DELAVSKA ENOTNOST DANES: RUBRIKA »POGOVORI 60« Leopold Krese: PREMALO IZKORIŠČENE MOŽNOSTI ZA POSPEŠENO GRADNJO STANOVANJ Dr. France Bučar: NOV RAZVOJ NAŠIH ŽELEZNIC PRVI MAJ V ZGODOVINI DELAVSKEGA GIBANJA Sobota, 16. oprita 1960 štev. 15, leto XVIII. pred kongresom socialistične zveze JUGOSLAVIJE NOVA SPODBUDA NAPREDKU SOCIALISTIČNIH ODNOSOV .Priprave za V. kongres So-cfalistične zveze delovnega uUdstva Jugoslavije so kontne. Bile so temeljite in plod-tle- Podrobna in vsestranska j^aliza dela in dosedanjih iz-s^enj Socialistične zveze je °krepiia njene organizacije, 2Ia$ti osnovne in občinske, ter ornogočila, da bo kongres (ki bo začel v ponedeljek, dne aprila, v Beogradu) nova sPodbuda socialističnemu ražnju in družbeni vlogi Socia-hstične zveze. , V obdobju med IV. in V. kongresom SZDLJ smo dosegli velike uspehe na vseh področjih socialistične graditve. S°cialistična demokracija je Postala vsakodnevna praksa Oaših delovnih ljudi, ki vedno b°lj samostojno in aktivno Usmerjajo gospodarsko in družbeno življenje. Sistem družbenega samoupravljanja zajema čedalje širša področja in dobiva iz dneva v dan globlje '•orenine in večji vpliv na ves oružbeni razvoj. Niso pa samo Večje pravice državljanov, Večja so tudi materialna sred-s,:va, o katerih delovni ljudje Neposredno odločajo v delavskih svetih, komunah, zadru-šsh, raznih organih družbene- upravljanja v javnih službah, svetih pri ljudskih odbo-cih, stanovanjskih skupnostih, zborih volivcev, hišnih svetih itd. in kolikor bližje so ta sredstva državljanom, kolikor Večje so možnosti, da neposredno upravljajo z njimi, to-iko bolj aktivno je zanimanje iiudi za vse skupne gospodarske in politične zadeve, se Pravi, toliko večja je družbeno P°iitična zavest. Zaradi tega pa postaja naše družbeno življenje čedalje bolj raznovrstno in bogato, vedno voč je družbenih pobud in no-vih oblik, ki omogočajo še bolj Neposredno odločanje državljanov. . Delavsko samoupravljanje se l® v zadnjih letih tako močno okrepilo, da je odločilno vpli-valo na razvoj družbenih od-Nosov in odnosov med ljudmi v delovnih kolektivih. Vloga samoupravnih organov pri delitvi dohodka gospodarske organizacije je vedno večja. Sistem nagrajevanja po delu Povečuje zanimanje za uprav-‘ianje, omogoča hitrejši napredek proizvodnje in uve-iavljanje 'pravilnih odnosov Naed proizvajalci. Obenem z razvojem delavskega upravljanja se je kre-Pilo tudi samoupravljanje v komunah, osnovnih družbenoekonomskih enotah, v katerih lrnajo delovni ljudje vse mož-Nosti, da odločajo o družbenih zadevah in najširše razvi-1^0 svojo ipiciativo ter uveljavijo svoje težnje in zahteve. leta 1953 do 1959 so se poročali proračunski dohodki občin in okrajev za več kot ovainpolkrat — od 66 milijard Na 174 milijard dinarjev —, sredstva lokalnih investicijskih tondov pa za 19-krat — od 6,7 Nhlijarde na 127 milijard di-Narjev. Tako postajajo občine osnovne družbeno-ekonomske skupnosti državljanov, njihova hnančna sredstva pa so vedno bolj odvisna od njihovih sposobnosti, da hitreje razvijajo gospodarsko moč in proizvod-Nost dela na svojem področju, rečji interes komune za razvoj Proizvodnih sil in produktiv-Posti dela trdneje povezuje mterese gospodarskih organi-?acij in komune, se pravi proizvajalcev in vseh državljanov kot potrošnikov. Individualni To je le del pomembnih hspehov, ki smo jih dosegli na Področju delavskega in druž-benega upravljanja v obdobju med iv. in v. kongresom So- cialistične zveze. Te uspehe pa smo dosegli v trdem boju z vsemi ostanki starega in preživelega — s konservativnimi pojmovanji, primitivizmom in ostanki administrativnega načina upravljanja, z birokratskimi težnjami, ki se kažejo v samovolji, podcenjevanju delavskih svetov in volje kolektivov, ljudskih odborov, njihovih svetov in zborov volivcev, s pojavi, kot so preslaba skrb za delovnega človeka, nove težnje po centralizaciji sredstev gospodarskih organizacij itd. Te težave pa smo lahko uspešno premagali samo zato, ker je pri tem aktivno sodelovalo sto in sto tisoč delovnih ljudi. Nadaljnji razvoj postavlja pred nas nove naloge in nove probleme. Se bolj bo treba razviti sistem družbenega razdeljevanja, tako da se bodo v njem lahko v polnem obsegu odražali socialistični proiz- . vodni odnosi, ki nastajajo v delavskem samoupravljanju in da bomo odpravili še zadnje ostanke najemniških odnosov med državo in delavci. Se nadalje bomo morali razvijati naš gospodarski sistem, ki naj omogoči, da bo prizadevanje posameznega delovnega človeka za boljše življenjske pogoje povsem odvisno od njegovega prizadevanja za večjo proizvodnost, se pravi od prizadevanja na delovnem mestu, pa tudi od njegove aktivnosti v organih delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja v komuni. Izpopolniti bo treba sistem družbenega samoupravljanja v posameznih družbenih službah, zlasti v socialnem in zdravstvenem zavarovanju, kjer bo treba prenesti sredstva z okrajev na občine in omogočiti uživalcem socialnega zavarovanja, da neposredno odločajo o njih uporabi. V našem družbenem sistemu torej dobiva delovni človek vedno večje pravice, le-te pa prinašajo tudi večje odgovornosti. S prenašanjem družbenih funkcij od državne uprave na organe samoupravljanja namreč ne dobivajo delovni ljudje samo večjih možnosti za ustvarjalno pobudo, za zboljšanje lastnih življenjskih pogojev, za vpliv na ves družbeni razvoj, ampak nujno prevzemajo tudi večje odgovornosti do skupnosti. Zato je tudi vloga Socialistične zveze kot vseljudskega parlamenta vedno večja. Socialistična zveza in vse njene organizacije (zlasti sindikati), ki postajajo bistveni sestavni del mehanizma družbenega upravljanja, se vedno bolj ukvarjajo z vsemi problemi, ki zadevajo komuno in posameznike, delujejo kot družbena kontrola nad delom samoupravnih organov, . zaščitnik koristi in pravic državljanov pred raznimi negativnimi pojavi, samovoljo in birokratskimi težnjami ter kot kritik egoističnih osebnih zahtev na račun drugih ali skupnosti. Gre torej za to, da organizacije Socialistične zveze usposobijo državljana za zavestnega nosilca demokratičnega mehanizma družbenega samoupravljanja. O vsem tem bodo govorili na V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Temeljite priprave nanj (podrobno proučevanje dosedanjega dela organizacij Socialistične zveze, njihovih izkušenj in novih nalog, ki jih postavlja pred nas nadaljnji socialistični razvoj) so nam porok, da bo kongres res pomembna spodbuda napredku socialističnih odnosov in vse naše socialistične prakse. PO SKUPŠČINAH OKRAJNIH ZAVODOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Občine vse bolj postajajo osnovne družbeno-ekonomske skupnosti proizvajalcev in okvir osnovne družbene delitve. V njih odločajo o delitvi večine sredstev, ustvarjenih v občini. Za tem razvojem pa zaostaja upravljanje s sredstvi socialnega Zavarovanja. Ta sredstva se namreč zbirajo v okrajnih zavodih za socialno zavarovanje, kar pomeni, da z njimi upravljajo (odločajo o njih porabi) okrajni zavodi za socialno zavarovanje, oziroma njihove skupščine in izvršilni odbori. V praksi pa niso izjemni primeri, da te skupščine samo sprejemajo predloge in zahteve okrajnih ljudskih odborov. Medtem ko so se občine vse bolj razvijale in družbeno ekonomsko osamosvajale, je šlo socialno zavarovanje nasprotno pot. Ko so ukinili nekatere okraje, so hkrati združevali okrajne zavode za socialno zavarovanje, s čimer so zbrana sredstva še bolj oddaljili od tistih, ki jih ustvarjajo. Tako danes praktično le o prispevku za socialno zavarovanje, ki je del osebnih dohodkov vseh zavarovancev 'ozironia vseh zaposlenih, rie morejo odločati v komunah in so zaradi tega — kot večkrat slišimo . — »nezainteresirani« za gospodarjenje s temi sredstvi. Ni odveč poudariti, da gre za denar, ki je neposredni del zavarovančevega zaslužka, s katerim bi toliko bolj morali gospodariti zavarovanci sami. Zato je vse glasnejša zahteva, da se danes že zastarela oblika zavodov za socialno zavarovanje v prihodnosti spremeni. Mimo tega niso mogle tudi skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Gorici, ki so do objave tega članka že imele zasedanja, pričakovati pa je, da bodo o tem spregovorili tudi v drugih okrajih. Skupščine so razpravljale tudi o prevelikih stroških, ki včasih nerazumljivo naglo naraščajo, in o tem, da so pri vsej stvari občine, podjetja in konec koncev večina zavarovancev »ravnodušni« do tega vprašanja, pa čeprav dejansko niso ravnodušni. Zavarovanca pa iz izkušenj vedo, da lahko — vključno na svojih zborih — povedo le, če so zadovoljni s socialnim zavarovanjem ali zdravstveno mrežo, ne morejo pa odločati o dinarju, ki ga porabijo za socialno zavarovanje. Zato aktivni zavarovanci dejansko ne prištevajo prispevka za socialno zavarovanje med svoje osebne dohodke in govore o sredstvih socialnega zavarovanja tako, kot da ne bi šlo za njihova sredstva, kot da bi pozabili, da je na njihovih plačilnih listah ta prispevek odštet od njihovega zaslužka. (Pa tudi skupščine zavodov za socialno zavarovanje govore o teh sredstvih kot o denarju zavodov in ne zavarovancev!) Sicer vsakdo lahko izkoristi pravice, ki mu jih daje zakon o socialnem zavarovanju, toda če jih ne, ne vpijva to na ^njegovo življenjsko raven. * Poglejmo, kaj to pomeni v praksi. Tam, kjer je veliko zaposlenih, prispevajo več v sklade socialnega zavarovanja. Toda še zdaleč niso od tega odvisne usluge, ki jih sprejmejo zavarovanci, od socialnega zavarovanja oziroma njegovih skladov. Vseeno je, kje in koliko zavarovanci obiskujejo zdravnike, porabijo zdravil itd. Ponekod pač bolj uporabljajo svoje pravice, pri tem pa ne mislijo, da utegnejo pretiravati v potrošnji zdravštvenih uslug, drugod pa so bolj gospodarni. Toda vse se izravna. Z zbranimi sredstva (prispevkom) gospodarijo okrajni zavodi in zato preprosto krijejo primanjkljaje tam, kjer so nastali zaradi prevelike porabe (in ki je bila v nesorazmerju z njihovimi pri- cnmrlrD fnlrn rla -tiTn x?,,7nmp‘in tam. kjer so porabili manj, oziroma so imeli več sredstev. Seveda, saj so ta sredstva praktično odtujena od tistih, ki jih ustvarijo. Višek tega so dogovori na okrajih, kjer velikokrat odločijo, za kaj bodo porabili enventualni presežek iz sklada za zdravstveno zavarovanje, ne da bi lahko o tem odločali v občinah, kjer so ta sredstva ustvarili. To pa dopušča možnost, da kraji, kjer je največ, delavcev in je njih prispevek socialnemu zavarovanju največji, grade zdravstvene domove pretežno kmečkim krajem, medtem ko jih sami pogrešajo, ali še nimajo tistih zdravstvenih ustanov, ki jih potrebujejo. Ce že osebne dohodke ne , delimo iz skupne »zbiralnice« na okrajih, naj bi tudi s sredstvi socialnega zavarovanja upravljali v okviru komun. Nedvomno se bomo pri tem vsi brez izjeme bolj zanimali za njihovo uporabo in tako preprečevali razmetavanje. Občine naj bodo nosilci pravice za 'gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja. Tam naj presodijo, ali imajo sredstva za bolnišnico in v kateri bolnišnici računajo na posteljo (da bodo podprli gradnjo), kje rabijo nov zdravstveni dom, kje pa bodo lahko gradili naprave za rekreacijo. Najbrž bodo nastajali problemi, ki bodo zadevali več občin in jih ena sama ne bo mogla rešiti. Neko posebno zdravstveno ustanovo, na primer bolnišnico, najbrž ne bo mogla graditi le ena občina, čeprav bi jo občani gotovo potrebovali. Zato pa se bodo občine lahko dogovorile, to je, prostovoljno odločile, kje zgraditi takšno ustanovo in koliko bodo prispevale za gradnjo. Morda katera občina ne bo hotela sodelovati s svojimi sredstvi. Dopustimo ji to možnost, toda občani bodo vedeli, da so se zavestno odrekli vseh uslug tiste ustanove. Tedaj bo tudi družbeno upravljanje v socialnem zavarovanju bolj učinkovito. Verjetno v poročilih okrajnih zavodov za socialno zavarovanje ne bomo več brali stvari, kot jih na primer letos v poslovnem poročilu ljubljanskega okrajnega zavoda — da se je zasedanj skupščine 1959. leta udeleževalo povprečno 68 °/o članov in da. je izostanek opravičilo povprečno le 11 °/o članov ... Vseh petih zasedanj (kolikor jih je imela skupščina lani) se je udeležilo le 20,92 "/o članov, in da, kot pravijo v poročilu, »omenjeni statistični podatki kažejo, da se nekateri člani premalo zavedajo odgovornosti...« (Sicer pa tudi drugod ni veliko bolje.) Ali se ne zavedajo odgovornosti, ali pa so jo kar prepustiti tistim, ki jo danes imajo? Nedvomno bi pokazali več odgovornosti, če bi odločali o problemih socialnega zavarovanja (in seveda o sredstvih njegovih skladov) v svojih občinah. Take so zahteve delavcev, ki pričakujejo od številnih komisij, ki se v zveznem merilu ukvarjajo s temi vprašanji, tudi primerno rešitev. Občine naj bodo samostojne tudi na tem področju. Naj gospodarijo s sredstvi socialnega zavarovanja tako, kot gospodarijo z drugimi. Javna tajnost je, da je proti tej upravičeni težnji močan odpor. Toda naš družbeni razvoj je premagal podobne težave v gospodarstvu in na drugih področjih, pa jih bo še tu. Danes se je že pokazalo, da so v občinah sposobni gospodariti, toda imeti morajo sredstva, s katerimi gospodarijo. To velja tudi za sredstva socialnega zavarovanja. Vsem nam je — blago rečeno — zelo neljuba bojazen nekaterih, ki mislijo, da v občinah ne znamo gospodariti in da bi z vsemi sredstvi morali gospodariti vsaj okraji. Zato je danes odveč sleherno prepričevanje: »Skladi . socialnega zavarovanja so sicer del osebnega dohodka zaposlenih. Sredstva so vaša, vendar moramo mi skrbeti, da jih smotrno uporabljate.« Se kako smotrno bodo občani gospodarili z njimi, če bodo vedeli, da jih uporabljajo zase in da je prav od njihove gospodarnosti odvisen tudi napredek zdravstva v njihovi občini. DANILO DOMAJNKO Zahtevo, da je treba zdravstveno službo kar najbolj približati prebivalcem, so še najbolje uresničili v tistih podjetph, v katerm imajo obratne ambulante. Podjetja večidel opremljajo svoje ambulante, tu in tam pa dobe tudi pomoč od zavodov za socialno zava-rovanie. Vse boli pa zahtevajo, da bi — kot ustvarjalci sredstev socialnega zavarovanja — lahko gospodarili s temi sredstvi, da bi notem po lastni presoji investirali v zdravstvo (bodisi v tovarni ali občini), hkrati pa bili tudi bolj zainteresiram za napredek zdravstva. (Na sliki: prizor iz obratne ambulante v »Metalni« Maribor. Foto: Milan Šparovec.) 7 dni v Sindikatih Delo in razprave na sejah okrajnih in občinskih sindikalnih svetov so bili v preteklem tednu v veliki _ meri posvečene pripravam občnih zborov občinskih sindikalnih svetov. ® Člani tajmižtva OSS Celje so v tem času obiskali občine Šoštanj, Konjice, Laško, Šmarje m Žalec ter s predstavniki občinskih političnih organizacij razpravljali o bodočih kadrih občinskih sindikalnih svetov. Le-ti naj bodo predvsem mlajši, politično in ekonomsko razgledani delavci. Podobne razgovore bodo imeli tudi v ostalih občinah celjskega okraja. • Občinski sindikalni sveti Ljutomer, Lendava, Beltinci in Murska Sobota so imeli seje plenumov glede priprav na občne zbore. Do izraza je prišlo mnenje, naj vsebujejo poročila, ki bodo podana na občnih zborih, zlasti akcije sindikatov o gospodarjenju, nagrajevanju, delavskem upravljanju, kadrovskih ih socialnih problemih itd. ® Pretekli teden je bil občni zbor sindikalne podružnice »Teh-nogradnje« Ožbalt. V začetku ta podružnica ni bila delavna. Po polletni konferenoi, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo podružnice, pa se je stanje zače’o izboljševati, tako da je sedaj 78 odstotkov vseh zaposlenih včlanjenih v sindikalno organizacijo. • Glede priprav na volitve delavskih svetov je pretekli teden ObSS Radovljica sklical dvoje posvetovanj, in sicer eno z novoizvoljenimi predsedniki sindikalnih podružnic trgovinskih in gostinskih delavcev in drugo s predsedniki podružnic in predsedniki delavskih svetov industrijskih podjetij. • Na seji komisije za delavsko upravljanje pri OSS Celje je bilo poudarjeno, da je treba pri izbiri članov za nove delavske svete paziti na razmerje med delavci iz neposredne proizvodnje In ostalimi, ki naj bo 75 odstotkov proti 25 odstotkov v korist prvih. • Na seji predsedstva ObSS ptuj so podrobno razpravljali o zaključkih IV. plenuma Centrai-nega sveta ZSJ glede koriščenja prostega časa delavcev, kulturnega in športnega razvedrila ter oddiha. Govorili so tudi kako je glede tega v ptujski občini ter o nalogah, ki naj se jih lotijo sindikati in ostali činitelji na tem področju. Razpravljali so tudi o gradnji delavskega doma v Ptuju ter ustanovitve delavskih klubov v Ptuju, Kidričevem in Majšperku. