIŠKA KOMUN 1X3 terjev. Na razstavi bodo lahko sodelovali vsi tisti, ki delujejo V Ljudski tehniki in bodo poslali prijave Okrajnemu odboru LT v Kranju do 25. maja. Posebne komisije bodo po tem roku v posameznih področjih izbirale in ocenjevale prijavljene izdelke. Za prva tri mesta v vsaki skupini so pripravljene praktične nagrade, pismena priznanja pa bodo prejeli vsi do šestega mesta. St. S. DVE RAZSTAVI UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE V počastitev III. zleta Ljudske tehnike so prireditelji sklenili, da bodo organizirali dve razstavi umetniške fotografije, in sicer: VI. gorenisko razstavo umetniške fotografije in I. gorenjsko pionirsko razstavp fotografije. Vsak bo lahko sodeloval največ z 10 fotografijami, in to v črno-beli ali barvni tehniki. Avtorji, ki bodo predložili dela in bodo sprejeta ria razstavo, bodo prejeli razstavni katalog. Za nagrade so pripravljene 1 zlata, 1 srebrna in 1 bronasta medalja ter 3 pohvale, in sicer to velja za obe razstavi. Razstavi bosta od 16. do 24. junija v Vajenski šoli za razne stroke v Skofji Loki. — St. S. NAS RAZGOVOR Vso pozornost »enodnevnemu" turizmu f Radovljica — Cisterne za novo bencinsko črpalko ob cesti I. reda Kranj-Jesenice na odseku pri Radovljici so že pripravljene. Kmalu Jih bodo zakopali v zemljo, potem pa bodo zgradili še poslopje za bencinsko črpalko. Foto: F. Perdan V teh dneh, ko Turistična društva na svojih občnih zborih dajejo obračun poslovanja za minulo obdobje in ko se v številnih gostinskih in turističnih objektih vse mrzlično obnavlja, že čutimo prve utripe bližajoče 6e turistične sezone. Nedavnega občnega zbora Turističnega društva Posavec se je udeležil med drugim tudi predstavnik Gorenjske turistične zveze JAKA ERŽEN. Po končanem občnem zboru smo ga zaprosili za kratek razgovor. 9 Povejte nam, prosim, kaj menite o razvoju domačega in tujega turizma v radovljiški komuni v bližnji sezoni? -Na razvoj domačega turizma bodo v radovljiški komuni nedvomno vplivale visoke cene gostinskih uslug, zlasti na Bledu. Zaradi tega in pa tudi zaradi vedno večjega števila lastnikov motornih vozil, se bo, kar se je pokazalo že v lanski sezoni, uveljavljal tako Imenovani .enodnevni' turizem. Temu bomo morali v prihodnje posvečati vso pozornost. Za razvoj tujega turizma pa je letos na žalost precej zamujenega ... Preostane nam le, da si prizadevamo zadržati inozemskega gosta čimdlje časa pri nas.« (V» Med vzroke, da se turizem ne razvija tako kot bi se moral, prištevamo propagando. Kakšno pot naj bi v prihodnje ubrala? -Turistična propaganda Je doma še kar zadovoljiva, toda popolnoma obratno je v inozemstvu. Prospekti, barvne razglednice in diapozitivi z motivi naših lepot so učinkovita re- navali, kakor to delajo marsikje v inozemstvu. K razvoju turizma bi precej pripomogli neposredni stiki gostincev a tujimi potovalnimi agencijami.« £ V nocojšnji diskusiji 60 razpravljali o meddruštvenem sodelovanju TD in o tem, da so cene nočninam v privatnih sobah prenizke, ker ostajajo gostje po eno noč in včasih prihajajo pozno zvečer. Kaj menite o tem? ■»Meddruštveno sodelovanj« TD je vsekakor dobrodošlo. Pred sezono naj bi se predstavniki bližnjih TD vsaj 2-3 krat sestali, sicer pa n*j bi se sestajali po potrebi. Na teh sestankih naj bi se pogovarjali o morebitnem skupnem sodelovanju pri raznih akcijah in vskla-dili program prireditev. V zvezi z nočninami bi dejal, da se cene nočitvam izven večjih turističnih središč ne morejo primerjati s cenami nočitev v le-teh. Res je, da so težave, če pride gost pozno zvečer ln prespi eno samo noč, naj še enkrat poudarim, da moramo posvečati vso pozornost enodnevnemu turizmu, ki ga bo čedalje več. Do treh nočitev se lahko zaračuna le 30 odstotkov več; so pa primeri, ko posamezniki izkoriščajo naval v glavni sezoni in samovoljno navijajo cene, kar pa se ne bi smelo dogajati.« 6 V prihodnje Turistična društva, razen tako imenovanega simboličnega zneska 500 tisoč din za tradicionalne prireditve ne bodo ničesar dobila. Kako naj 6i pomagajo? Turisti ena društva bodo mo- klama. Toda ne smemo ostati rala poiskati soinvestitorje pri samo pri tem, da jih izdelamo, svojih tradicionalnih priredit- Morali bi jih razpošiljati tako vah. Kje naj jih iščejo? Vse- domačdm kakor tudi tujim po- kakor tam, kjer je gospodarski tovalnim agencijam. V zvezi s efekt: v gostinstvu, trgovini, projekti bi pripomnil, da ne pri avtobusnih podjetjih in do^ bi bilo napak, če bi jih zaraču- mačih potovalnih agencijah « 0Z ŠKOFJELOŠKI PROBLEMI Stanovanjska problematika v LTH Kot pač vse dejavnosti in