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ŽALEC Izvršni odbori vedo - člani ne Ni slučajno, da je bilo na občnem zboru občinskega gospodarskih organizacijah, ra2' sindikalnega sveta Žalec izrečenih precej ugotovitev PravlJal je o položaju trgov^j kakšne uspehe so dosegle posamezne gospodarske pa- obrtl Tod? noge, posamezna podjetja in katere slabosti vol in b je sodil, da bi moral v F odnravit; d« k; u;n V J i.• ~ v.r g?! , , velJa samezmh primerih zbor prolZJ.t ■ ?Pr,aI“ ’ dn e”1*1 ^uspehi se večji. Struktura pre- jalcev tudi razpravljali o Hvalstva se v Savinjski dolini zelo naglo spreminja, matiki določenih podjetij, PrF, j x j, 1 ol,cini Je zaposlenih izven kmetijstva že 60 vsem pa’ da bi morali čutitl ^ odstotkov prebivalstva. Industrija se čedalje bolj krepi, zato je tud! perečih problemov precej več in aktivnost sindikalnih organizacij mora biti vse večia. Ena izmed kritičnih ocen na račun slabosti sindikalnih organizacij je bila izrečena ob obravnavanju, kakšne uspehe so podjetja dosegla na področju nagrajevanja. V posameznih podjetjih se na tem področju še niso premaknili naprej. Obdržali so v glavnem stare oblike nagrajeva- vsem pa, da bi morali čutiti borniki večjo odgovornost <3° v. livcev. Zborni volivcev-proizvaJa cev so premalo izkoriščena °,„a dela tega organa, to še ni stalt vez zbora z volivci. Zbori voh pa je, da so v nekaterih podjetjih eev-proizvajalcev so po mnen) pri delitvi sredstev sklade okre- občnega zbora najbolj primer", pili. Ce bi bilo delo sindikalnih obIika vsklajevanja prizadeva organizacij aktivnejše, do taks- ^ 1!omunf>.so- nih slabosti prav gotovo ne bi kjv2 ne tistih, ki jih Uanja v občini. Kako je in boz mi odločitvami3 sklicevali zbore v prcdvsem zellta “ mladih ljudi razvojem nagrajevanja po uciU' .. .... .. lv’CVclxl tuvie v z npnrmnlnn L-h «1._________: enotami z ^ ua Diio tajcsmn ustvarijo SaiboVoljTlih Postopkov neprimer- povsem onemogočeni, če bi bil zbor proizvajalcev v tesnejšem stiku z volivci in prisluhnil njihovemu mnen j y ter se po tem , ‘ li n , 1.slvan-, vecjide- mi odločitvami sklicevali zhora v Preavsem zeuta - mladih ljudi razvojem nagrajevanja pc ez investicijskih zneskov občine podjetjih jim razložili o čem na neP0PoIno šolsko izobrazbo, ku, z ekonomskimi enoto—-nlo namenjenih za grad- meravaTo’ raTpr^ljaL in orSi na Mladin° b° treba načrtneje zmanjšanjem fluktuacije, s W' lokairIf fTf0™3 draglb trgovskih sej0 s p0buc]amj Jin priporočili usaierjat1 v poklice (na primer operacijo, z rekonstrukcijami jtd' tnrolfV"kei.Zgradbe ki jih jPe izrekel zbor vE^ ^ T^klh na a«teljišče) in pri Skratka več o osnovi in manj ® lokalov (štiri trgovske zgradbe bodo stale nad 200 milijonov dinarjev) za ureditev garaž avtoservisa (garaže bodo stale prav tako nad 200 milijonov dinarjev) itd. Stališča o investiranju so bila znana že lani, je bilo rečeno, toda kljub temu jih oddelek za gospodarstvo občine ni upošteval, Nedvomno je res, da je treba trgovino modernizirati. Toda res je tudi, da velja tehtno premo-triti, ali bodo trgovska podjetja tem delu bo moral pri odigrati tudi ki jih je izrekel zbor volivcev! proizvajalcev. V bodoče gre torei ““ “‘7a‘ za boljšo metodo dela proizvajal- ?ll?dlkat suvoi° vloS°-. Zato je za-cev, občinski aparat pa bo moral bl b,t usJyarih. v, Prihod- spremeniti svojo metodo dela JA ed- obcinskim sindikalnim svetom in prosvetnimi delavci P. D. tesnejši ter plodnejši stiki. posledicah, več o tem, od tes^ je pravzaprav potem odvisno tud1 urejanje drugih problemov, o ka terih pa so govorili (zdravstvo, šport, razvedrilo, prehrana itd)' A. ČEBULJ , „ r:v;,T 7' .... puljenja trg bi bil lahko bolje preskrbljen sama zmogla odplačevati anuite- S kmp-ti iškimi __ .• „ f/a in Cm m j • «. s kmetijskimi pridelki, mesom in povrtninanli, če bi v bližini razvili močno kmetijsko posestvo, če bi imeli dovolj skladišč, smotrneje uredili preskrbo trga s temi pridelki iz drugih krajev in podobno. Jeseniški delavec bi po-. tlej manj občutil nihanje cen kmetijskih pridelkov. Povsem jasno je, da bi se morala ta stališča, ki so se izoblikovala tudi na zborih volivcev, na DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; DORNIK PETER. MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER Ust izhaja v uredniški povezav) t -Radom- - Naslov uredništva StvaP39-V18i do*biR3"aii 'Jr1,7« Z P0!1 Pred 284. telefon urednl-v Ljubljani St 600 705/1'83 - Posamezna^JtetdlkaKstane Ao' dm”111 “kanWp ST8 J0, PPUetnaToo iTZZ SVn ^ tiska CZP -Ljudska pravica - - Poštnina plačana v gotovini List te in se ne bodo morda zavoljo visokih dajatev branila takšnih lokalov in jih zapirala, kot se sedaj na Jesenicah že dogaja: Občni zbor je grajal takšno politiko in ugotovil, da marsikatero od zastavljenih nalog v letošnjem letu ne bi mogli uresničiti, če ne bi kolektiv Železarne prispeval del svojih sredstev. Naslednji pojav, ki je doživel kritično oceno, je bil način zdru-ževanja gospodarskih organizacij v minulem letu. Pri združevanju posameznih gospodarskih organizacij ni prišla do izraza pobuda za to iz kolektivov, temveč v večini primerov prav tako iz oddelka za gospodarstvo. Le-ta je skliceval direktorje podjetij in »dobronamerni nasveti« so imeli pogostokrat prizvok groženj, saj je bilo rečeno, da bo ta ali oni laže ali teže dobil kredite, če ne upošteva izrečene pobude. Občinskemu sindikalnemu svetu se je zdelo potrebno izreči takšno kritično oceno o načinu združevanja, kajti sodil je, da zavoljo takšnih načinov vsa združevanja niso po- >»■:* Hm, drugače je za vsak dinar taka reč, tega pa skoraj vprašati ne bi smel, kamm nese...! 1 KONGRES sindikata trgovinskih, gostin skih in turističnih DELAVCEV JUGOSLAVIJE V V ■■M; E PRODAJALNE IN RESTAVRACIJE Štiriletna bilanca dela sindikata je po splošni oteni samo večje investicijske vloge. * —-----------------------------------------:------------------------Obstaja namreč cela vrsta mož- kongresa pozitivna. Delavci, zaposleni v trgovini, go- nosti za razv°i turizma, za kate--------------i_______________________I____?________________5_____________ rih realizacijo niso potrebni veli- ___________________________________________________________ lcali£at lllsu jjuvicuiii ven- Prve tri štiristanovanjske zgradbe, ki jih je postavila stanovanjska zadruga vevških papirničarjev. ki izcjatki Tako z odpiranjem Najemnina za stanovanje ne bo visoka, saj so bili tudi potrebni krediti za gradnjo zelo nizki. Za-J^tvu in turizmu, so s svojo priz.devnostjo pripo- preaaMn'?ostt„,i,ih obr?tov 5 £S?£r2£?Z drugarjev iz papirnice v Vevčah, ob njih pa bo nemara že letos zakoličila še dvanajst stanovanj — tretja skupina j^eli k večjemu promet,,, k večji p,od„klivnorii deln, ^ _ .... . ______. dalje z organizacijo • izletov, ekskurzij, krožnih poto- ^ kol j racionalni uporabi investicij, skratka k vse^nu vanj in obiskov zgodovinskih kra-----------------------—-----------------------------------------jev. Skratka, turistične gospodar- kstemu, kar naj bi izboljšalo trgovino, gostinstvo in ske organizacije morajo pokazati '— ---------------------------;............................, več pobude in poslovne podjetno- kirizem. Hkrati so sprejemali ukrepe tudi za osebno stl kot doslek ' ------------------------------------Seveda je za reševanje mate- ^okovno izpopolnjevanje, za izboljšanje življenjske ^vmf^osSva m^tu- i ,, , ....v . . rizma nujno, da se sindikati za- ^ kulturne m politične ravni. vzemajo tudi za napredek delav- — skega samoupravljanja in sistema Ena izmed nalog, ki jih je po- lavcev, zaposlenih v prodajalnah nagrajevanja, za izobraževanje stavil kongres na prvo mesto, je: in gostinskih obratih. Zato je kadrov in za izboli anje ziv jenj g°stinstvo in turizem. kongres zavzel stališče, naj traja ske ravnl delavcev. ^ . T . delovni čas delavcev, ki strežejo Uvedba sistema delitve oseb- Predsednik prve stanovanjske niča v Vevčah premogovno žlin- lektiv od tega, pa je v primeru ^ potrošnikom v prodajalnah z eno nih dohodkov po učinku je pove- zadruge, ki jo je organizirala dro na poseben prostor, ki je bil prve skupine zadružnikov 15 celjskim vlogam v minuiin le- ^ ^ rala 7animanie delavcev za delo tovarna papirja v Vevčah, je za- ze kdo ve kdaj določen za smeti praznih, stanovanj, iz katerih se tlh pogosto še vedno -ozko grlo« od sedem do sede™,in Po1 o?ganov upravljanja Ugotovili pa čel z vprašanjem: ' in za odpadni material. Tu je bodo zadružniki izselili v 12 no- 1 Preskrbovanju naših državlja- ure dnevno. Preostane e ovne ^ da so v tem delu je vedno po- »Povejte mi, kdo izmed de- žlindra počasi oksidirala, žveplo vib. Teh 15 stanovanj ostane ko-lov- Lokali in prodajne zmoglji- ga ?asa na3 delavci porabijo za > . birokratizrna in 0dpora proti lavcev pa ima danes pri roki je v njej gubilo svojo moč, po- lektivu, ki ima še zmerom okoli '0sti niso zadovoljivi zato usluge strezen!e potrošnikom, ki so ob kritiki javi nezadostni demo- pol milijona, ki bi ga sicer po- časi se je usedala. sto nerešenih prošenj za stano- PRI ČLANIH STANOVANJSKE ZADRUGE V VEVČAH NAJCENEJŠE - A VENDAR LEPO IN UDOBNO STANOVANJE niso zadovoljivi, zato usluge “ . zrnzz * f-r-r a r itvu .. , J gajn itd. V prodajalnah z delje- ju m turizmu. StevHo proda- delovnim časom je treba ,n. se le v obdobju med obema tudi UVesti dan z nedeljenim de-^ogrespma povečalo le za 10°/o, iovnim časom enkrat na teden, nedtem ko je promet v trgovini praviloma ob sobotah. Delavcem, a drobno narasel na 74 “/o. Ste- ki so zaposleni v prodajalnah l'1'0 ležišč v gostinstvu se je zvi- kruha, mleka, mesa, sadja in ze-za 18, število sedežev v re- lenjave ter delajo ob sobotah po-^avracijah za 13% medtem ko poldne in ob nedeljah dopoldne, 16 število nočnin naraslo za 72, je treba zagotoviti prost dan med Ml« promet e. 43, »MM kritiki, pojavi nezadostni demokratičnosti in slabega sodelovanji 2 organi komune. Pa za 125 "/o. bi bile prodajalne v turističnih krajih odprte tudi ob nedeljah. SODELOVANJE MED INDUSTRIJO IN GOSTINSTVOM bova}, če bi se hotel vpisati Novice v časopisih, ki so go- vanja.« v to ah ono stanovanjsko za- vorjje 0 izdelovanju zidakov iz Papirnica v Vevčah dograjuje drugo.« žlindre, so navdušile papirničar- blok s 36 stanovanji. Stroški za Odgovoril je kar sam: je, da so se tudi sami lotili po- gradnjo bremenijo sklade tovar- »Mislim, da je takšnih denar- izkusa. Kolektiv je nabavil stroj ne’ ki J™*0*.: te“ Jf nilcnv orpklcto malo! 7avnlio te- za izdelavo zidakov in si uredil vrsto obveznosti v zvez1! z re- ra smo mi organizirali zadrugo nekakšno opekarno tik pod ne- konstrukcijo in modernizacijo, ga smo mi^organizirali zadrugo ^ p Prnoi^^“ f" -hte- se nas je vpisalo dvanajst. Med Prvi zidak iz žlindre je za- vala tudi sto nov h d 1. 111 njimi s0 zastopniki vseh tistih pustil stroj. Njegova vrednost za »Z novimi delavci — nove istvu in turizmu. Ste- dejavnosti ki so potreb- zadružnike je — 56 dinarjev, ko- prošnje za stanovanja. Kdaj bo vilka je vsekakor upoštevanja ne • gradnji. Imamo mizarja, likor stane štiri kilograme ce- naša tovarna spet lahko gradila, vredna, vendar so v uvajanju te- eiejctrigarjai zidarja, vodnega in- menta, ki ga vsebuje. Prostorno ne vemo. Prav zato pa je prav, ga sistema tudi določene po- nh^Jno’tiott, ro hrpz nn velia za devet navadnih zi- manjkljivosti. NADALJNJA OBDELAVA SISTEMA DELITVE srede gospodarskih organizacij v trgovini, gostinstvu in turizmu. Ste- :o v uvajanju električarja, zidarja, vodnega in- menta, ki ga vsebuje. .Prostorno ne vemo. rrav zato pa je (irav, ga sisieuiu tudi določene po- gjalaterja... Občina nam je brez pa velja za devet navadnih zi- da se pri nas uveljavlja način manjkljivosti. Najpomembnejša e^lagdnja nakazala kredit in si- dakov iz ilovice, katerih cena pa zadružne gradnje. Hiše rastejo med njimi je pomanjkanje izde- cer _ miiiion in poi na osebo, je 15 dinarjev kos. natanko po urbanističnem načrtu lanega sistema notranje orgamza- za vse skupaj _ 18 milijonov! Prihranek je očiten. - Sto naše občine. Prihranki na ma- cije, ki bi bila osnova za pravilno nagrt je — tri štiristano- tisoč dinarjev pri gradnji enega terialu razdelitev osebnih dohodkov po van;ske) dvonadstropne hiše. stanovanja. zbirajc kongres pozval Vsak1 iz: ’ •• J- občine. Prihranki na ma-in delovni sili se počasi zbirajo milijone. Zadružniki Na poti modernizacije , Spričo takšnega stanja se je kongres postavil na stališče, da je Vladov gospodarskih organizacij mislili predvsem na pripravljanje samezni.r v podjetju v položaj, ko ^0j vi0žjli v gradnjo vsak svojih žiinf]rini)1 opeki vscm pa P°sum in dobro volj 1,1 za zaontnvitev večnih investicii- hrane in na reševanje problemov bo od njunega dela in od ekonom- i800 UJ> Delovno uro pa vredno- ' Stanovanjske zadruge v \ ev- skih c 5 nianih družbene prehrane. Namesto šte- skega dela v poslovanju odvisen |jm0 s pjo dinarji; potemtakem ' čah predajajo delo druga drugi. 21‘,.Sredste^ v a™2*3611111 Ptamn, vilnih okrepčevainic in raznih tudi njun osebni položaj oziroma • vsak izmed nas že prispeval »Člani zadruge, ki delajo vsak Ko konča poslednja z gradnjo, v ‘ za finansiranje graditve gostdrii kj točijo le alkoholne pl- višina osebnega dohodka. L,J'uSa 180.000 dinarjev, vsi skupaj pa dan na gradbišču, verjetno le mora še pred vselitvijo organi- Jih objektov in za nakup jage^ bi bilo treba odpreti več so- naloga je uvedba delitve osebnih nejtaj na(j cjva milijona. Razen težko izpolnjujejo svoje delovne zirati novo zadrugo, kar pa ni Pfeme. dobnih restavracij in gostinskih dohodkov po delovnem učinku v tega »denarja« pa se je še vsak obveznosti v tovarni?« težko, saj je interesentov več kot Pri obravnavi nalog za napre- obratov, ki bi zagotavljali potroš- gostinstvu, turizmu in v kolekti- obvezai) da bo v času do vselitve n. j, , „ Jek v trpini gostinstvu in tu- nikom kvalitetno in poceni pre- vih zunanje trgovine, ta doslej - vplačal 300.000 dinarjev za nakup T tudi delovne izkušnje: namreč tru- di, da v tovarni napravi čimveč, ... prvo betonsko ploščo so za- — • • jk. 1 • J . l-. valvvrnli o/-»c-Vv»C» »CT 11 v* fl l,ll _ f > CZ.JLIVJO 11 V I.V7 » CII. OAA » ^ avv/, uiaj J ^ ^ v fln.tinstvu in tu- iiinoni nvau«:-.- ... i,...", n— ’-ih zunanje trgovine, ki doslej - tpiJ&TimOOO dinarjev za naitap Direktor papirnice odgovarja zflcij^ nove skUpinj ja predaja S* Kongres posebej raz- ^ 7 .n!.! «, vsak,. « ZTš&TSrz ;„»■» “s-sre asssrs ssusr s. & trasnsm ongres pripravljeno gradivo, je prodajati tudi na pol pripravlje- Na kongresu so razpravljali more. Pri delu nam pomaga tudi primerilo, bi nas ne motilo Za- «o ze. .^ in šthhlesct ni ut! ^ ^Jej v naši deželi okoli 50 pro- ne obroke hrane. tudi 0 skrbf za življenjske pogoje tovarna - dala nam je na upo- družna gradnja je neke vrste m- v cm un m stmdeset mini aialn in 40 restavracij, ki obra- analizi stanja turističnega delavcev, o izobraževanju kadrov, rabo mešalce za beton, dvigala, vestmija tudi za nase dobro in jslnarni in gostinskimi obrati, so udeleženci kongresa mnenja, aa se morajo organizacije in or-garii sindikata tudi v prihodnje Zavzemati za odpiranje teh so-a°bnih prodajaln in restavracij. Vzporedno z modernizacijo "Sovine, gostinstva in turizma je jU5tio izpopolnjevati organizacijo ? delo gospodarskih podjetij. Do-"ei so v tem smislu ustanavljali ,®^a, moderno opremljena pod-1 is. urejali posamezne službe 'd tako dalje. Ta prizadevanja so ae Pokazala koristna, pojavljale Pa so se tudi določene negativne ■fznje: birokratizem in zaprtost ase pn delu, preprečevanje po-^de enot ..................... ta^O SO SREČANJA NEZAPOSLENIH Z BIROKRACIJO Za tovarno leži velika gramoznica. Iz nje odpelje kdaj pa kdaj kakšen tovornjak, sicer pa jo prerašča plevel. Neko gradbeno podjetje je pripravljeno v tej gramoznici zgraditi tovarno za izdelavo gradbenih elementov. Občina pa se ne more odločiti! Svoje dni je zaprla svoja vrata opekarna v Zadvoru. Rekli so — zaslužek je preskop! Papirničarji pa pravijo: po vrsti. Iz žepa je vzel časopis Državljanu so klecnila kolena, _ j,pi0 tovarno grad- počuti dobro, Če stoji V vrsti fn ga medtem prebral. Ko je pri- vendar se je odpravil na zemlji- Ugoih ekmentov pred nosen?, pobi počutil niti takrat, če bi šel na vrsto in Stopil v sobo, je ško knjigo. Spet disciplinirano in bemh elementov preč. no o , P , •N-i i---------j_i_i— 1— i« za njim škrtnil ključ v vratih, brez godrnjanja. »da ne bi kdo izkoristil odprtih »Ne izplača se čakati,« mu je vrat«. rekel eden izmed tistih, ki so »Kaj želite?« ga je vprašal ti- stali pred pisarno. »Dvajset ljudi , . . . , »• -i v—,___A .-J K/-« T*tr\l H no OBOTE Kadar kdo prejme odločbo s katero ga požiljajo na sob« "StnLT.Td.S posredovalnico za delo, je takoj v položaju, ki iu vre- " ■ v " ----'-1— den zavidanja. Nihče se ne počuti, dobro, če stoji v vrst ____ _____________________ _________________________ vrsti nezaposlenih. Dobro se ne bi počutil niti takrat, ce bi vse šlo tako, kakor si je zamislil zakonodajalec, ko je • 1 . • Z ^ V. K Ir T Vk-nOTT InCTnA delu, preprečevanje po- sprejemal predpise o pravicah tistih, ki so brez Itudne -u.c enot v podjetjih itd. Prav krivde nezaposleni. Kako pa se šele počuti, ko neKje „^aj zeilw;i„ JC - - ----- - ;ako so ugotovili, da se še vedno »/aškrinlie« in ko nezaposleni delavec ah nameščenec sti, ki daje potrdila. Popravil si je pred menoj, kmalu bo poldne. ^Počasi razvija neposredno po- r »• ff]avo ob zid malomarnosti in ravnodušnosti? O je naočnike, da bi bolje videl. Predstavljajte st, koliko Iju i si fesrtra-ias; £ p&°uje llednji prime, "g** • ^ S,Jf1 tem bi bilo naše delo še enkrat lažje in stroški za gradnjo še enkrat manjši!« tivodnjc^6za^cTI^delež^rosistične tem pripoveduje naslednji primer. PromLf6 v i skupnem^ blagovnem ^zdravo! Prijavljam se,« je ioma« s sPevatU fel° vellk* K.„tw^tične rekel srednje velik človek, potem *.^v tudi razne lokalistične trrofo nu katerih ie kupljeno ževalnine.« imetje, izpisuje, toži...« iema« so mu rekli v drugi sobi. “-Ali imate nepremičnine?« Nezaposleni državljan j'e spo- Vendar pazite, veljalo bo od »Hm,« se je zmedel državljan, znal, da nima smisla čakati, zato Pred vsako novozgrajeno hišo je košček vrta. Za zelenjavo in nič več, za razvedrilo in nc za napor. S predsednikom sva si ogle- s? čsjrs s » sstjssrs« f tolia: hladilnikov bitoljske to- zapisano oa sp j j y j n& opozoril usluž. ..Rako se pišete? Kj »Hm,« se je zmedel državljan, znal, da nima smisla čakati, zato doval- stan0Yanja. veiika> SOnč-»ničesar nimam. To boste gotovo se je odpravil na zavod za social- prostornn arae ne more kupiti nobeno trgovsko podjetje brez posredovala lokalnega grosista. Zato je Kongres sprejel sklep, da si je “Oba prizadevati za čimbolj ne-Posredno povezavo trgovine na »robno s proizvodnjo in, kjerkoli to ekonomsko upravičeno, ometati posredovanje grosistične “Sovine. sredah in sobotah. »Malo počakajte, da pride tovariš, ki dela za to mizo,« se je benec. na koncu Opoz°ril ^ jetef 'kom ttan^tef ^ In se je napotil na občinski imate svoje stanovanje?« »Hm, oprostite, ali bo kmalu spričevalo. Disciplinirano in brez ^ n| ^nenadoma re-prišel?« je vprašal fant, ki se je godrnjanja. Predstavljate« je nenadoma re- naslanjal na steno. »Potrdila o skupnem gospo- kel uslužbenec. za sociai- no zavarovanje, da bi vsaj tam na in prostorna, kaj opravil. Ko pa je ugledal >Maja se torej vselite!« gručo ljudi pred vrati v pisarno, »Da. Tisti, ki niso dosegli ob-ki prav tako »sprejema stranke veznega števila delovnih ur, pa ob sredah in sobotah«, se je obr- bodo morali plačati zamujeno, nil in šel v park (čeprav je bila gele potem bodo dobili ključe, zima), da bi na klopi razmislil. Takšen red imamo.« do katere srede ali sobote bo Nekateri zadružniki so tudi zbral vse potrebne listine in uve- ; in uve- p0pustili. Zbegal jih je posmeh-polovice |bv 0braz domačinov, ki jim pač nrpdnisi t - ____c/.,. w _ •»» ijdvii ovuju pi.avit.v3 av. jj1V 0oraz domačinov, ki jim imv tb _ d b in sohotah« mu je pojasnil državljan in iztegnil vrat. plače, kar mu jamčijo predpisi za(iružna gradnja ni pri srcu. česa klical na sodisče,« je pojora- dah ^njoDotan^jnu^ je^pojas kpr np ere_ prinesite iz o vzdrževalnim. n«™«, ko so hiše že skorai vse- • • • vratar na liudskem odboru. »Zato, ker ne gre. Prinesite iz o vzdrževalnini. ...... Danes, ko so hiše že skoraj vse- m la ° ° p Pred vrati v sobo številka 8 je zemljiške knjige potrdilo, da ni- Ko je o vsem razmislil, je v j;ive) pa moledujejo okoli za- laska. i„,TO_!x„ nrisai že stalo v gruči kakih trideset mate nepremičnin, priskrbite si njem zavrelo. Nato pa se je od- družnikov in ponujajo denar. Končno J * vrstaPnred liudi Ta je hotel potrdilo o skup- potrdilo o skupnem gospodinj- pravil na sindikalni svet, da bi ce]0 ve{ denarja. Marsikateri bi Tačas PajfJd-tudi vrsta pred ^di- JoSp^stX oTje želel stvu, šele potem boste dobili - protestiral, se pritožil, prosil m rad prepiaeaL J Vra»Tolee nrošnio boste izpolnili, podaljšati veljavnost osebne iz- če imate pravico — davčno po- zahteval svojo pravico. Trije četverčki druge skupine ObrSc narpotedi SjetjrS konice, tretji se je nameraval trdilo, da ne plačujete davkov« Na sindikalnem svetu so ga že rastej0 iz tal. Dober gusunsiva m ste delali, priložite potrdilo o ^ ge nositi muobljubTu da bodo Pproučili mesec in vsi trije bodo pod streho, obravnavali tudi delovni čas v davku, o skupnem gospodinjstvu, ob nh r^vl^n na e^čo liudi se drugih pisarn’« državljan ni več njegov predlog, naj bi zbrisali Tretja skupina zadružnikov •rgovini na drobno in v gostin- potrdilo podjetja o višini zasluž- ?,b,£?gl^ocno namenil vzdržalP tiste napise na vratih »stranke pa ze premišljuje, kako in kdaj fu Izhajali so iz ugotovitve, da ka vaše žene, potrdilo zavoda ra je “ ^resn m ^ "amenU ^držal^^^ ^ kar sem vam sprejemamo _ „ Udo tudi oni zagrabili za kramp Wdski odbori ne kažejo dovolj socialno zavarovanje o višini v sobo 22. Dobil bi davčno p d j ne Ante Zukan0vl6 m lopato. D. K. Umevanja za delovni čas de- otroškega dodatka in kdo ga pre- trdilo, tačas pa bi gneča pred naroča, pa do vse v OBLIKOVATI PODOBO ZUNANJETRGOVINSKEGA DELAVCA Med razpravo o organizaciji trgovine, gostinstva in turizma DELAVSKA ENOTNOST, štev. 15 — 16. aprila 1960 j EKONOMSKE ENOTE TUDI V RAVENSKI ŽELEZARNI IN MEŽIŠKEM RUDNIKU V v PRIČAKOVAL Ravenski zelezarji so decembra 1958. leta sklenili, razumevanja za valjarno, s či- ——;—:--------—--------;-----—------—— ---------;—;---- mer bi oškodoval ves kolektiv, da bodo v 1959. letu izdelali in prodali za 9 milijard vse podjetje. : i Tvi , .v , ,, 1------- Nedvomno bosta čas in pra- j?50 milijonov novih proizvoaov. Ob tneetrtletnem ksa izrekla svojo sodbo. obračunu pa so ugotovili, da bodo ta plan zlahka ures- tudf vmTžnjem^udnfk^ Meži« ničili, zato so sprejeli novo obveznost: deset milijard. Ztfo ttdTZSne^el^kTsve- Ne le da so jo izpolnili, temveč so jo presegli za 251 v' ekonomsk^^no^ah"nTso^še v rudniku obračunavali osebnega dohodka po uspehu posamezne ekonomske enote. Zato sem slišal pripombe^ da jih imajo le na ričaku-računa čimprej prišlo. Sicer” pa v rudniku že čutijo tekmovanje med posameznimi obrati, kjer tudi vse bolj odločno urejajo med- milijonov dinarjev. To je seveda velik uspeh. Nedvomno je k temu veliko skih enot, najsi je to bil pred- \T j - prispeval bolj spodbuden način sednik sindikalne podružnice Ivo PaPlrJU. Vendar pa vsi pi nagrajevanja, kot so ga v pod- Čerče, sekretar osnovne organi- ^ jetju uzakonili z novim pravil- zacije ZK Jože Kolmančič ali ta-nikom (po tem se je število za- lilec Jože Poberžnik ali njegovi poslenih na normiranih delih po- tovariši iz jeklarme, odgovore vzpelo na 76%), nadalje uvedba vseh lahko združim v tole ugo- vs^ J101! obtočno urejajo med-avtokontrole — lastnega nadzor- tovitev: sebojne odnose (pravijo, da le-ti stva nad kakovostjo izdelkov, rr ju > i -u , • niSiC! v.se‘ei najboljši), bolj kon- premijski sistem, kratko malo '-Uvedba ekonomskih enot je trolirajo uspehe posameznih obra-vsega, kar sestavlja njihov pra- omogočila uspehe, ki^smo jih do- tov in njihov prispevek k uspehu vilnik o delitvi osebnih dohod- segli letos. V prvem četrtmesečju vsega podjetja. Vedo povedati, kov. Vzporedno z rastjo proiz- Planirali 6329 ton vseh iz- kateri obrati so najboljši in ka- vodnje in storilnosti so naraščali jelkov v vrednosti 2.592,000.000 ten zaostajajo. Sedaj^ imajo štiri njihovi osebni dohodki. Ravenski 'n.a0^jev- .! da bi V Mežici upoštevajo za osno ^ delitve osebnega dohodka ® uspehu posamezne ekonoinss enote predvsem prihranke. l sistem se v bistvu ne razlika! od lanskega »normiranja« jbod bi ustrezal izraz premiranja) 1 prihranke, ki je, po mnenja a . katerih, dal boljše rezultate k nove ekcjnomske enote. Letos to normiranje odpravili, niso P še postavili formule za nagraJ vanje tehničnega kadra, od K ' terega je v največji meri odvis« organizacija dela, pa tudi Pr' hranki. No, to formulo bodo z iznašli. Zanimivo pa je, da Pr® v Mežici živahno razpravljal o delitvj dohodka v okviru ekO' nomskih enot, oziroma o te®’ s kolikšnim delom ustvarjen®?, dohodka naj razpolaga ob^1*® delavski svet. Predlogi so koD' kretni. To potrjuje težnje lavcev, da bi se ekonomske eD te res uveljavile, da pa bi z njihovo pomočjo bolj zaživ® obratni delavski sveti. Kakorkoli je že, vsekakor tudi žeiezarji To^TmellTanTpovprečne 18>50/“*. sai smo proizvedli 7001 jih moralo bit več in da* ni prav, ob svinčeni gori pri Mežici mesečne dohodke v višini 23.531 *ono.1.1.zdejkoy. v .vrednosti nad da je v jami samo ena. To so že gujejo nova načela nagrajevani rou rH. * milijarde dinarjev, lo so re- predlagali in zdar čakaio na od- — nagrajevanje po delovnem * poslovnem uspehu. D. D’ dinaijev (1958. leta pa 18.426 dinarjev ali 27,5% manj). Ni odveč zapisati, da je bil lani čisti do- . ... . hodek podjetja za 34,5% večji nJa nlzJaU kot 1958. leta. Talilec Poberžnik je še dejal: V ravenski železarni so letos »Pred garderobo imamo tablo, na želeli še bolj izpopolniti sistem kateri so zapisani rezultati izpol-delitve osebnega dohodka. Že nitve plana. Mislim, da ni delav-4. januarja je delavski svet spre- ca v obratu, ki je ne bi vsak jel pravilnik o delitvi osebnega dan pogledal. Saj vsakdo ve, da milijarde dinarjev. To so re- predlagali in zdaj čakajo na od-zultati pivih letošnjih mesecev, govor, ko je marsikje drugod proizvod- KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE? Hišni sveti bodo imeli poslej več sredstev. Zato bomo odslej bolj občutili prepočasen razvoj obrtne dejavnosti, zaradi tega jo pospešujmo! še dohodka po ekonomskem učinku. Podjetje so razdelili na šest ekonomskih enot. Ekonomski uspeh enote je podlaga za dodatno delitev osebnega dohodka. Za kolikor odstotkov presežejo plan, dosežejo boljšo realizacijo, za toliko bo njihov zaslužek višji. je od tega, koliko smo naredili in kako izpolnjujemo plan, odvisen zaslužek. In zato pri nas delamo še bolje. Najbolj všeč nam je, da si lahko sproti izračunamo svoje dohodke: ne samo glede na to, kako smo izpolnili znova normo, temveč tudi, koliko nam vržejo prihranki. Zelo važno je i—— j-i - en; ^p0_ smo ■v'' 0 POVOJNEM RAZVOJU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA S komer koli v železarni sem tudi, koliko nas dela v se pogovarjal o uvedbi ekonom- Promet je hrbtenica gospo-sadki‘. Včasih smo razmišljali, darstva. Ce zastane ali če ne do-kako bi upravljanje približali hiteva zastavljenih nalog, to hi- zastoje bi lahko še bolj zmaui' šali, če bi imeli več skladR Takšno izkoriščanje vozil J POSVETOVANJE GRAFIČARJEV O NAGRAJEVANJU PO UČINKU kolektivu, kako bi čimveč de- tro občutimo v preskrbi in obra- omogočilo, da se je povečal P°' i----—x:1- *-J——j vprečni letni dan tovornega va' V večini grafičnih podjetij je bilo nagrajevanje po načina nagrajevanja sindikat gra-mlnku doslej v Manjšini, večji del osebnih prejemkov ^ ^ SeSTS je bil odvisen od časa, prebitega na delu, pa ceprr” le-to ni dalo vedno zaželenih rezultatov. Toda tudi v v culi ju Jr*-1 J'- čeprav ustanovi združenje posebno ko' tudi V misijo strokovnjakov, ki bi po-tei panogi, kjer je sicer določen del tehničnega kadra magali podjetjem pri praktičnem sodil, da je nagrajevanje po učinku težko izpeljati, ker je pač delo povsem drugačno, proizvodnja zelo zamotana in podobno, sedaj prevladuje drugačno mnenje. Zadnje čase v grafičnih podjetjih živahno razpravljajo o nagrajevanju po učinku in obračunu po ekonomskih enotah. Zaslugo za to velja nedvomno pripisati sindikatu grafičnih delavcev. Sindikat grafičnih delavcev je minuli teden sklical posvetovanje o nagrajevanju po učinku. To posvetovanje pa je temeljilo že na prvih izkušnjah, ki spodbujajo malodušneže in so povsem ovrgle trditev, da takšnega nagrajevanja ni moč uveljaviti v tej stroki. Na omenjenem razgovoru so namreč predstavniki tiskarne časopisno založniškega podjetja »Ljudska pravica« razložili način nagrajevanja po učinku in obračunu po ekonomskih enotah. Priprave za takšen način nagrajevanja so bile zelo premišljene in nanj so se začeli pripravljati že lani jeseni. Letos s 1. januarjem pa so začeli ta način nagrajevanja tudi v praksi uveljavljati — seveda je sedaj še v preizkusu. Toda že prve izkušnje so izredno spodbudne. Osnova za nagrajevanje po učinku je v omenjenem podjetju enota proizvoda. Enoto proizvoda za vsa dela v obratu predstavlja norma ura. V strukturi norma ure so upoštevani vsi elementi do lastne cene, to je osebni dohodki, amortizacija, prispevki in članarine, tuje - storitve, razni stroški, pomožni material za proizvodnjo in ostali materialni stroški. Spremljanje stroškov prek ekonomskih enot in na tem zasnovan način nagrajevanja, vpliva na čedalje boljše uspehe tega obrata in podjetja kot celote. V februarju so bili preseženi delovni normativi za 20,59 odstotkov. Nadure, ki sb v minulem letu dokaj bremenile dohodek podjetja, se sedaj občutno zmanjšujejo. V istem mesecu so imeli nad 2 milijona dinarjev prihranka — le-ta temelji na znižanju lastne cerie in preseganju delovnih normativov. V primerjavi s prvim tromesečjem lani je v prvem tromesečju letos dosežena za 30 odstotkov večja realizacija. uveljavljanju nagrajevanja po učinku. To je nedvomno potrebno, ker je bilo na posvetovanju mogoče razbrati, da so posameznikom določene stvari nejasne, da terja takšno nagrajevanje res precej dela, vrsto podatkov ki jih marsikje še nimajo in vsega tega sami kaj kmalu ne bi zmogli. P. D. lavcev vključili v upravljanje. Danes Je tak ,študij1 odveč. Z ustanovitvijo ekonomskih enot je vsakdo zainteresiran za delo, za upravljanje podjetja. In zdaj vsakdo sodeluje.