oblike razpolaganja z materialnimi dobrinami, tako tudi stanovanjska problematika zahteva izoblikovano politiko, zlasti še, ker se z reševanjem stanovanjskega problema rešuje tudi problem kadrrv. Na konferenci tovarniškega komiteja zk v Loški tovarni hladilnikov so poudarili, da je na vsak način treba začeti s sistematično gradnjo stanovanj. To naj bi predvsem realizirali po planu, ki pa naj temelji na stvarnih finančnih motnostih podjetja, razen tega pa J« treba ob gradnji uvesti tak način, po katerem se bo tudi vsak posameznik vključil v investiranje svojega stanovanja. Trenutno LTH razpolagajo s 77 stanovanji in s samskim domom, ki ima 35 postelj. Vse to je razmeroma lep stanovanjski fond, vendar nujne potrebe narekujejo gospodarski organizaciji, da to vprašanje čimprej postavi na dnevni red, zakaj tu se dobro zavedajo, da prav stanovanjski problemi vplivajo na manjšo proizvodnost in na fluktuacijo delavcev. Razdeljevanje stanovanj je po prenehanju mandatne dobe odgovorne komisije prevzel upravni odbor v svojo pristojnost, kar pa je v nasprotju z organizacijo delavskega .samoupravljanja, ni pa tudi v skladu s pravilnikom. Pri takih problemih bi morali člani Za 1. maj v Loki Sk. Loka, 10. aprila - Občinski sindikalni svet je že včeraj pripravil prvi posvet zastopnikov družbeno-političnih organizacij in kulturnoprosvetnih društev, na katerem so razpravljali o praznovanju letošnjega prvomajskega praznika na vsem območju občine. Navzoči so bili mnenja, da za .1. maj tokrat ne bi organizirali posebnega zborovanja v občinskem merilu, ampak bodo v vseh delavskih centrih raje priredili slavnostne akademije s kulturnimi programi. Ker bodo praznik dela praznovali skupno 7. obletnico ustanovitve OF. so bodo akademije pričele že 27. aprila. Ta dan bo prva taka prireditev v Skofji Loki, naslednja dva dneva pa še v ostalih krajih. Na večer pred praznikom bodo na Lubniku. Kamnitniku in Križni gori prižgali kresove, na Kamnitniku pa bodo pripadniki .TLA izvajali tudi program ob tabornem ognju. — V Skofji Loki bo 30. aprila zvečer promenadni koncert loške godbe na pihala. 1. maja zjutraj pa bodo budnice v sedmih večjih krajih občine. V Skofji Loki skrbijo, da bodo za prvomajske praznike oskrbovane in dobro založene vse planinske in turistično postojanko, medtem ko bodo članom delovnih kolektivov priporočili izlete v naravo oziroma cb'rke teh postojank .— 2. ZK ostro reagirati in zahtevati, da opravlja UO tisto delo, ki mu ga nalaga zakon, ne pa da po nepotrebnem posega v delo drugih sa- L OŠ KI DELAVEC moupravnih organov v podjetju. — V zadnjem času se je v podjetju pojavilo mnenje, naj se izpraznjena stanovanja delijo članom kolektiva v tisti EE. kjer je delal prejšnji koristnik stanovanja. Jasno je, da je to nepravilno, saj stanovanjska gradnja zahteva zelo veliko sredstev, zaradi česar jo je nemogoče obravnavati nekom-pleksno ali celo privilegirano glede na posamezne ekonomske enote. Iz vseh teh problemov se vidi. da brez izdelanega plana teh vprašanj ne bo mogoče zadovoljivo reševati in to niti preko organov delavskega samoupravljanja, saj so to problemi, ki zahtevajo dokaj perspektivno politiko z akcijskim obeležjem. Delo samoupravnih organov, sindikata in drugih subjektivnih sil je v zadnjih dveh letih pomenilo velik korak k uresničitvi takega si tema. Razen tega nikakor ni možno problemov družbenega standarda reševati ozko v okviru podjetja, ampak jih je treba vsklajevati z akcijami in programi celotne komune. — Z. Izkušnje naših kolektivov Ne v šolskih klopeh -temveč pri stroju POD DOMAČO STREHO RASTE ROD MLADIH PRO IZVAJALCEV — ZELO POHVALNE IN VZPODBUDNE OCENE POLITIČNIH PREDSEDNIKOV — SPECIALIZACIJA OMOGOČA HITRO PRIUCEVA-NJE IN NAGLO DVIGANJE DELOVNE STORILNOSTI Izredno nagli tempo ekonomskega razvoja prinaša razen ostalih stvari tudi povsem določene zahteve. Med njimi je nedvomno tudi to, da so pričeli delovni kolektivi čedalje bolj težiti po specializirani proizvodnji. Na Gorenjskem imamo poseben primer visoko specializiranega obrata — to je obrat kranjske Iskre v Lipnlcl. Pred nedavnim Je omenjeni obrat obiskal tudi predsednik IS Ljudske skupščine Boris Kraigher, ki je ob tej priliki zapisal v spominsko knjigo naslednje besede: »Specializacija Iskrlnega obrata v Llpnlci predstavlja izpodbuden primer razvoja naše elektroindustrije. Kolektivu ln organizatorjem čestitam k uspehu in želim mnogo novih dosežkov ob orientaciji na ra-laljnjl specializaciji in modernizaciji v okviru podjetja »Iskra«, ki daje garancijo za perspektivni razvoj obrata.