« Nekateri sodijo, da bi, lahko vendar upravljanje še bolj približali proizvajalcem, če bi izvolili obratne delavske svete. Za zdaj v Ravnah nekateri sodijo, da teh še ne potrebujejo. Pravijo, da imajo merila za nagrajevanje (in nagrajevali bodo izključno po uspehu ekonomske enote), da pa obratnim delavskim svetom ne bi moglL dafi nobene ekonomske osnove, ker morajo vsa sredstva, izvzemši tistih za osebne dohodke, vložiti v graditev nove valjarne. To pa je stvar vsega kolektiva in prav zaradi tega se boje, da ne bi kakšen obratni delavski svet, ekonomska enota, pokazal dovolj tovanju naših industrijskih podjetij v vsem gospodarstvu. Hrbtenica prometa pa je nedvomno železnica, saj opravi okoli 80 odstotkov vsega prevoza v javnem prometu naše države. Kaj nam torej povedo številke o železniškem prometu? Jugoslovansko prometno omrežje še ne ustreza potrebam. V nekaterih področjih je premalo prog, v drugih krajih jih je več kot je potrebno. Zato terja razvoj gospodarstva v nerazvitih krajih gradnjo novih prog. Jugoslavija je po gostoti omrežja v primerjavi s prebivalstvom pred Belgijo, Zahodno Nemčijo Italijo. Zaostaja pa za Av- gona od 386 ton v letu 1^58 827 ton v letu 1957, torej več k dvakrat. * Kot rečeno, železniški proffl®* še ne zadostuje potrebam gosp0 darstva in ga je treba A® prej razvijati. Zato je v gradnJ še vrsta novih prog in računa'1 moramo na modernizacijo žel®z' nic. Lani je bilo za nakup žej®z niških vozil porabljenih iz spl0” nega investicijskega sklada 2 ni' lijona 800.000 dinarjev, ob nd® ležbi sredstev jugoslovanskih z®_ leznic v znesku 16.013 milijoDB dinarjev. Med drugim smo zaL kupili 1740 tovornih vagonov./ m nanjo, zaostaja pa za Av- motornih vlakov, 20 d. strijo in Francijo. Zaostaja kljub lokomotiv itd. Letos je na*, temu, da smo zgradili po vojni njeno_ !z splošnega investicijf precej novih prog. Leta 1939 smo imeli pri nas 9647 km prog (skupno ozki in široki tir). Leta 1946 smo jih imeli 9900 km, poslej pa je dolžina železniških prog vsako leto naraščala. Tako smo imeli leta 1950 11.541 km železniškega tira, pred dvema letoma 11.787 km. Leta 1939 smo imeli 2295 lokomotiv, 5189 vagonov za na KAJ TARE JESENIŠKE GRADBINCE NAČRTOV NI ga sklada 1500 milijonov jev za železniške naprave, ju^ slovanske železnice pa bodo 1 svojih sredstev prispevale za 23.200 milijonov dinarjev. drugim bo zato kupljenih 30 nitur motornih vlakov, 250 P°t' niških in 2120 tovornih vagon®’* od tega 200 hladilnih vagonov »d. Lani je bilo porabljenih ^ Letos je vreme gradbincem zelo naklonjeno. Razmeroma suha zima je omogočila gradbenijn delavcem, da so lahko opravljali svoje naloge. Tudi sedaj je vreme lepo, toda dobršen del gradbenih delavcev na jeseniškem področju je — brez dela. GfaS-bena podjetja, ki so jih pred ča-Tr uspehi so rezultat večjega som poslala na Jesenice, jih mo- krat pozabljajo na svoje dolžnosti, to je na pravočasno pripravo načrtov, na izdelavo takšnih načrtov, ki bi omogočali nepretrgano delo in ki ne bi terjali poznejših sprememb, podiranja ti-tega, kar smo že zgradili.- zanimanja delavcev za gospodarjenje v posameznih ekonomskih enotah, za varčevanje z materialom, za kakovostnejše delo. Člani ekonomske enote drug drugega opozarjajo, da bo določeno delo pravočasno opravljeno, kajti obračun osebnih dohodkov je odvisen od prodane proizvodnje. Zato je tudi vse tnanj nedokončane proizvodnje. Vsa ta sproščena pobuda proizvajalcev odkriva notranje rezerve tudi povsod tam, kjer so doslej mislili, da jih ni več. Do sedaj je nosil težo prizadevanj za uveljavljanje takšnega rajo. sedaj pošiljati drugam ali pa jih odpuščati. Takšna ugotovitev je bila izrečena na letošnjem občnem zboru sindikalnega sveta. In k tej ugotovitvi je biT takoj tudi pridejan vzrok. Načrtov manjka. Videti je, da je lakota po investicijah pogostokrat res samo lakota. Marsikje .terjajo najprej kredite, potem ko so le-ti odobreni, šele razmišljajo o načrtih, o programih. In upravičena je bila pripomba enega izmed delegatov, ki je dejal: »Od nas gradbenikov terjajo vsi, naj delamo hitreje in ceneje, toda tisti, ki izrekajo takšne želje, pogosto- smo 5430 osebnih in 63.112 »tovornih vagonov ter 2397 lokomotiv. Leta 1958 pa smo imeli 2282 lokomotiv, 5632 osebnih in 71.184 tovornih vagonov. Iz grafikonov pa vidimo, da je prevoz potnikov in blaga kljub vemu vsako leto Jeseniški železarji so lani ra- bolj naraščal. To pa je bilo moč čunali na 180 novih stanovanj, doseči z boljšim izkoriščanjem Letos žal sodijo, da jih bodo deležni sto manj. Čas bi že torej bil za perspektivno planiranje, perspektivno izdelavo načrtov, da bi lahko izkoristili čas in možnosti za hitrejšo gradnjo stanovanj in drugih gospodarskih objektov. - p. osebni prevoz in 54.224 tovornih gradnjo proge Sarajevo—Konj1® vagonov. Leta 1950 smo imeli —Jablanica in objekte v sar®' jevskem železniškem vozli®®11 2300 milijonov dinarjev. Za St^Tq njo proge Titograd—Bar pa.1", milijonov dinarjev. Za študij® 1B projekte železniških objektov P“ je bilo potrošenih 70 milij®110. dinarjev. Iz sredstev, ki so 1®'° namenjena za gradnjo prog, V bodo nadaljevali dela na SP .* njem ustroju prog od Blažuj prevoznega parka. Železnice so njem ustroju prog od diaz^j-leta 1957 uspele prepeljati 2,5- do Jablanice, gradnjo posam®2' krat več blaga, čeprav so imele nih kurilnic in drugih objekj0! le 15.000 vagonov več kot leta v teh in drugih krajih. Razširi*®’ 1938. Železniški delavci so namreč bolj izkoristili nosilnost voz (od 11,4 na 13,5 tone) in zmanjšali zastoje vagonov za pet dni. Te in modernizacija železniške? prometa mora biti še vedno 11 dnevnem redu, ker se naše g0* spodarstvo vedno bolj krepi- POTNIŠKI PROMET NA ŽELEZNICI . ,__ 603-78 Žiro mcim; ^13 Talelonl: upam Direktor 23-12 Komeiclala- 26-72 Tehnični voilo ta rntnnnumUtmi 23-39 ob vešča svoje odjemalce, da lahko odslej prejemajo iz vseh poslovnih enot vse vrste mievskih izdelkov, embalirane v 25-kilogramskih papirnatih vrečah — vreča-iranko SKLADlSCi Celi* 25-98 Sračrtno oh Pok* 19 Tihovlis? 39 MUKI Celle-Hedlag: 24-31 Vrbie-2al80t 7 Šempeter ob Str«. II SlG7. Eaniico-’ 9 Zflff. Je oh Strel: 26 SeTOlca- 8 I k ih lVi 1/^4 /79 1 I3 ^rs- Naraščanje potniškega prometa v posameznih letih (številke so zaokrožene — v tisočih) TOVORNI PROMET NA ŽELEZNICI ® ® ® jScSB. Gibanje tovornega prometa v posameznih letih (številke so zaokrožene — v tisočih) ZAPISEK IZ ZAVODA ZA REHABILITACIJO INVALIDOV V LJUBLJANI Med dvema poklicema je dan kot vsak drug. Od- manjka mu ničesar, kar je po- Kot vsepovsod, je tudi tu držalo ciji upoštevati potrebe industrije sem zjutraj z doma — kot že trebno za medicinsko rehabilita- pravilo, da je vsak začetek težak, ter vzgajati industrijske delavce. ®Vet let prej — otroka sta še cijo invalidov. Pravkar smo do- Vendar, začetne težave so prema- pjj tem pa, kot rečeno, žele inva-Ou i Delal sem v lesnem obratu, bili tudi 12 in pol metrski pokrit geli in pred kratkim se je tu poiskati tisto delo' ki vsake-osmih je pripeljal kamion bazen s toplo vodo, imamo večjo usposobila že prva skupina inva- mu posamezniku naj^j ustreza. nič m manjšo telovadnico, prostore udov. Da bi se jih še več, bi radi . . . Šel “ hlodi. Iztovoril sem jih že oliko, kdo bi si mislil, da bo ta sadni1 -^aj h: za delovno terapijo, za nas pa razširili delavnice. V zavodu res- Ob tem se spominjam besed r?ahji. Nesreča nikoli ne počiva, skrbi pravcata četa osebja. Letos no računajo na prostore, ki jih invalida, ki jih je izrekel, ko je na neprevidnost ali kaj, sam bodo dogradili novo kuhinjo in ima danes mizarsko podjetje prišel s pregleda, na katerem je ® Vem. Zbudil sem se šele tretji jedilnico, novi oddelek, v kate- »-Hrast«. Če bi se to podjetje iz- komisija ugotovila njegovo inva- Vah V bolniSnifi in notni nocrihnn nnno hn lohlrn letno nniSln fifl Selilo iZ Stavbe, ki je V nepOSred- Pa v_ bolnišnici in ostal negiben, rega bo lahko že letos prišlo 60 novih pacientov, pa je že pod streho.« jaraPlegik. Prej sploh nisem ve-Qel> kaj ta beseda pomeni, zdaj K vem preveč. ,“a poškodovana hrom...« Hrbtenica je in ostal sem »Kaj pa to delovno terapija?* spet poizvedujem. ■Hudo je samo ležati. Tudi Tako mi je pripovedoval, jaz iger v telovadnici ali v dnevnih nove delavnice. lidnost: ni zavodovi soseščini, bi lahko _ .. , zavod tam uredil delavnice za in- »Pravijo, da sem sposoben za valide, lahko bi sistematično or- osemurno delo, toda to mora biti ganiziral poklicno rehabilitacijo lažje in »primerno «zame. Rad bi invalidov. Če pa se podjetje ne vedel, za kaj sem sposoben! Kje bo izselilo, bodo santi zgradili bom le dobil delo, če ga bom iskal s takšno napotnico?« . —j i . .. , . . . Pri nas imamo zakon, po ka- v zavodu pa žele, da se to ne hJegovega tovariša. Privzdignil je terem imai° invaUdi pravico do bl več dogajalo. kani.» z nog in rekel: ^^^finvaMiv^otr^ favnTcIh. VsŠu^l^ejo" tak" S^če ifh “srn veliča, če ničesar nekaterim že v kakšno delo, pletenje ali kaj dobnega. Pozneje delamo ne dela. Zato pokiicne rehabilitacije. Res pa je, posteljo dajo ^ ^ bjie možnosti za to doslej ... ... . , dokaj skromne. Invalidi se lahko rehabilitacija invalidov doživela Vse kaže, da bo tudi poklicna Skih letih zbolel za paralizo. delo, ki mu koristi za razgibava- v pod- napredek, kot ga je že medicin-jetju, če jih podjetje sprejme na ska rehabilitacija, s katero so vsi delo. Žal pa podjetja nerada spre- zadovoljni. Doslej je poklicna re- VSe,Dvajset let sem že negiben' toke^ibr^i^ih^adiTudi^si1 jemajo invalide- Preprosto - za- habilitacija na prvi stopnji razvo-CeleJ samo doma. Pred dobrim take gibe^ ki jih yadi__tudi_ si- radi predsodkov> ker sodijo, da ja> toda _ vse bolj Se razvija. cer, pa jih še ne zmore. To je za nas hkrati razvedrilo, je pa tudi koristno. Izdelke prodamo in z zbranim denarjem naročamo ^____ „„ časopise.« Priučil še kakšnemu delu, je bilo Pozneje mi sestra razloži om pa sem dobil napotnico za ^aYyd za rehabilitacijo invalidov .Ljubljani. Bal sem se oditi z ''''ha, toda upanje, da se bom Pozneje morda bolje počutil, se ■/'''jčil še kakšnemu delu, je bilo g.PPhsjše od strahu. Zdaj sem že men delovne terapije. Invalid pri hrinejst mesecev v zavodu, delu, in to je prvo njegovo delo lahko ^ hialu bom šel domov in vem, po nesreči, pozabi na svoje gorje, delo 1— __ -------- 610 težko se bom poslovil...« Potem, privaja se na razne gibe njihove prave zmožnosti, — se pri tega ne bi smeli izgubiti dodatek . Vsak izmed šestdesetih invaU- in končno tu se prvič sreča s hov, ki so pravkar v Zavodu za P°kllcno rehabilitacijo, rehabilitacijo invalidov, ima svo- Delovna terapija še sodi v 10 2godbo. Imajo pa nekaj skup- okvir medicinske rehabilitacije, ega. Voljo do življenja, voljo do Ko je le-ta končana, se prične po-6 a- klicna. Že v delavnicah za delov- no terapijo ugotove nagnjenost invalidi ne morejo opravljati dela tako kot drugi. Zato je najvažnejše vprašanje pri zaposlovanju invalidov, da dobe pravilno zaposlitev. Ker pa danes večina invalidov opravlja delo, ki ni primerno zanje — mnogi bi opravljali bolj zahtevno vem, po nesreči, pozabi na svoje gorje, delo kot ga, če bi res upoštevali Poslavljal sem se. Mimogrede sem še vprašal: »Ali vas bom našel kje v službi?« »Če bom dobil delo. Tudi paraplegiki bi delali, toda zaradi delu ne morejo izkazati tako kot za tujo pomoč, ki jo potrebu-drugi delavci, podjetja pa zaradi jemo,« pravi prvi. tega odgovarjajo, da nimajo de- »Rad bi se priučil čemurkoli,« lovnih mest za invalide, da niso pravi drugi. »Delal bom, gotovo.« »Rad bi delal s pletilnim stro- ■sociala«. Cilj rehabilitacije invalidov je Večina jih je prišla sem na- ™ gotove nagnjenost ya utev< In šele tedaj nost i* brvinifinirp Tam sn iih invalida do tega ah onega dela. J 4' jem,« pravi tretji. D. D, Tudi ranjeni alžirski borec, ki je trenutno v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, bo v tamkajšnjih delavnicah za poklicno rehabilitacijo dobil pouk za delo v kovinski stroki je rehabilitacija končana, ko je ^svnost iz bolnišnice. Tam so jih ^Te^tom pričela njhhovfreha- vilo, da je najbolje znova uspo- invalid zaposlen in ko opravlja b'htac?ja,7e ^ vendar nTen k^ ^biti invalida za tisti poklic, ki ^ T“- nec še daleč. Že zaradi stiske s ga ze Prei opravljal Saj si ga Prostori v bolnišncah ne moriejo verjetno svoj čas izbral prav ftoriti veliko več kot store. Inva- zaradl Fega’ k?r ga ie ,imel rad-bd zapusti bolnišnico in pride v Toda, zal, vedno to m mogoče. ^pHmef-^proteio to se°K takšTega.Ti ga ^tohko oprav- na začetku usposabljanja invah- Pauči uporabljati. Uči se hoditi, ^ 'n 23 ^terega bo našel za iu sa poslitev v svojem kraju. delo, za katerega je sposoben. Tedaj tudi izginejo vsi očitki, da je v podjetju le zaradi milosti. Inštruktorji za poklicno reha-drugega, bilitacijo v zavodu ugotavljajo že V MEŽIŠKEM RUDNIKU JE VSE MANJ NESREČ PRI DELU Niso še zadovoljni »Kako je bilo, ko ste prišli Serh?« sem vprašal. ga privajajo raznim gibom ... Pnshtev v V zavodu sb uredili tri delavnice, v katerih se invalidi po-. ... klicno usposabljajo. To so delav- Lkoraj hkrati so odgovorih: nice za lesno, kovinsko in šivilj- p »Prvi dnevi so bili najtežji.« sk0 stroko. V njih imajo stroje, otem je eden razložil: »Nesreča najpogostejše v teh strokah, ob rneznem podjetju, nakar bi ga v « bila prehuda, da bi se človek katerih delajo invalidi pod vod- „nwvHl| ^Soj privadil novemu stanju. Bil stvom inštruktorjev. Prostori za j®|h .razočaran, jezen, vse je me- delavnice so majhni, niti niso na obup. Potem sem postal bili zgrajeni v ta namen. dov njihove zmožnosti. Prav zato pa sodijo, da bi morali točno vedeti, za kakšno delo naj bi priučili invalida v svojih delavnicah. Socialni delavec naj bi pregledal možnosti za invalidovo zaposlitev v domačem kraju, celo v posa- Povsem razumljivo: vzporedno večjo skrbjo, ki jo posvečajo da bodo le tako še bolj omejili Upajo, da letos ne bo prišlo za-nesreče. Vedo, da bodo število radi takih vzrokov do večjega šte- upravni organi v mežiškem rud- nesreč znižali le tedaj, če bodo v vila nesreč. Tedaj bodo tudi po- toku varnosti pri delu, še posebno pa, ko so se tudi obratni delavski sveti pričeli bolj zanimati borbi proti njim sodelovali vsi, če bo sleherni delavec skrbel za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev. Zato bodo letos po- jilo CU • ----- ---- ‘------ tj 1X1 V -O 1.11.1.1.1. trajno ravnodušen. Potem pa — treba je bilo pričeti tudi takšen kot sem sedaj. Pred-Fsem mislim na to, kaj bom delal.« Morda ti prehodi trajajo pri r'®katerih dlje, pri drugih manj, p°tem pa nobeden ne utegne več 'Pisliti na to. Hišni red zavoda Papravi svoje. Fizioterapevtske Faje, vaje v bazenu, delo v delnicah, ki ga vodi sestra za Plovno terapijo. »Sestra, poglejte, že lahko drgnem roko!« »Zravnal sem se!« , Takšni klici, ki jih lahko več-krat slišimo v ljubljanskem Za-v°du za rehabilitacijo invalidov, s° kot klici otrok, ki smo jih Pravkar osrečili. * »Ali ste bili že kdaj pri nas?« P1® je vprašal. »Bil. Lepo je tu.« »Ali ne? Veste« — me spet se-2Panjajo — »zavod je veliko stal, 2ato je res moderen, velik in ne zavodu priučili tistemu delu, ki ga bo pozneje opravljal. Morda Toda samo eni delovni operaciji. In-5 po- struktorji žele napraviti korak s klicno ’ 'rehabilitacijo invalidov, časom in pri poklicni rehabilita- za varnost pri delu, se zmanjšuje SVetili več pozornosti varnostni število nesreč pri delu. Leta 1955 vzgoji. Predvsem bodo seznanjali je bilo v vseh obratih mežiškega delavce z vsemi nevarnostmi, ki rudnika 408 nezgod, kar pomeni, da se je takrat ponesrečil vsak četrti delavec. Od naslednjega jih čakajo pri delu, in jim razložili, kje in kako naj uporabljajo zaščitna sredstva. Pri priučevanju leta naprej pa je bilo nezgod vse deIav,ce\ ^ šet Prav ^eb,no ,, J .