« priučevanje delavcev imata velik vpliv tudi na dviganje delovne storilnosti. Ce bi narisali diagramske krivulje, ki bi predstavljale porast števila zaposlenih in bruto dohodek v zadnjih letih, potem bi ugotovili, da se krivulja, ki prikazuje rast bruto dohodka, znatno hitreje dviga kakor krivulja števila zaposlenih. Z drugimi besedami bi to povedali takole: leta 1956 je oilo v Iskrinem obratu v Lipnici zaposlenih trideset ljudi, ki so ustvarili približno 28 milijonov dinarjev bruto dohodka. Letos je v tem obratu zaposlenih 160 ljudi, ki so si zadali plansko ob- veznost, da bodo letos ustvarili že okrog pet sto milijonov dinarjev bruto dohodka. Samo te skope številke torej kaiejo. kako hitro je v zadnjih leth porasla delovna storilnost, ki je rezultat izredno specializirane proizvodnje. Iskrin obrat v Lipnici - eden izmed najbolj specializiranih obratov voliko Iskre in verjet« no tudi slovenske elektroindustrije — je nedvomno eden izmed redkih primerov, kjer j« priučevanje direktno na delovnih mestih tako množično; in kar je najpomembnejše - te priučevanje je izredno uspešno. - P. Specializirana proizvodnja pa je Iskrinemu obratu v Lipnicf omogočila tudi izredno hitro uspcsabljanje nekvalificiranih delavcev za proizvodni proces. Vsak nekvalificiran novi član delovnega kolektiva I.skrine°a obrata v Lipnici je že pred prihodom nekaj dni v Iskrinem izobraževalnem centru. Tam dobi osnovne pojme o poslovanju podjetja, o delitvi dohodka, o redu in disciplini, o ukrepih v primeru požara in podobno. Nato pride v Lipnlco in tedaj o svojem delu na prihodnjem delovnem mestu še, ne ve ničesar. Sele ob nenehnem prizadevanju in kontroli mojstrov, ki nove ćlano delovnega kolektiva uvajajo v delo, jim postaja proizvodni proces bolj domač in razumljiv. Ker pa je delo izredno ozko oziroma specializirano, se ga delavci izredno hitro priuče. 2e po nekaj tednih postanejo proizvajalci z visoko delovno storilnostjo. V Iskrinem obratu v Lipnici povedo, da se lahko vsakdo priuči delovnemu : postopku že v dveh mesecih. Tako so priučili in usposobil j za proizvodnjo skoraj vse sedanje člane delovnega kolektiva. Dolu ob brne'om stroju v izredno čistih delavnicah so se tako privadile Marija, Ana, Francka in še nešteto drugih, ki so našli kruh v tem obratu v neposredni bližini doma. Sam 6istem priučevanja v tem obratu v Lipnici pravzaprav ni nič novega. Kljub temu pa tako hitro usposabljanje ljudi za neposredno proiz-vodnjo ni mogoče v drugih podjetjih. Vmes namreč spet poseže specializacija. V Iskrinem obratu v Lipnici se mora sleherni delavec priučiti lč dvem ali trem operacijam oziroma postopkom, zato lahko te obvlada brezhibno in prav zato je lahko tudi njegova delovna storilnost velika. V vseh tistih podjetjih in obratih, kjer imajo širši proizvodni obseg, Pa je tako hitro priučevanje delavcev nemogoče. Specializacija je namreč tisto, kar omogoča, da čez dva meseca postane nekvalificiran delavec »kvalificiran«. Specializirana proizvodnja in z njo povezano izredno hitro Samo nekaj dni mojstrovega prizadevanja in roke že niso vež tako okorele. Povečanje proizvodnje OSREDNJA SMERNICA PROGRAMA ZA RAZVOJ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V TRŽIŠKI OBČINI ZA LETO 1962 IN DRUŽBENIH Konec prejšnjega tedna je ObLO Tržič sprejel letošnji občinski proračun in program za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti na območju občine Trtic za leto 1962. Medtem ko je osnovna smernica razvoja v letu 1962 povečanje proizvodnje, načrt predvideva, da se bo celotni dohodek vsega gospodarstva občine letos povečal za 8,7 odstotka v primerjavi z letom 1961 (od lanskih 11.859,262.000 na letošnjih 12.891,723.000 dinarjev). Tolikšno povečanje proizvodnjo zagotavlja sedanji razvoj komune kot celote, predvsem pa bo pora6t moč doseči z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti z nadaljnjo rekonstrukcijo in modernizacijo teh zmogljivosti. Boljše rezultate kot v preteklosti pa bi lahko zagotovila tudi uvedba novih proizvodov, ki so iskani na doma- čem in tujem tržišču in ki bi jih tržiška industna lahko osvojila. Program razvoja še posebej obravnava kmetijstvo kot pomemben činitelj splošnega gospodarjenja. Kmetijska proizvodnja bi morala biti bolj kot doslej prilagojena danim pogo:em in usmerjena na notranje tržišče. Hitrejši-razvoj naj 2ELEZMIKI K...ZakaJ ,bI ,eŽal° na P°dstrešjih in kleteh, če se pa lahko »spravi v denar«. Takšnega SukSnH ?" pW?k11 teden Povsem mali prebivalci Železnikov, ko so zvedeli, da jih bo spet ^%*3»3 ttS&T?na VOIičke-in ga odpe,Ja11 na Namesto kolovoza - cesta bi zagotovile nove investicije, ki bi v najkrajšem času dale zaželene rezultate. Medtem ko se. povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka predvideva v industriji zaradi povečanja proizvodnjo, bodo ugodnejši rezultati v trgovini na račun večje prodaje tehničnih in gospodinjskih predmetov, konfekcije in podobnega, razen tega pa tudi na račun izboljšanja trgov- ske mreže, v gostinstvu zaradi povečanja gostinskih uslug po izvršeni modernizaciji nekaterih gostinskih obratov. Kljub tolikšnemu porastu 6e število zaposlenih ne bo bistveno povečalo — za 2.2 odstotka (93 delavcev)-. Zatorej bo izvršitev predvidenega načrta zahtevala vsestransko mobilizacijo rezerv, zlasti pa izboljšanje organizacije dela. Glede investicij program razvoja predvideva, da bo za uresničitev predvidenega povečanja narodnega dohodka in družbenega standarda potrebno vložiti v investicije skoraj eno milijardo dinarjev, 470 milijonov 235.000 dinarjev ?a gospodarske investicije in 517,419.000 din za ostale investicije. V primerjavi z lanskim letom bodo gospodarske Investicije večje »a 21 odstotkov, za stanovanjsko izgradnjo za 37 odstotkov in kulturno prosvetno dejavnost za 197 odstotkov, medtem ko bodo vlaganja v socialno-zdrav-stveno dejavnost dosegla komaj 73 odstotkov in v komunalni dejavnosti 54 odstotkov lanskoletne realizacije izvršenih investicij. B. F. Tekmuje 24 šol Genska vasica Podblica je bila do nedavnega širši javnosti le malo poznana. Tjakaj je peljal le gorski kolovoz, zato so zahajali tja le okoličani in lovci. Vasica ima skromno šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno pred vojno. Ima eno učilnico in trenutno 39 učencev v sedmih razredih. Tu najdemo še gostilno in gasilsko oro-dišče. Ne bo dolgo, ko se bo tudi ta vasica povezala z ostalim svetom. Pred časom so iz Nemllj do Pod-blice zgradili cesto, ki je sposobna tudi za avtomobilski promet. Zdaj pa želijo povezati Podblico z Jamnikom in Kropo. To pa je najbližja pot do Podnarta, mimo katerega teče cesta I. reda Kranj —Jesenice. Kaže, da se bo ta želja kmalu uresničila. V teh dneh 6e- Ali bo letos cesta dograjena? Cesta Grad - Senturška gora, ki so jo pričeli graditi leta 1960, je v grobem dograjena v dolini 2080 metrov. Ta odsek bo treba le še nasuti z gramozom in povaljati. Preostali, del ceste bodo letos dogradili le v primeru, če bodo korlstnlki ceste — kmetovalci oziroma lastniki gozdov in Kmetijska zadruga Cerklje prispevali še en milijon dinarjev. Lastniki gozdov so doslej prispevali 1 milijon 100 tisoč dinarjev. Upravni odbor gozdnega sklada je sklenil, daj določajo traso za cesto. Računajo, da bo letos zgrajeno 830 m te ceste, za kar bodo porabili nekaj manj kot 7 milijonov dinarjev. Občin.ski gozdni sklad bo prispeval 4,900.000 din, 1.910.00!) dinarjev pa koristnikr* ceste. TI bodo lahko prispevali v materialu ,s prostovoljnim delom in v denarju. Celotni gradnja bo po predračunih veljala nekaj manj kot 18 milijonov dinarjev. Nova cesta bo predvsem pomembna iz gospodarskega vidika, saj bodo po njej prepeljali letno več kot 1600 kub. metrov lesa. Pri vsakem prcsNrrin^kem metru ie da bodo manjkajoči znesek lahko prispevali s prostovoljnim delom, prevozi, s prispevkom v lesu Ir denarju. Menijo, da bodo cesto letos le dogradili. Dolga bo 2419 metrov. Cesta bo predvsem pomembna zaradi tega, ker bo povezovala dolino z gozdnimi površinami, ki merijo 1600 hektarov. Razen lega bo povezovala vasi, Ravne, Apno in Senturško goro z ostalim cestnim oovrefejem. — C , V ponedeljek. 9. aprila, je b.la v Kranju seja posebne komisije, ki spremlja vzgojno mladinsko akcijo pod geslom »Za varnest prometa-. Ob tej pTiloincsti so obravnavali potek akcije, ki sicer poteka v republiškem merilu, medtem ko je v kranjski občini organizirano še občinsko tekmovanje pod istimi pogoji. Ugotovili so. da je dosedanji uspeh dober, saj 6e je za tekmovanje prijavilo kar 24 šol s 6117 učenci. To je doslej največja vzgojna akcija V kranjski občini. Za najboljše tekmovalce je pripravljeno deset bogatih nagrad. Sklenili so, da bo tekmovanje v Kranju zaključeno 13. maja, v republiki pa dva dni pozneje. V Kranju bo ob koncu dvo.;e občinskih tekmovanj. Na Prim-skovem bodo tekmovali v praktični vožnji z dvokoles'. Nastopi e bodo tri ekipe, v šoli »Simona Jenka- pa bo občinsko tekmovanje pod naslovom »Kaj veš in znaš o cestnem prometu«. Na tem tekmovanju bosta nastopila dva tekmovalca iz vsake šole. O tekmovanju, ki poteka že od 15. fe bruarja letos, bomo še poročali. ŠTEVILNA PREDAVAM V kviru Tedna borbe proti *> poti in Dneva zdravja to na močju tržiške občine številna p* davanja, ki jih je priredil Ob0* Predvideno je, da bodo do ketf tega tedna predavanja po * šolah in med vsemi delovnimi Iri lektivi, razen tega pa tudi p©\*' tam, kjer so osnovne organa* RK. Na vseh predavanjih M predvajali tudi poučne filiw. OBŠIREN DNEVNI RED Za danes popoldne ob U. ■ sklicano predsedstvo ObSS ' Na dnevnem redu sta porotf 3 razpravi o problematiki gotpodr jenja z gozdovi (referent b»» Čelnik oddelka za gospodari?