__________________morah skrbeti za to, da bodo de- Mežica iz leta v leto spreminja svoj videz. Večino novih stavb grade za delavce in uslužbence rudnika. Na sliki je blok, v katerem bo letos dobilo stanovanje 32 družin PRIZNANJE IN USPEH PRI OMEJEVANJU NESREČ ENAINDVAJSET NAGRAJENIH V sredo, 13. aprila, je pred-Sedhik skupščine Okrajnega za-F°da za socialno zavarovanje v Ljubljani Jože Jurač razdelil na-^tede, v skupnem znesku milijon «60.000 dinarjev, predstavnikom 21 delavskih svetov tistih podjetij, v katerih so lani znižali število hesreč pri delu. Te nagrade je ^krajni zavod za socialno zava-F^finje razdelil tokrat že četrtič. Med letošnjimi nagrajenci je tudi P°djetje Saturnus, ki je bilo že doslej vsako leto deležno nagrade, tretjič in drugič pa je prelilo nagrade več podjetij. Mnogo Podjetij je bilo letos prvikrat nasajenih. Žal pa nekatera od ti-ki so prejšnja leta dobila Priznanje za zmanjšanje obraten nesreč, letos niso med nagra-Jenci. To pomeni, da je bilo pri leta SPet Ve^ :nesre^ ^ot Prejšnja Pri spodbujanju podjetij, da bi bila bolj prizadevna v borbi proti nesrečam, delajo skupno okrajni sindikalni svet, Svet za delo okrajnega ljudskega odbora in okrajni zavod za socialno zavarovanje. Na sestanku v sredo so poudarili, da za borbo proti nesrečam ne more biti »zadolžen« le en sam organ, le ena organizacija, temveč da je to vprašanje vsega gospodarstva in vseh, ki z njim sodelujejo. V teh 21 podjetjih, ki so bila letos nagrajena, je bilo 1958. leta 14.713 zaposlenih. V istem letu so imeli 1472 lažjih nesreč, 269 težjih to dve smrtni. Lani je bilo v teh podjetjih 15.396 zaposlenih, vseh nesreč pa je bilo manj: 1223 lažjih, 169 težjih in 1 smrtna. Tudi izgubljenih dni zaradi nesreč je bilo v teh podjetijh povprečno za 22,3°/o manj kot prejšnja leta. Ne samo, da so imeli lani manj težjih nesreč, tudi sicer nesreče niso bile tako pogoste kot predlani. Kako so v teh podjetijh uspeli tako zajeziti nesreče? Predvsem zaradi dobre varnostne službe (imajo varnostnega tehnika to dejavno komisijo za higiensko-tehnično zaščito), široko zasnovane varnostne vzgoje in vztrajnih prizadevanj delavskih svetov, upravnih odborov in sidikalnih podružnic. Skoraj v vseh pod-jetjih so na vsakem sestanku obravnavali tudi varnost pri delu. Sproti so analizirali vsako nesrečo, da bi prišli do dna vzrokom to jih potem odpravljali. Treba je povedati, da so pri ocenjevanju podjetij, preden so jih nagradili, upoštevali kako tudi sicer skrbe za zaposlene: ali imajo' menzo, ali so organizirali prevoz delavcev na delu, ali imajo počitniški dom in podobno. Upoštevali pa so tudi dejstvo, da so v nagrajenih podjetjih lani povečali proizvodnost dela. Zato je uspeh 21 podjetij toliko pomembnejši. D. D. manj. Najbolj se je zmanjšalo število nesreč lani. Medtem ko se je 1958. leta pripetilo 310 nezgod in se je ponesrečil vsak sedmi delavec, so imeli lani v rudniku 196 nezgod, ponesrečil pa se je vsak deseti delavec. To pa dokazuje, da je moč število nesreč še bolj zmanjšati. Organi službe za varnost pri delu v mežiškem rudniku so napravili pregled vseh' nesreč po obratih. Pri tem se je pokazalo, da se je zdaleč največ nesreč pripetilo v gozdarskem obratu, nato v topilnici; nakar šele sledijo — po številu nesreč na zaposlene — jamski in drugi obrati. Analiza je šla dlje: pokazalo se je, da se je veliko število nesreč (15,5 odstotka vseh nesreč) pripetilo zaradi slabe poučenosti delavcev, se pravi zato, ker delavci niso poznali nevarnosti. Prav toliko nesreč je povzročila nediscipliniranost, neupoštevanje varnostnih predpisov ali »kvazi junaško« preziranje nevarnosti. Druga značilnost nezgod v rudniku pa je, da se je največ nesreč pripetilo pri delu z jamskimi vozički, saj je bilo takih nesreč kar 44. To je morda razumljivo, saj je dela z jamskimi vozički največ, hkrati pa so opazili, da prav pri tem nevarnem delu delavci največkrat ne upoštevajo osnovnih varnostnih predpisov. Velikokrat je prišlo do nesreče zaradi tega, ker so delavci vlekli vozičke, namesto da bi jih potiskali, ali zato, ker so. vozičke nepravilno sestavljali... Zato so morali 39-krat, ko so po nesreči ugotavljali, zakaj in kako se je nesreča pripetila, vpisati v formularje: delavca je povozil voziček in podobno. Se v več primerih pa je kaj padlo na delavca ali se je le-ta udaril. Pri največjem številu nesreč so trpele roke ali noge. In še en podatek: največ nesreč se je pripetilo v prvi uri dela. Nad temi podatki so se v mežiškem rudniku zamislili. Najprej so ugotovili, da bi morali imeti tudi zunanji obrati svojega varnostnega tehnika; takoj so razpisali natečaj za to delovno mesto. Nikakor pa si ne delajo utvar, lavce opozorili na pravilno ravnanje z jamskimi vozički, saj je prav tu zaradi nepoučenosti prišlo do velikega števila nesreč. Ne glede na to, da je prizadevanje za znižanje nezgod bilo že doslej uspešno, je vendarle res, da je bilo lani še veliko preveč nesreč, ki jih ni moč opravičiti in do katerih ne bi prišlo, če bi bili delavci bolj poučeni ali če bi bolj upoštevali varnostne predpise. rabljena sredstva za higiensko-tehnično zaščito (lani so za to porabili povprečno 22.417 dinarjev za vsakega zaposlenega) še več zalegla. - -.Obratni delavski sveti, sindikalni pododbori in obratna vodstva so lani prejemala od varnostne službe vsak mesec poročilo o stanju varnostnih naprav in pomanjkljivostih, ki jih sproti ugotavlja služba HTZ. Moramo zapisati, da so v večini primerov upoštevali ta opozorila in predloge ter je to eden od razlogov, da je bilo lani toliko manj nesreč kot prejšnje leto. Letos bodo takšno sodelovanje in nadzor nad varnostnimi napravami in delovnimi pogoji še okrepili. Nedvomno lahko, po tako zastavljenem delu, pričakujemo, da bo letos v Mežici še manj delovnih nesreč. D. D. -š Komisija za sprejemanje in odpuščanje delavcev pri Gradbenem industrijskem podjetju GRADIS GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA, Bohoričeva 28 sprejme večje število zidarjev in delavcev s takojšnjim nastopom službe Prijave sprejema personalni oddelek gradbenega vodstva v Ljubljani, Bohoričeva ulica 28. . • 1 ■ - w ■ IZ PODJETIJ IN OBČIN S PLENARNE SEJE OKRAJNEGA SNDIKALNEGA SVETA V NOVI GORICI Izgubljenih 30 milijonov Na plenarni seji okrajnega sindikalnega sveta v Novi Gorici so v ponedeljek razpravIjab o organizaciji in vsebini kadrov-sko-socialnih organov v podjetjih. Ugotovili so, da dosedanja 20.000 članov im koprskih občnih zborih 248 sdn (Hikalnih podružnic na Koprskem je v teh dneh zakdjučilo letne občne zbore, ki se jih je skupno udeležilo nad 20.000 članov sindikata. Med značilnosti letošnjih občnih zborov emdUkalinlh organizacij na Koprskem velja uvrstiti na prvo mesto oceno o splošnem napredku in prelom ni ai v delu, vsebini in vlogi sindikalne organizacije. b Dohodki železaijev za 25% višji Zaključni račun za leto 1950 Železarne Jesenice je prikazal za 38 °/o več sredstev v skladu osebnih dohodkov, kakor v letu 1958. To se pravi, da je centralni delavski svet Železarne Jesenice imel letos na razpolago 413,7 milijonov ali 113,2 milijona več sredstev v skladu za osebne dohodke, ki še niso bila razdeljena. Zato so člani kolektiva dobili izplačanih še 75 Vo svojih tarifnih postavk. To pomeni, da so jeseni-ški železarji lani imeli skupaj za 25 °/o višje prejemke kakor v letu 1958. Tako povišanje sklada so dosegli predvsem zato, ker je bilo v podjetjih zaposlenih 299 delavcev manj kot so predvideli, proizvodnja pa kljub temu ni padla. To kaže, da bo v Železarni treba v bodoče misliti le na povečanje Priprave na volitve novega storilnosti, ne pa na zaposlova- centralnega delavskega sveta Železarne Jesenice, ki bodo v maju, so v polnem teku. Člani sindikata ZK in LMS so ločeno po ekonomskih enotah razpravljali o volitvah in predlagali najboljše delavce, ki bi lahko kandidirali v nov dnevni centralni delavski svet. Tako so sestavili obsežno kandidatno listo, ki so jo dali sedaj v razpravo celotnemu kolektivu. Pri sestavljanju kandidatne liste so si prizadevali, da bi v bo-v tem organu prizadevanja urejevanja teh služb v gospodarskih organizacijah ponekod niso bila uspešna. Zlasti v nekaterih večjih podjetjih obstajajo posamezni sektorji, ki jim je zaupana skrb za delavca, vendar je bilo njihovo delo vse premalo povezano. Ce vzamemo samo higienskotehnič-no zaščito pri delu. Na območju goričkega okraja deluje po podjetjih le 37 komisij za higiensko tehnično zaščito. Razen v nekaterih primerih pa se komisije povsod drugod niso lotile svojega dela resno. Dobre pravilnike o HTZ ima le nekaj podjetij v okraju, varnostne tehnike je zaposlilo samo pet podjetij, pa čeprav nesreče iz leta v leto naraščajo. V minulem letu se je na primer od 23.123 zaposlenih ponesrečilo 2224 delavcev, ki so skupaj izgubili 40.433 delovnih dni. Zaradi teh nesreč je bila skupnost oškodovana — če pustimo vnemar zastoj v proizvodnji — za več kot 30 milijonov dinarjev. Ti podatki kažejo, da bo treba po podjetjih izboljšati skrb za delavce, saj je mnogokrat vzrok za nesrečo psihološko, zdravstveno in fizično počutje delavca. Okrajni sindikalni svet je mnenja, da bi morala kadrov-sko-socialna služba po podjetjih CELJ® Oddelek za montažo elektromotorjev v mariborski Elektrokovini RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM DS MARIBORSKE ELEKTROKOVINE Anton Dovnjak, predsednik lavskega sveta ing. Kotnika. Ta delavskega sveta v mariborski komisija proučuje skupaj s teh-Elektrovini, je bil tedaj dežurni ničnim vodstvom tovarne vsak prevzeti celotno skrb za zaposle- v tovarni. Zanimalo nas je, kako predlog za izpopolnitev tehnoio- ne in naj bi Imela enak položaj kot druge službe v gospodarskih organizacijah. L. K. Sedaj samo pet mladincev nje nove delovne sile. Delavci hočejo v občino Radlje »Ali ste uvedli nove oblike nagrajevanja?-« »•Moram reči, da je naš sistem nagrajevanja v veliki meri pri-, speval k porastu storilnosti. Odkar smo uvedli akordni dinar, si lanko vsak posameznik izračuna dnevni zaslužek. Sedaj delavci ne čakajo na znak sirene — nekateri prihajajo na delo celo pol ure prej. 2e v decembru je delavski Odprta letna konferenca ZK Elektrarni Vuhred je pomembna zlasti po tem. ker je daia na red aktivnost članov Zveze komu-nstov v delavskem svetu, upravnem odboru in sindikalni organizaciji. Konference se je udeležilo 70 odstotkov članov kolektiva in je bila razprava zelo živahna. Ko so govorili o problemih nagrajevanja, so poudarili potrebo po izdelavi stimu- doče sodelovalo je^osvečai upravljanja čimveč mladih ljudi posebno skrb vzdrževanju strojnih in zena, saj je v sedanjih delav- naprav. Ker so vse strojne naprave skih svetih v občini Jesenice le se je v Elektrokovini uveljavilo prsebn<)Vnege fn jč zSuga^ceulga P®1 mladincev, kar je odločno pre- delavsko upravljanje, kolektiva, da so bile vse naprave malo. Nič bolje niso zastopane za- »•Zadovoljen sem z delom de-StS?0 pogonski pripravljenosti, poslene žene, zlasti še če upošte- lavskega sveta,« je dejal tovariš - - varno, da jih je samo v jeseniški Dovnjak, »še posebno železarni zaposlenih preko 900. Ko bodo člani kolektiva povedali svoje mnenje o kandidatni listi, bodo ponovno sestavili dokončno kandidatno listo. Centralni delavski svet bo imel letos dva člana več — torej 69 članov — kar nad komisijo za pogonsko pripravljenost ELES, ki urejuje vprašan j a pogonske pripravljenosti vse preveč Šablonsko. Dotaknili so se tudi problema delavskega naselja. Preimenovali j e in krajevna pripadnost delavskega naselja še vedno ni rešeno. Menijo, da bi pristojni organi lahko že tri leta staro zadevo odpravili z dnevnega reda. Delavci pravijo, da b! ., pa z de- lom komisij. Brez podpore kolektiva in velikih naporov nas vseh seveda ne bi mogli doseči tako pomembnega napredka v proizvodnji. V primerjavi z letom 1953 se je lani namreč vrednost ... . _____ ______ proizvodnje povečala za milijar- biio bolje hoditi na občino v štiri je en član centralnega delavskega do in 300 milijonov ali za yeč kot škega postopka, izboljšavo strojnih naprav in drugo. Ce je predlog koristen, predlagatelja denarno nagradimo. Delavski svet je že sprejel pravilnik o nagrajevanju rackmalizatorjev, ki ga je sestavila posebna komisija. Vsak mesec prejme komisija po več svet sklenil, da se preneha z de- . ... predlogov. Naj omenim samo litvijo dobička. Ugotovili smo, da or8an:lzacilal1. mladega ing. Petra Pleska, ki mu linearna delitev čistega dohodka, je uspelo s tehnološko izpopol- ne oziraje se na vloženi trud po-nitvijo elektromotorja prihraniti sameznika, ne spodbuja k več-več materiala — bakra in železa, jim naporom. Ker se je dobiček S predlagano izboljšavo bo pri delil običajno ob večjih prazn;-nekaterih tipih elektromotorjev kih, je bila večina delavcev premoč prihraniti tudi 25% mate- pričana, da je to nagrada za riala. Komisija je osvojila pred- praznike. Sedaj bomo delili dohodek vsako četrtletje, 1 n sicer po točkovnem sistemu. Seveda moramo ta sistem še izpopolniti. Delavski svet je že imenoval komisijo, ki pripravlja nagrajevanje po proizvodnih enotah. Zato je tudi sindikat razdeljen na šest obratnih pododborov po predvidenih ekonomskih enotah.« K. A. SKUPNI PLENUM ObSS Neurejeno gnezdo -21 odstotkov selivcev Na nedavnem skupnem pleflu' mu občinskega sindikalnega sve' ta in občinskega komiteja ZKb Celje z zastopniki večjih gosp0" darskih organizacij so razora''' Ijali o nujnosti kadrovsko-sociaj' ne službe. Iz referata predsednika občinskega sindikalnega sveta Jožeta Bevca je razvidno, da s®' danje službe skrbi za delovnega človeka v podjetjih, 'ki so orga' nizirane po posameznih sektorjih, ne morejo dati zadovoljivega rezultata. Zato je nujno organ1' zirati enotno službo, ki bo skrbela za človeka, in ji dati tuof enak položaj, kot ga imajo drugi sektorji v podjetju — proizvodnii računski, komercialni. Skrb za. človeka je bila doslej v primen z drugimi v proizvodnji šele drugotnega pomena. Posledica tega je med drugim tudi velika fluk' tuacija delovne sile v celjski občini, kjer je povprečni procen* fluktuacije 27, v nekaterih podjetjih, posebno še v podjetjih zonskega značaja pa tudi do 86>; Videti je, da si celjski delavci prizadevajo, da se čim bolj iz! obražujejo, zato tudi proizvajalci vse več razpravljajo na sestankih. Ni jim na primer vseenOi kakšna bo komunalna uredite'! Celja, koliko sredstev bodo potrošili za to itd. Vse to zanimanj® in neposredno poseganje v poslovanje je dokaz večje razgledanosti našega delavca-proizva" jalca, čeprav z rezultati še n° moremo biti zadovoljni. V prihodnje bo potrebno izobraževanje prilagoditi predvsem planskim nalogam proizvodnje. Plenum je priporočil vsehi gospodarskim organizacijam, n® začno ustanavljati kadrovsko-socialne službe in izobraževalna centre. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora pa naj bj na prvem zasedanju obravnavaj vlogo kadrovsko-socialnih služb in izobraževanja v gospodarski!1 BE log in že letos bomo serijsko izdelovali ta tip motorjev. Poudariti moram, da je delavski svet posvetil vso pozornost delu komisij. Nekatere so se razvile v prave operativne organe delavskega sveta, kot na primer komisija za delovna razmerja. Pa tudi druge komisije dobro delajo« 380 let žrebčcane v Lipica na Krasu, bo 5. junija ^ tos porazno vala SSO-leinico obsto-ve»’.ike žrebčame konj, ki slovijo clj v tujim po sivojih izrednih sobno&tih. Zato bo imela letošnja lika mainHes-tacija v Lipici vzgojen pomen. To bo lepa Prit?Q* nost, da se čim več naših državo*^ nov im ljudi iz zamejstva, ki v P?" letnih mesecih zelo radi obiskuj ©J Lipico, seznani s prizadevam] em iZ' vozno uvoznega podjetja n svojo uvoznega • ir. iz Sežane, ki je dobilo pred n ,ari nim matično žrebčarno upravo. Podjetje »Jadran«, ki žrebč®""® načrtno obnavlja in ureja oKou0”’ namerajva že v bližnji prihodu05'’ posvetiti vso skrb razvoju turizd18 na tem predelu Krasa. B. B- kilometre oddaljene Radije, kakor V osem kilometrov oddaljeno Podvelko. T. K. sveta na sto članov kolektiva. S. T. Tudi v Savskem naselju v Ljubljani se čuti pomlad. Kot kaže, so otroci zadovoljni s svojim igriščem, seveda pa si želijo še kaj novega. Zato sedanje igrišče še Izpopolnjujejo 410/o, storilnost pa je porasla kar za 20%« »Kaj je omogočilo takšen napredek?