-' Jože Jurjevčič) in o nekateri* vih ukrepih v gospodarstvu f ferent bo predsednik ObSS ! Viktor Kralj). Predsedstvo* zen tega razpravljalo še o skitf nju posveta o rekreaciji, o a«i nem seminarju za predsafe* sindikalnih podružnic in o w bi ZLETA DELOVNIH K0LE\' VOV. NADALJEVANJE PLENUMA ObSS Na nedavnem plenumu 0b$> žiČ je bil sprejet sklep, da m trebna izdelava analize o obit;1 tržiški občini in na osnovi 4 tudi izdelava perspektivne« » črta. Ta sklep bo že po »A dnevih dobil konkretnejše obt* Za jutri je že sklicana seja za obrt pri ObLO Tržič, na k* bodo razpravljali o perspekr/v obrti na območju tržiške o&i* no prevoz pocenil kar za 540 din. Vsekakor pa bo cesta pomembna tudi za prebivalce tega področja, saj bodo dobili neposredno zvezo s kraji v dolini. Ko bo cesta izročena namenu, bo imela Podblica preko Nemilj in Beenice ugodno zvezo s Kranjem. — C. »NASE STROKOVNO ŠOLSTVO« Takšen bo naslov današnjega predavanja, ki bo v okviru tliiškfl Delavske univerze ob 19.30 v Cankarjevem domu. Predaval bo pedagoški svetovalec Vilko Kus iz Kra nja. Potrošniki pozor! PLANIKA-KRANJ prodajalna Sejmišč* prodaja vse vrste obutve z manjšina tovarniškimi napakami po znižanih cenah od 20-50 01 0 popum Izkoristite ugodno priliko 08 mali >~.;.asi »mali oglasi prodam Prodam 2 mopeda »Colibrt« s HM prevoženimi kilometri. — Vi-»oko 11. 1«7 Prodam čebelnjak s prostorom H žnldaršlčev. — Franc Skrjanc. Staretova 23, Kranj. 1428 Ugodno prodam prvovrstno seno. - Lesce 84. 1429 Prodam črno semensko deteljo - širokolistnato. Škofjeloška 33. 1430 Prodam zgodnji semenski krompir (»saksija«). — Naslov v ogl. oddelku 1431 Ugodno prodam 4 ventile — nove ln 4 cilindre, uporabne za osebni avto »Volksvvagen«. — Naslov v oglasnem oddelku. 1432 Prodam 1000 kg sena in 40 kg črne temenske detelje. — Janez Bučan. Pšenična polica 3, Cerklje. 1433 Prodam nov vzidljiv namizni štedilnik. - Šenčur 301 1348 Prodam nov »Colibri-Skulter«. - Sp. Gorje 10 1404 Prodam 2 prašiča od 60 do 70 kg težka in krojaški šivalni stroj — -Lada-, v dobrem stanju .— Ciril Zmrzlikar, Koseze* 31, Vodice 1409 Prodam kravo, ki bo aprila te-letila. - Podbrezje 82 1410 Motorno kolo »NSU-Prima« -175 cem, novo in v odličnem stanju, ugodno prodam. - Kokrica št. 192 1411 Prodam otroški športni voziček. - Šenčur 290 1412 Prodam hlSo In sadni vrt. — Alojz UrSlč, Kokrica 81 1413 Poceni prodam trgovsko mizo (pult). - Markelj, Podbrezje 101. Duplje 1414 Prndam večjo količino filatcU-stlčnih znamk. - Delavska št. '*9. Kranj 1415 Prodam sladko seno (2000 ktr).-Zagorjan, Golnk 22 1116 Prndam brejo tellco. — žfganjfr vas 7, Križe 1417 Poceni prodam »Roller-Pucli« — 125 cem in nove avloffuoie — 15 krat 450. — Ncslov v oglasnem oddelku 1418 Prodam otroški športni voziček »Tribuna«. - Dvor> fil 1419 Prodam kravo, ki bo v treh tednih tretjič teletila. - Šenčur 212 14*>0 Prodam 1000 kg sena. - Pro-senr. Cerklje 105 1421 Prodam suhe smrekove deske -2,5 in 3 cm. — Naslov v oglsasnem oddelku 1422 Prodam kravo po izbiri. - LJub-1 jonska 35 1423 Prodam seno in slamo. — Tuna-liče 19 1424 Prodam prašička, fi tednov stare. - Poženk 8, Cerklje 1425 Prodam dobro ohranjeno Italijanko »Frejus« kolo. - Naslov v oglasnem oddelku 1426 ostalo kupim Kupim elektromotor od 10 do '«.KS. — Naslov v oglasnem oddelku. 1434 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas jc po dolgi in mučni bolezni v 82. letu starosti zapustila naša zlata žena, mama, babica in prababica FRANČIŠKA BECAN N njen poslednji dom jo bomo spremili v četrtek, 12. aprila 1962, ob 16. uri iz hiše žalosti Pristava 10 na križko pokopališče. Žalujoči mož Alojz, hčerki Lojzka in Francka z družinama in ostalo sorodstvo. Pristava, Tržič, Medvode 10. aprila 1962 PODJETJE »TRANSTURIST«, SKOFJA LOKA uvaja dne 15. 4. 1962 nove vožnje na relaciji KRANJ—SKOFJA LOKA: V 14.10 1425 14.35 V V V 16.30 KRANJ 13.40 17.30 16.40 Žabnica 13.25 17.45 16.55 SKOFJA LOKA 13.15 17.55 Legenda: V — avtobus vozi vsak dan. Poalužujte se ugodnih zvez, ki vam Jih nudi podjetja »Transturiat«, Skofja Loka. Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj (tel. 21-92 in 25-50) priporoča cenjenim potrošnikom, da se prično takoj preskrbovati s premogom in drvmi za prihodnjo sezono, hkrati pa se priporoča za odkup raznega gradbenega materiala, posebno vseh vrst cementa, vključno specialnega, za hitro sušenje in belega za razne fasade in podobna Opozarjamo posamezna gospodinjstva, da je regres pri premogu od 1. 4. do 31. 7. 1962 višji za 10%. Posledica tega je, da jc v tem času premog cenejši. MA DEBELO! NA DROBNO! Dobro hrano nI stanovanje nudim tovarniški delavki za majhno pomoč v gospodinjstvu In kmetlj- 'vu. Avtobusna in železniška postaja v bližini. Tudi možnost zaposlitve v bližini. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek. ]2% Izgubil sem denarnico z osebno -»znico in drugimi dokumenti, od Posavca do Dolenje vasi,'od 11. do 12. ure (v nedeljo). Najditelja m-osim, naj dokumente vrne na naslov ali naibližji postaji I M. denar pa obdrži za nagrado. 1435 Malo posestvo prodam, delno ali vse, ali pa dam v najem. — Gorice 7, Golnik. 1436 Naldltella nozabljenega anarata »Zorkil«. na klopci pri snomenlku v Stražišču, prosim, da aparat nrotl nagradi vrne v oglasni oddelek. 1437 Izgubil sem registrsko tablico številka KR-10-463, od Primskove-ga do Podreče. Najditelja prosim, naj jo vrne Janezu Senku, Ručijra-jeva 3, Kranj. 1438 Dekle 24 let staro, dobra kuharica in gospodinja, z nekaj gotovine, želi poznanstva zaradi možitve. Mladi vdovci niso izključeni. 1 Ponudbe oddati na upravo lista pod šifro »200.000«. 1439 V zameno za stanovanje bi po-m icil dograditi hišo v neposredni bližini Krania. Prodam prikolico -za motorno kolo. — Naslov v orl. oddelku. 1440 Obrtno podjet'e »Kamnos-^.tvo ln cementrl Izdelki« Kranj, Koroška cesta 47, sprejme 5 delavcev za prlučltev teracerskih del. 1411 Strefmem fo^rod'«l«ko pomočnico k 4-ČIbhsVI dn»*lnl. — K"' >-vec, Gradnikova 3, Kranj. 1442 OBVESTILO CEPLJENJE PROTI OTROČKI PARALIZI, DAVICI, TETANUSU IN OSLOVSKEMU KASUU Zdravstveni dom Kranl obveščn matere, da bo cenljenle nroM otroški paralizi, davlcl, tetanusu in os'ovskemu kaliju za otroke rojene od 1. decembru 19*0 do 31. decembra 1961. Cepljeni bodo tudi stareiši, ki do sedM še niso MU cenll-nl ali pa so bili nepopolno. S seboj prinesite žličko, vab»o In Irkanflco o cepljenju ter 400 dinarjev za cepljenje proti otroški paralizi. RAZPORED: OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVČIČE 1«. anrila 1962 ob 7.30 uri DRUIOVKA št. 41 PRI FAJFAR 16. aprila 1962 ob 8.30 uri OSNOVNA SOLA PODBLICA 16. aprila 1962 ob 10. uri POMOŽNO CEPTSCE GOSTILNA NEMILJE 16. aprila 19fc2 ob 10.30 url OSNOVNA SOLA BESVICA 16. aprila 1962 ob 11. url POMOŽNO CEPISCE GOSTILNA RAKOVICI 16. aprila 1962 ob 12. Ur| OTROŠKA POSVETOVALNICA STRAMSCE 16. aprila 1962 od 14.30 do 17.30 ure ZADRUŽNI DOM KOKRICA 17. aprila 1962 ob 7.30 uri OSNOVNA SOLA PREDOSLJE 17- aprila 1962 ob 9.30 uri ZADRUŽNI DOM VISOKO 17. aprila 1962 ob 11.30 uri OSNOVNA SOLA KOKRA 17. aprila 1962 ob 14. url ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO 17. aprila 1962 ob 13. url ZDRAVSTVENA POSTAJA PREDDVOR 17. aprila 1962 ob 17. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA ŠENČUR 18. aprila 1962 ob 7.15 url OSNOVNA SOLA TRSTENIK »• aprila 1962 ob 10.30 uri OSNOVNA SOLA GORICE 18. aprila 1962 ob 11.30 uri OTROŠKI VRTEC GOLNIK 18- aprila 1962 ob 12.30 url OSNOVNA ŠOLA PODRRE7IE 18. aprila 1962 ob 13. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA *EJE 1». aprila 1962 ob 13.43 uri ZADRUŽNI DOM NAKLO 1«. aprila 1962 ob 17. uri OTROŠKI DISPANZER KRANJ 23. aprila 1962 od 8. do 12. ure in od 11. do 18. ure OSNOVNA ŠOLA ZABNICA 24. aprila 1962 ob 13.30 url KM?7!JSK0 p°SESTVO HRASTJE 24. aprili 1962 ob 13. uri OSNOVNA SOLA VOKLO 24. aprila 1962 ob 16.13 url OSNOVNA SOLA TRBOJE 24. aprila 1962 ob 17.30 uri OSNOVNA SOM VELESOVO 25- aprila ob 7.30 uri ZDRAVSTVENA POSTAJA CFRKUH 25. aprila 1962 od 9. do 11. ure OSNOVNA SOLA SENTURŠKA GORA 25- aprila 1962 ob 15. uri OSNOVNA ŠOLA ZALOG 25. aprila 1962 ob 17. uri ZDRAVSTVENI DOM KRANJ GORENJSKA ROKOMETNA LIGA Spomladanski začetek brez presenečenj V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v. gorenjski rokometni ligi. V v«<»h Štirih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati, tekme med Krizami in Borcem pa sploh ni bilo. Kaže, da je ekipa kranjske garnizije spet zašla v tetaveJ iz katerih ne najde rešitve, zato bo verjetno odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Dva nje-na člana sta že odšla k Storžiču, GORENJSKA NOGOMETNA LIGA PRIČENJA Od nedeljo dal'e se bodo tudi jTorenjfki nogometaši v podzvezni