« »Najprej- smo temeljito reorganizirali proizvodnjo. Izvedli smo pravo »rokado« strojev, preselili oziroma premestili več obratov in tako strnili tehnološki proces. Lani smo prvikrat organizirali letečo kontrolo izdelkov. Le-ta obišče dnevno vsako delovno mesto, opozarja na pomanj-kljdvosti pri delu in poučuje delavce. Tako nam je uspelo zmanjšati izmeček proizvodnje. Zelo dobro se je obnesla transportna služba, ki Ima nalogo, da oskrbuje delovna mesta z materialom in orodjem. Ml tekmujemo s časom! Sleherni izgubljeni dah pomeni za nas 3 milijone čistega dohodka manj. Za tiste, ki delajo po akordu je posebno važno, da ne izgubljajo časa s čakanjem na material. Po akordu pa dela pri nas okoli 600 ljudi. Pri zboljšanju tehnološkega postopka je pomembno vlogo odigrala komisija za napredek proizvodnje pod vodstvom člana de- PISMA NA NAŠ NASLOV Hrastničani brez zdravnikov? Sindikalna podružnice rudarjev v Hrastniku je lani organi-zirila letovanje rudarjev na Rabu, Bledu, Kalu in Mrzlici. Skrb za človeka se kaže tudi v tern, da so lani v rudniku izdali za zaščitna sredstva nad 33 milijonov dinarjev. Na nedavni letni konferenci pa so razpravljali predvsem o skrbi za delovnega človeka izven službe. V bodoče bo morala sindikalna podružnica temu vprašanju posvetiti več pozornosti in organizirati razna športna tekmovanja in izlete za rudarje. Uspehi, ki so jih dosegli hrastniški rudarji lani, so zelo pomembni, saj so načrt presegli za več kot 29.000 ton nakopanega premoga, medtem ko so imeli zaposlenih 180 delavcev manj. Jamska storitev na enega zaposlenega se je povečala od 1,55 ton v letu 1958 na 1,68 ton v letu 1959. Na občnem zboru so razpravljali tudi o zdravstveni zaščiti rudarjev, saj hočejo nekateri zdravnild zaradi slabih delovnih pogojev zapustiti Hrastnik. Zelo pereče je tudi vprašanje zobozdravstvene službe, saj je v Hrastniku stalno zaposlen samo en zobozdravnik, medtem ko je druga zobna ambulanta že dve leti brez zobozdravnika. Rudarji so menili, da bo treba temu vprašanju posvetiti v bodoče več pozornosti. Sklenili so, da si bodo v prihodnje prizadevali, da uveljavijo čim stimulativnejše nagrajevanje po ekonomskih enotah, da bodo sodelovali pri komunalni dejavnosti občine, razvoju servisnih služb v okviru stanovanjskih skupnosti ter pri razvoju obrti, gostinstva in trgovine. Več skrbi bodo posvetili tudi počitniški dejavnosti rudarjev in si prizadevali, da bo čimveč rudarjev sodelovalo pri družbenem in delavskem samoupravljanju. TONE PROSENC Tovariš urednik! V prejšnji številki »Delavske enotnosti« sem bral Vaš odgovor na vprašanje glede davka na osebni dohodek preko 500.000 dinarjev letno in sem z odgovorom zadovoljen. Po pravici povedano mi je dolgčas po vašem listu, ker je dober in vas zato prosim, da me zopet uvrstite s prvim majem med vaše redne naročnike. S tovariškim pozdravom Tone Falatov, Podbrdo Veseli smo, da stno tovariša Falatova zadovoljili z odgovorom. Se posebej pa smo zadovoljni, da smo dobili spet novega naročnika, saj se tako število naših naročnikov že približuje 20.000. Lahko vam zaupamo, da pripravljamo dvajsettisočemu majhno presenečenje. Zadovoljni bomo, če nam bodo naši bralci še pisali, da bomo z njimi pokramljali ter jim v okviru na.ših možnosti skušali odgovoriti. Uredništvo »Delavske enotnosti« Zapišite tudi to! »Prebrali smo članek v 11. številki »Delavske enotnosti« pod naslovom »Zgrešena praksa«, kjer pisec opisuje potek XI. zasedanja našega podjetja »Obrtnik« v Ljubljani. Ugotavljamo, da je pisec premalo skrbno sledil zasedanju, ker je imel tako malo gradiva za svoj članek. Vsiljuje se nam mnenje, da je najmanj tako važna kot kritika tudi objektivna ocena uspehov, ki jih kdo doseže.« Tako nam med drugim sporoča kolektiv podjetja »Obrtnik« Ljubljana — obrat Maribor v svojem pismu, ko izraža nekatere pripombe na omenjeni sestanek. Takoj naj povemo, da je pisec nameraval pisati še posebej o proizvodnih uspehih omenjenega podjetja. Ta priložnost pa se sedaj ponuja in zato bomo kar ob pripombah kolektiva sproti spregovorili še tudi o uspehih in problemih, ki so bili obravnavani na omenjenem zasedanju. Člani kolektiva zamerijo piscu, ker je grajal delitev presežka. Pravijo, da so o tej stvari objektivno razpravljali na seji delavskega sveta, zlasti še, ker je bilo poslovanje zadovoljivo in so razen tega precejšen del sredstev vložili v sklade in tudi stanovanjski zadrugi prispevali določen del. Res, treba je priznati, da je bil gospodarski uspeh podjetja velik. Predvideni brutto produkt za minulo leto so presegli za 100 milijonov dinarjev. Pripisati ga velja večji produktivnosti dela, boljši organizaciji dela, boljši organizaciji proizvodnega procesa in tudi nakupu novih strojev. Na modernizacijo svojih obratov so mislili tudi letos ob delitvi sredstev. Sklenili so kupiti sodobne stroje, kar je zlasti važno v konfekcijski industriji, kjer je že čutiti tekmovanje, kdo bo delal bolje in ceneje. Poudariti je treba, da edino podjetje »Obrtnik« med konfekcijskimi podjetji ni povišalo cen izdelkom, nasprotno, nekatere je celo znižalo. Razen tega pa je tudi to podjetje lani docela opustilo sodelovanje s pri- vatnimi obrtniki, medtem ko nekatera podjetja še niso opustila takšnega sodelovanja. »Obrtnik« si prizadeva razen tega, da ima že sedaj obrate v posameznih krajih, le-te še ustanavljati. Tako misli odpreti obrat v Postojni in Mi-slinju, organizacijo dela v Ljubljani pa izboljšati in vpeljati tekoči trak. Pri »Obrtniku« tudi ne zaostajajo glede nagrajevanja po delovnem učinku. Pravkar pripravljajo pravilnik o še spod-budnejšem načinu nagrajevanja. Spremljati mislijo stroške prek ekonomskih enot in na ta način zainteresirati vsakogar, da bi bolje gospodaril, da bi naraščala storilnost dela. Članom kolektiva tudi ni po-všeči trditev, da je bil pravilnik o higiensko-tehničnem varstvu »formalno« sprejet na zasedanju delavskega sveta. Pravijo namreč, da je sestavljen v skladu z ustreznimi predpisi, predvsem pa, da so ga proučili na sestankih člani kolektiva in družbeno politične organizacije v podjetju. Prav tako se ne strinjajo s trditvijo, da si upravni odbor prilašča pristojnosti delavskega sveta. Takole sodijo: člani upravnega odbora kakor tudi člani raznih odborov, komisij in podobno so delavci, večina od teh pa je tudi v delavskem svetu. Povezava je torej dovolj tesna. Kolektiv »Obrtnika« je v letih svojega obstoja dosegel res zavidanja vredne uspehe, saj je od začetnih 24 milijonov do lani povečal svoj brutto promet na eno milijardo 100 milijonov dinarjev. S spodbudnej-šim načinom nagrajevanja, spremljanjem stroškov prek ekonomskih enot, modernizacijo obratov, odpiranjem novih obratov in prodajaln dokazuje svojo ustvarjalnost. Uredništvo »Delavske enotnosti« &li bo Tobnifl, mestece ob Soči, res nojvečji center tekstilne industrije za izdelavo kamgamov? Majhna tovarna je pripravljena graditi veliko tovarno — dejanje je odvisno le od kapljice vode! Kemične analize bodo ovrednotile vodo, Voda pa bo dajala vrednost kamgamu. Načrti za gradnjo Pove tovarne obetajo s časom spremeniti mestece Tolmin v — mesto! Ali veste, kje je pravzaprav Tolmin? Kraj so že v davnih časih pro-slaviii puntarski zvonovi, ki so bili sv°jo plat na Mengorah, da je odme-yal? po vsej dolini tja dol do Kana-a in do Gorice; pozneje ga je pro-slavilo desno krilo soške fronte, ko m prav v teh krajih italijanski vojaki zaman krhali bajonete na oko-6ih »kranjskih Janezov-«; proslavil je še čas druge vojne vihre, ko je Tolmin z drugimi kraji na Primorcem postal del Slovenije in Jugo-slavije; Za temi tremi mejniki v zgodovini malega mesta - pa se vrste še mnbni lističi vsakdanjega življenja, m tudi v tem delu naše domovine Pestre podobo naše preteklosti: ... center mlekarske industrije! i^nogo vedo povedati o plastičnih ceveh, mlekovodih, po katerih naj bi Pritekalo mleko iz venca okoliških mibov v tovarno mlečnega sladkorja. • •. srce primorskega turizma, ki na5 bi s svojo drzno oblikovano na-ravo in pravljičnim vodopadom na skalcah privabljal iz leta v leto več °hiskovalcev. ... kraj z manjšimi podjetji, ki Oaj bi rezala kruh, dovolj kruha domačinom od blizu in od daleč ter iim omogočala življenje tesno ob oortiačem pragu. A vendar se je Tolmin v zadnjih 'etih le malo spremenil! Mnoge na-Povedi so še vedno samo napovedi. Število prebivalcev se trdno opri-jemije hišnih številk - kar dorase, najde pot v velika mesta, beži v industrijske centre, se sproti izgublja !, molku gorenjskih gozdov. Star Tolminec se rad zamisli in de: »Če bo šlo tako naprej, bomo 0stali sami!« Keznatna KAPLJICA PESTUJE POMEMBNE NAPOVEDI Kes, kapljica vode_ pod mikro-Copom zna napraviti čudo! Zapisali bi tudi lahko - veliko dejanje, ki bo !, Prav tolikšni meri predrugačilo Tolmin in njegovo okolico kot so ga Pekoč proslavile strani njegove zgodovine. Ta kapljica vode se je privalila Po strugi Zadlašice, male rečice, ki Se pod Tolminom izliva v Sočo. Nepogrešljivo oko mikroskopa mora razbrati njen sestav, kemična PPaliza mora predstaviti njeno mehkost kot to tako imenujejo strokov-Pjaki. Kadi bi vedeli — zakaj? Razumljiveje nam bo, če sedemo P0 vlak in se popeljemo do Pod-prda. Tam, v tesni med Slatnikom m Črno prstjo stoji v starih vojaš-Picah ena naših najsodobnejših to- varn - tkalnica kamgarna! Veljavo njenim izdelkom daje zlasti — voda! Povsem navadna voda, ki pa je, kot pravijo, v tem kraju najmehkejša v Sloveniji. To svojo neprecenljivo lastnost pripisuje strugi in pa svojemu izvoru, ki sta vseskozi obdana od laporja in škriljevcev. Tako ta voda ne vsebuje prav nič apnenca, kalcija in drugih raznih rudninskih primesi, ampak je skoraj popolnoma čista, skoraj na las podobna kapnici. Ta, tako imenovana mehka voda, je za tekstilno industrijo pravo tekoče zlato! Kosmičem, ki jih pere, daje potrebno volnost, mehkobo, kar je ena izmed nepogrešljivih, odlik kamgarna v Bači. Sestav hribov v okolici Podbrda in v okolici Tolmina je enak: lapor in škriljevci! Ali bo torej tudi Za-dlašica enaka vodi, ki izpira volnene kosmiče v Podbrdu!? ROJSTVO NENAVADNE, MALONE DRZNE MISLI Visoka proizvodnja tekstilne tovarne »Bača« v Podbrdu ustvarja tudi sredstva za samostojno razpolaganje. Tkalnica je danes že opremljena z najsodobnejšimi stroji in njene stene ji postajajo že tesne. Ob tem pa razpolaga delovni kolektiv tovarne , z večjo vsoto denarja, s sredstvi, ki jih kaže umno uporabiti. ! Zaživela je kaj nenavadna misel! Podbrdo naj ostane Podbrdo kakršno je. Podbrdo pa lahko zgradi v Tolminu na Poljubinskem polju no-- vo tkalnico. V tej tkalnici bi lahko na široko odprli vrata v svet prvovrstnemu domačemu kamgarnu. Pozneje bi ob tkalnici zgradili še predilnico, da ne bi venomer viseli na uvozu, ki nas toliko velja. Stroji v Podbrdu pa naj bi v bodoče tkali le volnene odeje. Program volnarske industrije sicer dodeljuje pravico tkanja volnenih odej samo tkalnici v Škofji vasi. Vendar pa bi obe tkalnici danes še ne mogli zadovoljiti vseh naših potreb, saj še vedno primanjkuje na domačem 'tržišči pol milijona odej letno! Samo pomislimo na zahteve razvijajočega se turizma in gostinstva, delavskih domov oddiha, novih bolnic in okrevališč, dijaških domov ... Potemtakem ne bi Podbrdo kot tkalnica za volnene odeje s svojo proizvodnjo prav nič škodovalo proizvodnim načrtom tkalnice v Škofji vasi! Nasprotno, še pomagalo bi uresničiti petnajstletni plan voh narskega združenja predčasno. Misel o gradnji nove tkalnice v Tolminu pa vrednoti še načrt tekstilne tovarne v Novem mestu, ki bo nemara že prihodnje leto začela z gradnjo predilnice za kamgarn prejo. Uvoz nas ne bo več obremenje- Tekstilne delavke ne moreš motiti z vprašanji; vsako izgovorjeno besedo sproti pogoltne oglušujoči ropot stroja (Foto; Milan Šparovec) Redno čiščenje strojev je enakovredno skrbnosti, s katero tkalka tke blago val! Čez nekaj let bo pri nas domače preje dovolj. MALA TOVARNA BO GRADILA -VELIKO TOVARNO Zamisel je tu, na dlani! Podbrdo bi lahko zgradilo samo z lastnimi sredstvi novo tkalnico v Tolminu, nakupilo potrebne stroje, preuredilo »Bačo« v tkalnico volnenih odej. Plan dela - pet let! Potrebna sredstva — 820 mnljonov dinarjev in 664.000 dolarjev za strojno opremo, 200 milijonov za gradbena dela! Proizvodnja — 2 milijona kvadratnih metrov kamgarna! V »Bači« je danes zaposlenih nekaj nad 200 delavcev, v novi tovarni v Tolminu pa naj bi bilo zaposlenih 500 delavcev. Vsekakor svojerrrstna akcija, ki je v tem, da enkrat mala tovarna gradi večjo tovarno kot je same/, in 'to — z lastnim, prihranjenim denarjem! Le vprašajmo delavce v Podbrdu, kolikim dobičkom so se znali odreči zavoljo tega? * Da bi gradili tovarno v vsakem kotu ali vsaki dolini, ni gospodarno. Gospodarno pa je postaviti stroje tja, kjer je delovne sile dovolj. Res je, da Tolmin nima nikakršnih tradicij tekstilnih delavcev, vendar pa to ne moti! Tudi Podbrdo je bilo nekoč brez tradicij, a vendar se okoliške vasi po nekaj letih dela tovarne »Bača«, že lahko pohvalijo s tkalkami, ki tako spretno sučejo vretena, kot bi se rodile za statvami. Odlika domačinov — pridnost in vestnost — bo lahko izbirala boljše med boljšimi! Smotrnost te graditve pa je tudi v zemljepisni legi Tolmina, ki je naravno križišče treh dolin (Soška do' lina, Baška grapa in dolina Idrijce!) in zato tudi najprimernejši kraj za zaposlitev. Veliko število domačinov se danes ukvarja z jalovim delom, ki je v spravljanju sena iz temnih grap in strmih pobočij. Težak je to kruh! Tolminska mora združiti razdrobljena kmetijska gospodarstva v večja posestva, ki bodo lahko proizvajala več in boljše. Na teh posestvih bosta imela besedo stroj in sodoben način kmetovanja. Prav tako mora skrb za dvig živinoreje (le 0,6 glav 'goveje živine na hektar, kar je glo-j boko pod evropskim povprečjem!) I najti oporo v dobrih načrtih, brez katerih bo počasi usahnila tudi tovarna mlečnega sladkorja. Domačini pravijo: »Ni kmetijstva brez industrije! Vsa leta nas izkušnje uče, da našega kmetijstva ne bomo postavili na noge, če ne bomo našli možnosti za razvoj te ali one industrijske panoge.« No, a vsa ta predvidevanja in vsa dobra volja so zdaj obtičala v kapljici vode, ki ždi pod mikroskopom. Mehka voda (trdota 4,7!), ki izvira v Podbrdu, je tako dobra, da v tovarni »Bača« čistijo kotle le enkrat v dveh letih. Povsod drugod morajo večkrat v enem letu luščiti iz kotlov rudninske snovi, ki se nabirajo v trden oklep na dnu. Kaj bo povedal mikroskop — še nihče ne ve! Vse drugo je jasno, le to, kar je pravzaprav najpomembnejše, je še vedno skrivnost! Vam in nam, pa tudi Tolmincem ostane le — ugibanje! Pol odgovora je vendarle v dejstvu, da teče Zadlašica po laporju in po škriljevcih, da razgalja na svoji poti čez Poljubinsko polje čiste kristale, ki obetajo enakovrednost vodi, ki izvira nekje v Podbrdu! MALO MESTO BO LAHKO KMALU - VELIKO MESTO Morebitna gradnja tekstilne tovarne v Tolminu uvršča med pripravljalna dela regulacijo Zadlašice. kar je tudi v planu občine, ki že dolgo časa rešuje problem pitne vode v mestu. Z regulacijo Zadlašice bi bil Tolmin z vodo preskrbljen, nova tovarna pa bi dobila tistih 1000 ku-bikov na dan, ki jih bo potrebovala za svojo proizvodnjo. Podbrdo bo zgradilo tovarno, občina naj ukroti vodo! Občina se bo morala zamisliti še ob marsičem! V vseh načrtih namreč zeva praznina, ob kateri beseda zastane! Ta praznina so — nova stanovanja! V tovarni bo zaposlenih 500 delavcev. Dobra polovica jih bo iz bližnje okolice, vozili se bodo na delo z avtobusi, s kolesi, prihajali bodo peš... Slaba polovich — strokovni kader — pa bo le prišla od drugod v Tolmin in bo v Tolminu tudi stanovala.'Toda, danes še nihče ne govori o novih stanovanjih, čeprav je to enakovredno pogovorom o novi tovarni. Podbrdo daje svoje — elaborat in denar, daje novo tovarno,' nov tekstilni center v Sloveniji! Občina in okraj pa naj prispevata svoje: spremenita naj mestece v mesto, ki bo lahko dajalo novi tovarni svoje delovne moči— kar jima bo tovarna tudi pošteno vračala. Čeprav je danes tekstilna tovarna v Tolminu na tehtnici, ki jo na eni strani bogate razpoložljiva- denarna sredstva, na drugi strani pa teži skrivnostna kapljica vode pod mikroskopom, se vendar ofe tej veliki nameri že prebuja vrsta težav, ki jim bo morala biti kos znana tolminska upornost! DUŠAN KRALJ Čudna so pota birokracije. In prav tako čudna je tale pot do gašperčka. Pred kakimi sedmimi ali osmimi leti je uslužbenec železniške postaje v Homcu prvič pisal svojim predpostavljenim v Ljubljano: »Zima je, zebe me, nimam peči. Kaj naj storim?« Odgovorili so mu: »Napiši nabavnico za peč.« Napisal jo je in poslal. Verjel je v njeno moč. Saj so rekli: »Napiši...« Torej so mislili resno. Izračunal je, koliko dni bo pismo potovalo v Ljubljano in koliko časa bo peč potrebovala nazaj. In je čakal. Podnevi je prodajal karte in pozdravljal vlake, zavijal se je v plašč in šal, smrkal in si hukal v premrle roke. Ponoči pa je sanjal o peči. Spočetka o tako veliki, da lahko Pot do ' . \ / gašperčka naenkrat streseš vanjo celo kiblo premoga, potem pa o vedno manjši, dokler se ni zadovoljil z gašperčkom. Minili so dnevi in tedni in meseci, pa je še vedno čakal in verjel v moč nabavnice, si hukal v ozeble roke in smrkal - in presmrkal vso zimo. V železniški direkciji so njegovo nabavnico opremili z vsemi potrebnimi žigi in številkami ter jo vložili v novo mapo. Čez sedem let je bilo v mapi sedem nabavnic — sedem obupnih klicov zmrznjenega človeka: »Tovariši, dajte mi peč!