ligi od tedna do tedna potegovali za točke in za vstop v višji razred tekmovanja. Letos bo gorenjsko prvenstvo še posebno privlačno, saj so na Nogometni zvezi sklenili, da bodo v prihodnji sezoni najboljša moštva slovenskih krajev tekmovala v dveh medekrajnih ligah. S tema ligama, ki bosta vmesni preizkušnji med podzveznimi in republiško ligo. nameravamo v Sloveniji vsaj delno re'iti vprašanje kval'e'e nogometne iere. kar pa je v skladu s predvidevanimi rszširi vami zve~nih lig verjetno eiini rro ni izhod. Spored tekem v C oren '»ki podzvezni liri za n^delio 15. aorih: ftkof.ia Leka - Partiznn : Jesen'-ct ob 15.30 uri: predtf*kma pionirjev ob 14-30 vri: Krani - Triglav B : Trži.' ob 10.30 uri; predtekma pionrjev ob 9. url; Šenčur - Svrbodi : Prelet en (lesce) ob 10.40 uri: predtekma pionirjev ob 9. uri. — 2. ki je spomladi startal precej oslabljen. Nekaj najboljših golnl-i-'kih rokometašev je namreč prestopilo v vrste kranjske S3ve. Leta je sedaj močno okrepljena, tako da bo ppomladi ree^n nasprotnik tudi najboljšim. Svoj vzpon proti vrhu je prišla že v nedeljo z visoko zmago proti Dupljam, ki jih je premagala s 25 :13. Vodeči Triglav je z medlo igro dosegel le ničlo zmago nad mlado ekipo Mladosti B z rezultatom 27 : 21. Iskra edini konkurent Triglavu za prvo mesto je doma visoko porazil drugo tržiško vrsto s 35 : 17, oslabljeni Storžič pa jo na Golniku s težavo pobral obe točki v srečanju z Radovljico — rezultat 12 :10. Na lestvici je le Sava zamenjala mesto z Radovljico, ostali pa so obdržali prejšnje pozicije. Triglav 10 9 1 0 213:128 19 Iskra 10 r» 0 1 218:119 18 Križe 10 6 2 2 155:119 1 1 Storžir 10 S 1 4 130:128 11 Mladost B 10 4 1 5 143:152 11 Borac 10 2 4 4 114:127 8 Sava 10 3 1 6 133:180 7 Radovljica 10 1 4 5 132:169 fi Tržič B 10 2 0 8 163:225 4 Duplje 10 1 1 7 126:175 4 KROS V PREDDVORU V počastitev ŠTAFETE MLADOSTI je TVD Partizan Preddvor -Bela priredil spomladanski kros, ki se ca je udeležilo 60 tekmovalcev. M«d pionirji je zmagal Vinko Roblek. pri mladinkah Tatjana Held, med mladinci Janez Kri-šelj, pri članih pa je bil najhitrejši Peter Polajnar. SZDL in Osnovna šola v Preddvora sta zmagovalcem poklonili prehodne pokale. S. S. objave Obrtno podjetje »INSTALATER«, KRANJ sprejme 2 STROJNA TEHNIKA Lahko so mlajši kandidati z nekajletno prakso v stroki. — Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Ponudbe pošljite na upravo pod-|a do 15. aprila 1962. tralnem delavskem svetu Veletrgovina »ŽIVILA«, Kranj, razpisuje delovno mesto delavca v skladišču. Pogoji: vojaščine prost, zdrav in da stanuje v bližini Kranja. Ponudbe oddati na gornji naslov. RAZPRODAJA MOTORNIH KOLES IN DVOKOLES Komisija za likvidacijo okrajnega gozdnega sklada Kranj bo dne 13. aprila 1962 razprodajala rabljena motorna koles? in dvo-kolesa. Prodaja bo v garaži Gozdnega gospodarstva, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. ob 9. uri. Planinsko društvo Križe proda 8 gostinskih miz in 30 stolov. Ogled v gostilni na Trsteniku. — Kupimo ali vzamemo v najem za dva meseca osla za prenos materiala. — Prenehali smo s poslova-niem zavetišča na Tr9tenlku. Za obisk Vam lepa hvala. Restavracija EVROPA Kranj je sedaj odprta brez prekinitve od 8. do 23. ure. Po potrebi za skupine obratovalni čas podaljšamo. Poseben prostor za zaključene družbe. Možnost plesa. V soboto, 21. aprila, bo v vseh prostorih hotela Evropa v Kranju plesna zabavna prireditev pod geslom V ZNAMENJU POMLADI. Rezervirajte pravočasno v recepciji hotela. I V TOČILNICI EVROPA v Kranju točijo odlična vina in druge v globoki žalosti sooročamo ža-pijače po nižjih cenah (brez pc* Ios T>° dobri in mučni bolezni pre- minul moj dragi mož FRANC ZUPANC Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dn ell. aprila 1962, ob 16. uri izpred hiše žalosti, Kocjano-va 15. na pokopališče v Šmartnem pri Kranju (StražiŠČe). Žalujoča žena Rezka; bratje Tone in Jaka, sestri Ka-inrina in Ivanka ter ostalo sorodstvo. Kranj, Zali log, Davča, Novake, Koper RAZPIS Tovarna gumijevih izdelkov -SAVA«. Kranj. Išče večje število nekvalificaranih delavcev, starih nad 18 let, za delo v proizvodnji. Interesenti naj .«e zglasijo v ka-drovsko-socialnem sektorju, oddelku za delovne odnose. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri Cen- sili«! »Prav.« Zaklical sem \Vilsonu: »Odvezi .spredaj in zadaj!« In Dicku: »S Curtisom razpnita veliko jadro!« Prijel sem govorilno cev. »S polovično močjo naprej!« sem dejal Carterju, ko je padla še druga vrv za privezovanje na palubo. Ko smo drseli mimo Hval Tija sc je Lovaas naslonil čez ograjo brvi in mi zaklical: »Kam se peljete, gospod Gansert?