« Tovariš iz Homca jih je vestno pošiljal ob koncu vsakega leta, tovariši iz železniške direkcije pa so jih po vseh predpisih vknjižili in vložili v mapo. Red mora biti. In tako bi nabavnice najbrž še veliko let potovale iz Homca v direkcijo, če lani ne bi začeli govoriti o reorganizaciji železnic. O tej napovedani reorganizaciji, ki naj bi dala posameznim železniškim enotam večjo materialno samostojnost, je slišal tudi uslužbenec železniške postaje v Homcu in je ob koncu lanskega leta dejal: »Pišite me v uh. Ne bom vam več pošiljal nabavnic za peč. Poslej bo tudi naši postaji ostalo nekaj denarja, pa si jo bom sam kupil.« In nabavnice ni poslal. Cez nekaj dni so mu telefonirali iz Ljubljane: »Ja, kaj pa je s pečjo?« »S kakšno pečjo? Saj je nimam.« »Ze, že, toda kaj je z nabavnico zanjo. Zakaj j nam je niste poslali? Kaj peči več ne potre-\ bujete?« \ »Seveda jo ...« ; »Torej napišite nabavnico! Brez nje ne boste l dobili peči! Kaj pa mislite ...« Spet je napisal: »... en gašperček ...« in nabavnico poslal direkciji, kjer so jo opremili z vsem potrebnim in jo vložili v mapo. Red mora biti. Tovariš iz železniške postaje v Homcu pa je spet. zmrzoval. Podnevi je prodajal karte in pozdravljal vlake, se zavijal v plašč in šal^ si hukal v roke in smrkal — in presmrkal tudi to zimo. Ponoči pa je sanjal, toda ne več o gašperčku, ki bo ogrel njegove premrle kosti, pač pa o reorganizaciji jugoslovanskih železnic. JANEZ VOLJČ DOGODKI f ■ • fc. V SVETU fky'i;.■ OD TEDNA DO TEDNA OBISK PARLAMENTARCEV NA JAPONSKEM KONČAN Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi dr. Mladen Ivefco-vič, je zaključila obisk na Japonskem in v sredo odpotovala v Kambodžo. Po obisku več japonskih mest se je naša parlamentarna delegacija vrnila v Tokio. Predsedniki obeh domov japonskega parlamenta so priredili jugoslovanskim parlamentarcem slavnostni sprejem. Na sprejemu sta predsednik predstavniškega doma Kijose in dr. Ivekovič izmenjala zdravici, v katerih sta izrazila željo po nadaljnjem poglabljanju medsebojnega razumevanja in prijateljstva med Japonsko in Jugoslavijo. SPET VLADNA KRIZA V ITALIJI Nova italijanska vlada s predsednikom Fernandom Tambronijem, ki je dobila zaupnico parlamenta po zaslugi glasov fašističnih poslancev, je v ponedeljek sporočila predsedniku republike Gronchiju kolektivni odstop. Vlada je odstopila na zahtevo predsedstva Demokrščanske stranke, ki se ni strinjalo s tem, da bi se vlada, sestavljena izključno iz članov Demokrščanske stranke, obdržala ob podpori fašističnih poslancev. Po neuspehu »poskusa Tambroni« se je kriza italijanske vlade, ki traja že sedem tednov, vrnila na izhodiščno točko. SPOROČILO ALŽIRSKE VLADE Začasna alžirska vlada je objavila v ponedeljek v Tunisu sporočilo, v katerem je rečeno, da je vlada sklenila sprejemati tuje prostovoljce ne glede na narodnost, pri Čemer bo dajala prednost tehnikom. Sklenili so tudi ratificirati ženevske sporazume o vojnih ujetnikih, razen tega pa je vlada sprejela ukrepe kot odgovor na francoske načrte za kantonalne volitve, ki bodo maja. Sklepe začasne alžirske vlade razlagajo kot trdno odločenost alžirske narodnoosvobodilne fronte, da bo vztrajala v oboroženem boju za osvoboditev dežele, ker Francija ne mara popustiti in pristati na mirno poravnavo. SESTANEK ZAHODNIH MINISTROV V torek, sredo In četrtek so se v Washingtonu posvetovali zahodni ministri v okviru priprav na bližnjo konferenco preedsednikov vlad. Ministri ZDA, Velike Britanije In Francije so razpravljali večinoma o nemškem problemu in o berlinskem vprašanju. Med razpravo o razorožitvi sta se jim pridružila tudi zunanja ministra Italije in Kanade. Pri zaključni razpravi o splošnih odnosih med Vzhodom in Zahodom je sodeloval generalni sekretar Atlantske zveze Spaak. KONFERENCA ZA MIR IN VARNOST V AFRIKI V Akri, glavnem mestu Gane, se je v nedeljo končala tridnevna konferenca za mir in varnost v Afriki. V zaključnem dokumentu so zastopniki dvajsetih afriških dežel in ozemelj obsodili drugo eksplozijo francoske atomske bombe v Sahari ter označili ta dogodek kot sovražno dejanje proti narodom afriške celine. Udeleženci (konference so predlagali, naj bi bila junija nova konferenca neodvisnih afriških dežel, na kateri bi razpravljali o možnostih za sestavo afriških prostovoljskih enot za boj na strani alžirskega osvobodilne- OB FRANCiiSKIH EKSPLOZIJA! JOHANNESBURG - Samo minuta je še do strelov, ki so položili na tla predsednika južnoafriške vlade Vertvoerda. Na sliki ga vidimo, ko odpira južnoafriški sejem v Johannesburgu. Vertvoerd je že končal svoj govor. Brž za tem je napravil nekaj korakov proti nekemu farmarju, belemu kolonistu, ki je iz neposredne bližine ustrelil vanj. Dve krogli sta zadeli predsednika v glavo, tretja pa je zgrešila ga gibanja. Med razpravo o alžirskem problemu je dal predstavnik začasne alžirske vlade Fanon med drugim priznanje jugoslovanskim narodom za skrb in pozornost ranjenim alžirskim borcem, ki se zdravijo v Jugoslaviji. S konference so poslali neodvisnim afriškim deželam poziv, naj proučijo možnosti za prekinitev diplomatskih stikov z Južnoafriško unijo v znamenju protesta proti rasistični politiki v tej deželi. KONFERENCA AZIJSKO-AFRIŠKE SOLIDARNOSTI V Konakriju, glavnem mestu Gvineje, se je v ponedeljek začela druga konferenca azijsko-afriške solidarnosti. Navzočih je nad tri sto delegatov s teh dveh celin. Konferenca v Konakriju poteka v duhu gesla »Afriško-azijska solidarnost širi in krepi fronto afriške osvoboditve«. Na konferenci prevladuje mnenje, da je treba temeljito in vsestransko analizirati imperializem in kolonializem na njuni sedanji stopnji. V uvodnem referatu je podal gvinejski predsednik Seku Ture temeljito analizo kolonializma in uajtazal način učinkovitega* boja za osvoboditev podjarmljenih narodov. NOVI SOVJETSKI NAČRT v ŽENEVI Na razorožitveni konferenci desetih v Ženevi je sovjetski predstavnik Zorin razložil pet načel, po katerih naj bi izvajali splošno in popolno razorožitev na svetu. Sovjetski načrt predvideva, da bi se udeleženke ženevske konference najprej sporazumele o nujnosti jedrske razorožitve, drugič, razorožitev bi potekala postopno, tretjič, te ukrepe bi izvajali pod mednarodnim nadzorstvom, četrtič, po podpisu sporazuma o splošni razorožitvi bi dežele članice ohranile le omejene efektive policije (milice), in petič, programa splošne In popolne razorožitve bi ne bilo mogoče ustaviti. Zahodni predstavniki so v razpravi izjavili, da ni sovjetski načrt nič novega, vendar niso izključili možnosti, da bi se sporazumeli o nekaterih točkah sovjetskega predloga. LONDON — Predsednik francoske republike Charles de Ganile je med svojim obiskom v Veliki Britaniji hodil s ceremonije na ceremonijo. Njegovo pot so z bučnimi naslovi spremljali vsi angleški in francoski časniki. Največ prostora pa so le-ti posvetili njegovemu srečanju s prijateljem iz druge svetovne vojne Winstonom Churchilom. Oba državnika sta ob tej priložnosti prijateljsko obujala spomine, seveda pa nista pozabila tudi zdajšnjih dni. Na fotografiji predsednik francoske republike Charles de Ganile na sprejemu v eni izmed velikih londonskih palač Zadndno sferno soditi), a rzdrMnnje n proo*9d»|o lusetllsigi strstm DELOVNI KOLEKTIVU RCS E 15VIS Za prevoz delavcev na delo, za izlete in ekskurzije prodamo po ugodni ceni avtobuse znamke SPA in TAM Za informacije se obrnite na naslov: AGROSERVIS, Ljubljana, Draga 41 (telefon 32-104) Prva eksplozija francoske atomske bombe v začetku letošnjega leta v Sahari je sprožila burjo protestov in ogorčenja po vsej Afriki, pa tudi drugod po svetu je niso sprejeli brez obsodb in 'negodovanja. Afriško-azijske dežele so začele pri OZN akcijo za sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine, da bi obsodila Francijo in preprečila, da bi ta dežela in druge atomske sile nadaljevale nevarno igro neprekinjenih, nevarnih poskusov. Te dni so sprožili Francozi drugo bombo, kar je še bolj vznemirilo javno mnenje v Afriki in pb svetu. Poglavitni, neposredni razlog, ila je Francija prav zdaj napravila poskusa, je bila njena težnja, da bi se uvrstila med atomske sile tei se v zahodnem okviru izenačila z ZDA in z Britanijo, v svetovnem merilu pa s tema deželama in s Sovjetsko zvezo. Po njenem mnenju bi ji to omogočilo vstop v ozki atomski klub anglo-saksonskih sil, hkrati pa bi ji tudi zagotovilo enakopravnost tako z njima kakor s Sovjetsko zvezo na mednarodnih konferencah. Svojo politiko atomskih poskusov je Francija opravičila s trditvijo, češ da tudi druge atomske dežele niso opustile teh poskusov in se kljub vsemu prepričevanju in dolgotrajnim pogajanjem v Ženevi niso mogle ustrezno sporazumeti o dokončni opustitvi in prepovedi poskusov. Izgovor se je zdel vsaj na videz umesten tudi zato, ker so ZDA sporočile ob koncu lanskega leta, ko je potekel rok, ki so si ga bile same postavile za opustitev poskusov, da jih bodo obnovile, ko se jim bo zdelo potrebno in prav. Po drugi eksploziji v Sahari pa ne bi mogli reči, da so še razlogi, ki so Francijo pripeljali na isto pot, prav tako niso sprejemljivi izgovori, ki jih navaja v svoje opravičilo. Francija je s tem, da je prodrla v skrivnost atomske bombe in si izdelala to orožje množičnega uničevanja, očitno razbila monopol ZDA in Velike Britanije znotraj Zahoda, hkrati pa si zagotovila vse pogoje za sprejem v ekskluzivni za-hodni atomski klub. V Ženevi pa so po nedavnem popuščanju Sovjetske zveze nastali novi pogoji za skorajšnji sporazum o popolni in dokončni prepovedi poskusov. Po anglo-saksonskih odgovorih na to popuščanje, ki bi moglo biti v podrobnosti še bolj pozitivno ter brez vseh tistih omejitev in pridržkov, ki smo jih videli v sporočilu po srečanju Macmillan—Eisenhoiver, je sklenitev sporazuma zdaj odvisna le od tehničnih podrobnosti in od časa. Za Francijo je zdaj ta problem predvsem vprašanje formule, s katero bi se kot četrta atomska sila pridružila temu sporazumu in tako napravila konec pojavu, ki čedalje bolj vznemirja svet, hkrati pa dela velikansko škodo in grozi z moralnopolitično izolacijo tistim, ki bi hoteli nadaljevati to nevarno igro. Prizadevanje Francije, da bi dobila mesto, ki ji gre na svetu in še posebej v Evropi, so mno-gokje in tudi pri nas vselej spremljali s simpatijami in s prepričanjem, da bi bila resnična konsolidacija francoske državne politike v interesu Evrope in miru. Zato so spodbudno spremljali vse, kar je obetalo njeno konsolidacijo in večalo njen vpliv nasploh, zlasti še, odkar so se začeli nad Evropo kopičiti oblaki. ki so napovedovali vihar v znamenju prav takšnih zarot proti miru, kot smo jih že večkrat videli v nedavni preteklosti. Ko pa je začela Francija v nasilni pacifikaciji Alžirije iskati rešitev iz svojih slabosti in ključ za konsolidacijo in ko so to potem spremljale priprave na atomske poskuse na plečih afriških narodov, so te simpatije splahnele, zaupanja pa ni bilo več, in sicer ne le zato, ker to ni mogel biti pravi izhod in zaželena rešitev, temveč tudi zaradi-tega, ker takšne metode ne morejo približati ciljev, za katerimi je težila politika te dežele. Se manj simpatij in zaupanja je bilo, ko je Francija skušala uresničiti svoje nacionalne aspiracije z naslanjanjem na Bonn ter je tako sodelovala pri obnavljanju in oživljanju velikonem-ške politike. Sama je ožila okvire svojih akcij in si dolgo prizadevala, da bi si v koaliciji z Bonnom zagotovila položaje, s katerih bi pritisnila na Biitanijo in ZDA ter tako uveljavila svojo pravico in željo, da bi jo priznali kot vodilno zahodnoevropsko silo in kot enakopravnega partnerja na čelu zahodne skupnosti. Pri tem pa je pozabila ali prezrla, da je ta kombinacija nevaren dvorezni nož. Od vse te politike je imela največ koristi Adenauer-jeva Nemčija, ki se je tačas pod prividom eminentno evropske in zahodne sile okrepila,yse utrdila in se vsilila Zahodu ne le kot činitelj, ki ga je vselej treba upoštevati, temveč tudi kot faktor, katerega ambicije, načrte in interese je treba priznati in spoštovati ter jih pomagati uresničevati, pa čeprav v škodo širših svetovnih interesov ter interesa mim in pomiritve, kakor se to dogaja prav te dni. Vendar se zdi, da je francoska politika zadnje dni spoznala možnost, da bi se otresla te koalicije z Bonnom in iskala v drugih, manj nevarnih in bolj uravnovešenih kombinacijah odgovor na probleme in skrbi, ki jo tarejo. Navezava neposrednih stikov s Sovjetsko zvezo verjetno napoveduje, da bi Francija v prihodnje mogla vložiti napore, ki bi bili bolj smotrni, kot so . dosedanji za mavnovešenje Iy a nih položajev glede na zaiio partnerja in zaveznika. Kakor bo napredek na P0®, janjih treh v Ženevi po vse® deČ odpravil potrebo Fran J da bi osamljena nadaljevala ■ varno igro z atomskimi PosK re, tako bi moralo tudi nedavno « Čanje de Ganile—Hruščev praviti konec mnenju Franc J da se mora naslanjati na su Ijive težnje Bonna, ki se je S aj zaradi te nenaravne zveze c zadnje čase poklicanega, na» piti v vlogi zaščitnika Evropa pa je že nekajkrat “r ® plačala podobne nemške ^ bicije. jure Pubu* BUDIMPEŠTA — Z mogočno parado je Madžarska te dni pr°s*® vila praznik 153-letnice osvoboditve. V glavnem mestu je velika parada, ki so se je udeležili številni državljani in več madžarske armade. Na fotografiji: madžarska pešadija v P: nem koraku bil» arad' SODOBNA GIBANJA V NERAZVITIH IN RAZVITIH DEŽELAH (III) Delavstvo v državnem kapitalizmu Kapitalizem se ne more razvijati, ne da bi stalno Težnja kapitalističnega raz- porajal svojega grobarja — delavski razred. Razvoj prifeka nfde^alTkT razred z"1^ kapitalističnih proizvodnih odnosov prinaša gospodar- menom, da bi mezde spravili pod ski razvoj, ta pa zahteva čedalje širšo industrializacijo vrednost delovne sile, torej pod dežele. Zato tudi razvoj kapitalizma ne pomeni pre- standLd'0doSnTVrfžbe!1^-prostega prehoda kmetijstva iz fevdalnih v kapitali- prav organizacijam delavskega stične odnose, temveč pomeni predvsem vključevanje razreda morda niti ni uspelo so- kmečke delovne sile v mestno kapitalistično industrijo. [“^^7razreda^ kapitalistični medtem ko pa so kmetje, razdrobljeni zaradi načina družbi — ali vsaj ne v vseh ka-proizvodnie, politično neaktivna množica, pa postaja pitalističnih deželah — pa jim delavski razred bolj in bolj osnovno gibalo družbe. ^ p^ložaj^ na Tonstantni °relativ- Industrijsko delavstvo, ki organizacije se v sodobnih po- ni ravni, se pravi, da se vzpo-predstavlja v sodobni državno- go jih povezujejo v velike nacio- re^ri° z gospodarBkiiii razvojem kapitalistični družbi hrbtenico nalue zveze, ki se premišljeno ustrezno izboljšuje tudi matenal-delavskega razreda, sestavlja 30 borijo za izboljšanje gmotnega ni Pol°znJ delavskega razreda, do 40 °/o vse delovne sile. Ge pa položaja delavskega razreda. Vse to dokazuje po eni strani ob-bi med delavski razred šteli vse Sindikalne Organizacije imajo jekhvno težnjo kapitalizma p tiste, ki po svojem objektivnem zdaj posebne ekonomsko-razisko- izkoriščanju delavskega razreda, položaju sodijo k proletarizira- valne oddelke, ki analizirajo go- P° drugi pa moc združenega de-nim množicam se pmvi vse tiste, spodarski položaj, da ni tej noln Tč/nek ^ ki niso lastniki sredstev za pro- osnovi izoblikujejo strategijo ° PrePlecltl Poln ucmek- te izvodnjo, temveč prejemajo do- sindikalnega boja za izboljšanje 1 hodek izključno od prodaje svoje delavskega materialnega položa- Mezda _ delovne sile kot blaga in so torej ja. Izkušnje namreč kažejo, da boja organiziranega delavstva, v podrejenem položaju v druž- prinaša zmaga delavskega razre- Napori za skrajšanje delovnega beni hierarhiji ter izkoriščani da v boju za mezde v eni indu- tedna so pripeljali do tega, da tako ali drugače, potem spada strijski panogi tudi napredek v je delovni teden v ZDA skrajšal v sedanji državnokapitalistični odvisnih industrijah. od 51 ur leta 1909 na sedanjih družbi v to kategorijo 70—80% Na temelju sedanjih statistič- 40 ur. nih raziskav bi težko trdili, da Boj delavskega razreda de-se je položaj delavskega razreda jansko podpirajo notranja proti-sorazmerno izboljšal. (Kadai slovja kapitalističnega razvoja, pravimo »sorazmerno«, - mislimo Ker kapitalizem postopno spre-na položaj delavskega razreda v minja večino prebivalstva v pro-odnosu do drugih plasti, oziroma letariat, določa višina mezde tudi Moč delavskega razreda pa ni na njegov delež pri delitvi na- širino notranjega trga. Koncen-samo v njegovi