« »Fjaerland,« sem odgovoril. »Tam me boste našli, ko mi boste imeli kaj povedati.« »Okay. Na svidenje!« V pozdrav jc dvignil roko. Medtem so že razpeli veliko jadro. Za nami so pred temnimi obrisi tovarne sijale luči obeh kitolovk. Takoj ko smo bili za otoki, smo jadro zopet zvili in potisnili v vodo vesla. Zavili smo proti zalivu in neslišno drseli skozi noč. Na prvem primernem kraju sem z vrvmi privezal ladjo ra skale, kajti bal ,sem sc skritih podvodnih čeri. Potem smo šli na kopno in si natančneje ogledali pqložaj okoli mostu čez zaliv. Sklenil sem, da bom Sundcja počakal pri tem mestu, brž ko bo privezal svoj čoln. Med skalami jc bilo zelo tiho in temno. Prišli smo do mostu, se tam poslovili in poslušali tiho klokotanjc vode, ki se je pretakala med skalami. »Morda pa bo pristal na pomolu?« jc dejala Jill. »Tega skoro ne verjamem,« je odgovoril Curtis. »Ne,« sem pritrdil, »trudil se bo, da ne bo prišel Lovaasu pred oči.« »Morda pa bo zaradi tega ostal vendarle v Bovaagenu?« je pomislil Dick. »Mogoče je vse,« sem odgovoril. »Z druge strani pa Sunde nima nobenega razloga za domnevo, da bi bilo Lovaas vendarle šel tako daleč. Curtis se jc smejal: »Bila bi prava šaia, če bi Lovaas prišel na tako misel kot mi.« »Ce bi bilo tako,« sem dejal, »bi ga bil prej pričakal kje pri posta.ii.« »Morda,« je privolil Curtis. »Tiho!« Prijel me je za roko. »Kaj je?« Prisluškoval sem, vendar nisem mogel slišati ničesar drugega kot tiho klokotanjc vode pod mostom. »Zazdelo se mi je, da sem nekoga slišal klicati — tam preko, v smeri proti tovarni.« »Jc bil pač verjetno kdo od tovarniškega osebja,« sem dejal, »baj jc še zgodaj.« Nekaj časa smo š- stali in poslušali šumenje vode med skalami, toda cesa drugega nismo več slišali. Zato smo se vrnili na lidjO, nekai pojedli, medtem pa sta Wilson in Carter prevzela stražo. Nosili smo čevlje z gumijastimi podplati in temne obleke. Počasi se a> ki jih prireja tamkajšnja Delavska univerza. Menda se nagnete v dvorani Delavskega doma toliko ljudi, da zaradi stiske s prostorom kar omedlevajo. Seveda imajo sestre RK z omedlelimi polne roke dela ... Vu/ife, to sem slišal ondan; v ponedeljek pa sem jo na vrat — na nos ubral na Jesenice. S svojimi ocmt sem se hotel prepričati, koliko ,resmce je v tem pripovedovanju. Razen tega je bih na sporedu zanimivo predavanje pod naslovom »Zunanja pokuka v karikaturah*. Predavanje je bilo napovedano oh 19.30 mu Jaz pa - ne bodi len - sem zasedel svoj prostor ie ob sedmi uri. Ne bi rad, da bi mi poslušalci zasedli vsa mesta. Potlej sem čakal in pogledoval na uro. Petnajst minut je manjkalo do predavanja, dvorana pa prazna. Čas je mineval, ljudi pa od nikoder. Naposled so prvi poslušalci le prispeli. Kar na prste ene roke sem jih prešteli 3 ženske in 1 moški. Pri tem številu je tudi ostalo. Seveda so predavanje preložili na »boljše čase*. Strela skrtačena — ne vem. kaj bi storil s tistim, ki je govoril o tolikšnem obisku. Navsezadnje cisto posrečena potegavščina, škoda le, da me niso potegnili za 1. april. t Kranj ni kaj prida velik. Zato sem vse do nedavnega mislil, da ga poznam kot lastni žep. Tako je menil tudi stari Kranjčan, ki je ondan zaman iskal Jenkovo ulico. Družno sva staknila glave in ugibala. Ker nisva sama opravila, sva se lotila še drugih Kranjčanov. Pa so vsi zmajevali x glavami. Tudi za cesto m Čakalnica Je premajhna, zato imajo oboleli prostor za čakanje tudi v prostoru, v katerem se mori zdravnik umakniti za zasilne zavese, da lahko opravlja svoj poklic Staneta Žagarja so bili v zadregi. — Takrat mi je prišlo na misel, da ne bi bilo napak, če bi nekje v Kranju postavili načrt mesta Kranja. Prav gotovo bi zelo koristil Kranjčanom, še posebno pa tujcem, ki zaidejo v naše mesto. Morda bi se te naloge lotilo Turistično in olepševalna društvo. # Ste že gledali film »Rocco in njegovi bratje?* Jaz sem ga že, pa se nisem posebno zabaval. Ne zavoljo samega filma. Ta je čisto dober, pač pa zaradi nekaterih neotesanih gledalcev, ki so se udeležili premiere. Podoba je bila, da tih film silno dolgočasi, pa so si preganjali čas z raznimi neumestnimi pripombami, smehom in kaj vem kaj se. Naj si za v prihodnje zapomnijo tale nasvet: Če vam ta ali ona prireditev ni po godu, tedaj poberite šila in kopita. Ostali gledalci vam bodo zelo hvaležni, če jih ne i boste motili. \ Bodičar Gneča v neprezračeni čakalnici blejskega Zdravstvenega doma. Čakanje stoje marsikaterega utru^ kljub temu pa bo prišel do zdravniškega pregleda šele naslednji dan aH morda šele čez dva dni