številčnosti, tem- rodnega dohodka.) Nedvomno pa trirani monopoli torej s politiko več v njegovi enotnosti delav- se je ta položaj izboljšal abso- mezd v velikem obsegu vplivajo skib organizacij. Koncentrirani lutno. (Pod izrazom »absolutno« na efektivno povpraševanje na sili kapitalističnega monopola mislimo na to, da so se zvišale nacionalnem trgu. Pritisk na zoperstavljajo delavci svoje realne mezde.) To je nedvomno mezde bi torej pomenil zmanj-združene sile, zbrane predvsem posledica predvsem organizira- šano povpraševanje zmanjšano v sindikalnih’ organizacijah. Te nosti delavskega razreda. povpraševanje pa bi pomenilo manjšo proizvodnjo, kar bi SP zmanjšalo profite. Koncentrira . kapitalistična industrija si t°r.,' lahko zagotavlja večje PrOtl0, mnogo bolj z zniževanjem P1? izvodnih stroškov oziroma s s nološkim napredkom kakor Pa, neposrednim jiritiskom na meZga in z intenziviranjem delovneg procesa. „ V državnem kapitalizmu . j bistveni gospodarski sklep1, najbolj prizadenejo položaj a lavskega razreda, dejansko P sprejemajo na ravni poaJetl£ temveč v okviru državnega P litičnega vodstva. Težišče o.sn0e, nega boja torej bolj in bolj Pr® baja na določanje državne S spodarske politike. Država na® reč uravnava minimalne mez in delovne pogoje, delovne P goje mladine in žensk ter socia^ no zavarovanje. Najpogosteje zakoni predvideva pogoje . meje pravice do stavke, PrefF suje davke itd., itd. Zato Pos^ politična dejavnost delavcev c ^ dalje pomembnejši element boju delavskega razreda. Politična aktivizacija skega razreda je po povečam 81 dikalni organiziranosti eden pomembnejših virov moči 111 ve v pa ni bila edini cilj je vloge delavskega razreda deželah državnega kapitali2111 ' V začetku prejšnjega stoletja J imelo v Veliki Britaniji volil prebivalstva. BOJ ZA BOLJŠI MATERIALNI POLOŽAJ DELAVCEV piavico komaj 2,5 % vsega Prefl0 valstva. Zdaj ima volilno Pra^* 68 % angleškega prebivalst ’ torej vsi polnoletni. Četudi n . lavski razred ni dobil mOzn0 -za neposredno sodelovanje P odločanju o zadevah državne P litike, mu je uspelo vsaj pribor si »volilno pravico«. »MIRNA POT« IN UTVARA O »DRŽAVI BLAGINJE« V deželah, kjer se je dela^ ski razred usmeril na tako m1 novano »mirno pot« oziroma Za kulisami Salazarove diktature ✓ Ime Portugalske se ne omenja pogpsto na straneh letariat,, ki sicer ni številen, ker ski predstavniki delavcev Ta- 8vetovne«-a t;«ka 7a tn »rivltpnlp v senri« so noskrbelr sodi Portugalska med gospodar- krat nastopi minister za delo, ki DrerlV 8 • • J to..»življenje v senci« so posKroen gko zaostale dežele> že med vojno imenuje namesto izvoljene upra- uvsem njeni sedanji upravljavci, ki Sl z vsemi sila- 1942—44 vrsto akcij, ki so bile ve administrativno komisijo. ..1 Prizadevajo, da bi izven portugalskih meja ustvarili hkrati političnega in revendika- V novejšem času so začeli de-‘mzijo o stabilnosti sedanjega režima in O dozdevnem tivnega značaja. Med te akcije lavci formirati komisije enotnosti Skladnem notraniem rnvvnin Vendar kdai na kdai sodi stavka deset tisoč tekstilnih na delovnih mestih, le komisije (knt* Jj j j J-i .ve.naal; KaaJ Pa KaaJ delavcev leta 1942, dalje 50.000 niso stalne, temveč se borijo za Ha primer med predsedniškimi volitvami leta 193o) pristaniških, metalurških, grad- zahteve delavcev v določenem tl ro v syeI jasni dokazi o notranjem vrenju in o Benih in drugih delavcev leta podjetju in za ponovne sindikal-°dporu proti dolgoletni fašistični oblasti, ki je zrMa 1943, leta 1944 stavka 20.000 pred- ne volitve v primeru, če minister padati že sredi dvajsetih let ter ima za seboj doma I,sem kmetijskih delavcev itd odstavi izvoljeno upravo. Komi-tri i.* v J 1^4* J Ta veriga se je nadaljevala tudi sije pogosto postavljajo tudi bolj esetletja mračne preteklosti, p0 vojnj s stavkami ladjedelni- daljnosežne zahteve: za prizna- .Začetek letošnjega leta je pri- Zahodu pogosto jemljejo kot do- ških delavcev v Lisboni leta 1947, nje demokratičnih svoboščin ki ^ nove napovedi o čedaPlie kaz baje občutnih razlik med lAmev vseh portugal- Jjh^vsebuje ustava, pa so j.h fa- ^ji zaskrbimnos^f1 Salazarove španskim in ^"portuealskim skih pristanišč leta 1955* z letni- šistični dekreti ukinili, za "izved-' ^“SKrDljenosti salazarove spansKim in portugaisKim m- muno =;nnnn lrm». hn cvnhndnth vr.l«»v '»» ncvnUn. j ^'atorske ekipe in o njenih kr- šizmom ter kot opravi""o za po-vj] un napoiih, da bi si zagoto- litično in vojaško za - a obstoj. Tako so konec ja- Salazarovo 11 mi stavkami 10.000—50.000 kme- bo svobodnih volitev, za osvobo-'išt\4> s bjskih delavcev, z rudarskimi ditev političnih jetnikov, za de-— Uj. lal,o SO ivuucu ja- oamz-aiuvu Portugals. ‘ Gre stavkami leta 1957, z velikimi re- mokracijo itd kar so posebej s>fla prepovedali vse manife- namreč za ustavo sprejeto že vendikativnimi akcijami tekstil- poudarjali med zadnjimi pred-ISe, zborovanja in celo ban- leta 1933, v kateri je na papirju ce7 >stega leta - te akcije so sedmskimi volitvami. da bi preprečili manifesta- zapisana cela vrsta pravic in de- prinesle višje mezde m boljše Čeprav so podatki zaradi cen > opozicije ob obletnici proti- mokratičnih svoboščin, vse pa delovne pogoje kakim 100.000 zure in drugih dmejitev pomanj «J)narhističnega upora v Oportu obvezno spremlja klavzula »če te 45ioV^emi • ^ S s^f. •amf in čeprav Salazarova poli ^ 1891. Salazarova policija je niso z zakonom ukinjene«. 11958 m lam. Omeniti je treba, cija st0ri vse, da bi prikrila ob mužifii illiilpiillSS® eli?,,!. V - 6 neposrednim, temveč s posred- -• • • - eigadu, kasneje edinemu tek- srednim, temveč s posrea- Kirnom, ki ga slepi s harmonijo no inomembnejših portugalskih glasovanjem, verjetno zato. razrednjh interesov (»korporaci- kolonijah) vneslo več organizi-ii preprečili moralno kata- • • _ i _ :----•----1- i- :-- iiiiftssš Taun.u. _____ jenih akcijah. Ključ je pravza- Portugalski fašistični režim se Razen večjih akcij in občas- prav v tem. ali bodo premagali ^akdp^Prfo Vi 1® obdržal po zaslugi raznih či- nih eksplozij proti režimu se de- prejšnje slabosti* ki ^sojirepreče- " a'ra' i S,0,a Pasos de^Suz^blizu^OpoAa" ternul re2imti vztrajno upirajo ska delodajalcev in vlade ter jih konservativnih krogov na Por- vSalf,i ■ J....V-------, . je obdržal po zaslugi razum ci- mn CKspiozij pron re/.imu se ue- prejšnje siauusu-, ».i su prepieec- >iawi njrC^ >.tlhRga/ odP°ra> kl niteliev. med katerimi zunanji lavski razred vsak dan vztrajno vale enotnost, in ali bodo vodilne kij,,®;® rasistični stroj. Ni na- nis0 nepomembni. Na oblasti je bori tudi v fašističnih sindikatih, sile našle ustrezno taktiko v boiu da je ze drugi skupini osta] djje ]j0{ njegovi sorodniki v Uprave teh sindikatov so »izvo- proti trdoživemu sovražniku, ki SSfc, ^'mičnih' pripornikov Takš lic ned r» USldl UlJC 1VUL A vrnil i ivi * -'J T --; ... .... . ...... uspeio gvr0pj j«je gre pa prezreti, da se lili« v vzdušju nenehnega priti- se zanaša na podporo najbolj 17 7«. telnu re2jmu vztrajno upirajo ska delodajalcev in vlade ter jih konservativnih krogov na Por-lazne družbene plasti, predvsem praviloma vsilili od zgoraj. Kljub tugalskem in na naklonjenost v ■ . ..e---- iazne družbene plasti, preavsem praviloma vsilili on zgoraj, mjuo tugalskem m na naKionjenosi v .J. Primeri so čedalje po- dejarsjcj razred. Le malo je zna- pritisku pa se dogaja, da so za zahodnih deželah ter zlepa ne bo Ha akažeZaclaJegr!cezaCepre° no’ da ie izVedel portugalski pro- člane uprav izvoljeni tudi dejan- položil orožja. B. RAKIDŽIC jMljeni načrt in za dobro orga-j124cijo, ki ji uspeva odpirati ; jifodušno zaprte Salazarove fif: ^ teh zaporih so politični j kiki izpostavljeni mučenju, ki J? je mogoče primerjati le z na-jstičnim zverinstvom. Sicer pa je tudi sam Salazar, ki mu na US1VARJALNI NAPORI MILANSKEGA KONGRESA Razgovor s tovarišem Mišem Pavičevičem, vodjem delegacije ZS Jugoslavije na kongresu GKDI (italijanskih sindikatov) j) m ortugaiskem pogosto uradno aHo vzdevek »modri« ali »po-v?zUi«, nedavno izjavil v inter-ilMu, da so na nekaterih jetni-3, preizkusili »lahke šoke«. Ali f je 'spričo tega Uradnega pri-n®Uja težko predstavljati, kakš-"emu rnučenju so izpostavljeni J°litični jetniki v portugalskih sporih? Neposredno nasilje pa ni edi-sredstvo, ki ga uporablja sečnji režim, da bi zadušil demo- ............ , , , , . . . . ^ i- 7r®tično svobodo in obdržal por- »Navzočnost jugoslovanske de- deželama kakor tudi h krepitvi kot nujen pogoj zagotovitev ak-^Salske množice v podrejenem legacije na V. kongresu Gene- mednarodne solidarnosti delav- cijske enotnosti vseh sindikatov. Moža ju. Vsemu temu služi tako ralne konfederacije dela Italije skega razreda,« je izjavil sekre- Uresničenje te akcijske enotnosti 'Osnovani korpoiativistični si- (GKDI) je nova manifestacija tar Centralnega sveta ZSJ Mišo naj bo — po zamisli vodstva in stem. Odveč bi bilo naštevati vse prijateljskega sodelovanja sindi- Pavičevič po vrnitvi iz Italije, kongresa GKDI — uvod v reuh-^drobnosti tega sistema, vehdar kalnih gibanj Italije in Jugosla- kjer je bil na V. kongresu GKDI zacijo popolue organske enotno-1,6 moremo molče mimo hinav- vije ter nov prispevek k razvoju v Milanu. sn sindikalnih central, kar je slo ega pročelja, ki ga nekateri na prijateljskih stikov med obema , da je me, stekla, podobne zahteve pa oblasti sicer so postavili tudi delavci drugih Parlatnentarnopolitični boj za iz- imenovane politike »polne zapo-“?*jšanje svojega položaja, je slenosti«, Ameriškim delavcem je Negov osnovni cilj večina v par- leta 1955 uspelo, da so si s stav-Mneatu, da bi sestavil svojo vla- kovnimi gibanji v Fordovih to-p ki bi kot izvršni organ par- varnah delno pribofili letne za-‘aiuentarne »demokracije« iz- jamčene mezde v tem smislu, da Mia v družbi socialistične re- mora podjetje izplačevati delav-°rme. Dejstvo, da je delavske- cem 65% mezd 26 tednov ne gle-J-"1 razredu mnogih dežel uspelo de na to, da so brez lastne kriv-P° Parlamentu za daljše ali kraj- de brez dela. Te določbe so se obdobje osvojiti vlado (An- razširile na vso avtomobilsko in-“['ja, Švedska, Norveška, Dan- dustrijo, na industrijo jekla, gti-Aa. Avstrija itd.), kaže, ®Ksna osvojitev oblast “'PSoča, vendar dosedanje izkuš- industrijskih panog. J® še ne dokazujejo, da je so- Zdaj se bije v državnokapita-, alistična vlada na ta način za- lističnih deželah velik boj med ,s tudi izvedla socialistično pre- delavskim razredom in kapita-i°razbo svoje družbe. Vsekakor iom v zvezi z »inflacijo«. Kapital Mojo izkušnje minulega deset- obtožuje delavske sindikate, da la, da je moč delavskega raz- povzročajo inflacijo z nenehnim 3‘a tako^ zelo narasla, da je pritiskom na zviševanje mezd. S Mi .jnogoča celo parlamentarna tem hoče mobilizirati proti de-vojitev oblasti. lavskemu razredu družbene plasti , Marx in Engels sta nedvomno s stalnimi dohodki — uradnike, ‘utda tak razvoj, ko sta v uvod- upokojence, rentnike itd. Delav-1 besedi li »Komunističnemu razred pa odgovarja na to s anifestu« leta 1872 zapisala: predlogi za znižanje cen indu-,'Jlede na velikanske korake, s sirijskih proizvodov in s pri-aterimi napreduje moderna in- pravljenostjo na nižje nominal j Mri j a po letu 1848, korake, ki ne mezde, kakor je bilo to i ™ spremlja izboljšana in širša ameriški avtomobilski industriji, rganizacija delavskega razre- Temeljno vprašanje pa ni »in-a--. ta program v nekaterih flacija«, temveč težnja kapitala, Podrobnostih stari.« Mirne raz- da Bi se rešil določenih elemen-ojne poti v socializem v sodob- tov državne intervencije, po ka-■ pogojih povečane moči de- Jerih prihaja do izraza uspešni la r 6 J u term pruiaja uu izraza us avskega razreda očitno ni mogo- pritisk delavskega razreda, ta ^jučiti Nevarnost pa je da Churchin je nekoč uprar z;-a lrna. P°1 tako zelo jnjobih- oznagji delavski razred k oziroma uspava ravičeno ot »če- pozablja na cilje uresniče- ra7rpd Pre(,aS0CialiStiČne drU|b-e -V6 osnovno SUOjeKUVUU snu, ».r na-utvaram 0 3>^rzavi Sprotuje objektivnim težnjam — l-n—,1 n 1 , ^Tv» o Jz republike. Predstavlja bjektivno silo, ki na- Za toh!amtev de!avsklh državnem kapitalizmu. Od moči Žita in?. minimumu. zavesti delavskega razreda je ato tudi delavski razred upo- odvisn0! ali bo šel ta razVoj po an ja svojo večjo moc in pove- kapitalizma aii socializma, ■•ani vplrv na državno politiko, 1 1 da bi zagotovil uveljavitev tako JANEZ STANOVNIK »Ža jugoslovansko delegacijo stvar daljne prihodnosti, je bila udeležba na kongresu še Povedati je treba, da se ita-posebnega pomena,« je nadalje- lijanski sindikati ne zadovolju-val, »ker imajo jugoslovanski jejo samo s klasičnimi socialno-sindikati z GKDI najbolj inten- ekonomskimi zahtevami, temveč zivne in najširše zveze. Izkušnje prav tako postavljajo na prvo namreč kažejo, da lahko sindi- mesto sodelovanjo sindikatov v kati sodelujejo zelo^ uspešno investicijski politiki, v gospodar-kljub različnim družbeno-eko- skem razvoju dežele in pri struk-nomskim sitemom in kljub raz- turnih spremembah v gospodar-lični mednarodni povezanosti, stvu.« kakor je to z GKDI in ZSJ.« Ob zaključku razgovora je to- »Predsednik kongresa je v od- variš Pavičevič dejal: »Dobili govoru na pozdrav jugoslovan- smo vtis, da je GKDI ena naj-skega delegata izrazil priprav- bolj dinamičnih sindikalnih or-ijenost GKDI, popolonma reali- ganizacij Zahodne Evrope. Ne-zirati sporazum o sodelovanju, nebno si prizadeva, da bi metode ki sta ga lani septembra pod- v .boju sindikatov prilagodila pisali jugoslovanska in italijan- vsem spremembam na druzbeno-ska sindikalna delegacija v Rimu. ekonomskem področju.« Kongresni delegati so prisrčno O prihodnjih odnosih med pozdravili jugosl delegacijo.« GKDI in ZSJ je tovariš Pavičevič Na vprašanje o vtisih s kon- dejal, da so med bivanjem jugo-gresa je tovariš Pavičevič dejal, slovanske delegacije na kongre-da »je V. kongres GKDI kot naj- su v Milanu izmenjali mnenja močnejše sindikalne organizacije in konkretizirali sporazume o so-v Italiji zelo pomemben druž- delovanju, sklenjene lani v Ri-beno-politični dogodek zlasti v mu. Že ta mesec lio prišla v Jugo-pogojih stopnjevanja boja delav- slavijo delegacija GKDI, ki bo skega razreda za uveljavljenje proučevala probleme jugoslovan-širših socialnih demokratičnih in skega kmetijstva, jugoslovanska ekonomskih pravic«. delegacija pa bo kmalu odpoto* Tovariš Pavičevič je dalje po- vala v Italijo, kjer se bo sezna-udaril, da je kongres zastavil nila z bojem sindikata proti mo-nove ustvarjalne napore pri ob- nopolističnemu kapitalu. Maja delavi enega izmed temeljnih bodo prav tako izmenjali preda-esel — oBlikovati sodobni sin- vatelje, ki bodo govorili o ak-„ikat v sodobni demokratični tualnih sindikalnih in družbeno-družbi in za priznanje nove, raz- ekonomskih problemih Italije in širjene vloge sindikata v skladu Jugoslavije. s spremembami v Italiji na go- Nazadnje je tovariš Pavičevič spodarskem in na tehničnem pod- izrazil posebno zadovoljstvo za-ročju. radi srečanja jugoslovanske sin- »Na kongresu je prevladovalo dikalne delegacije _ z delavci in geslo o akcijski enotnosti itali- sindikalnimi aktivisti industrij-janskega delavskega razreda, ozi- skega mesta Legnana. Na tem roma vseb treh sindikalnih ceh- srečanju, ki ga je organizirala trni,« je nadaljeval tovariš Pa- legnanska delavska zbornica, so vičevič. »Osnova te enotnosti je jugoslovansko delegacijo prisrč-popolna avtonomija sindikatov no sprejeli in izrazili željo po glede na politične stranke, delo- razvoju medsebojnega sodelova-dajalce in vlado, in sicer na te- nja. »Sestanek je dokazal veliko melju boja za izpolnitev mini- zanimanje italijanskih delavcev murna socialno-ekonomskih za- za jugoslovansko družbeno-poli-htev delavcev. Realizacija nove tično stvarnost in še posebej za vloge in zastavljanje novih nalog sistem delavskega samouprav-sindikalnega gibanja v sodobnem Ijanja,« je zaključil tovariš' Pa-italijanskem položaju vsiljuje vičevič. iiiAZNIH POLDNEVNIKOV Po 23 letih krize KP Mehike V mehiški revoluciji v letih nem delavskem gibanju zaradi 1917—18 se »e Komunistična par- škodljive Stalinove politike, kar tija najbolj zavzemala za nujno se je posebej pokazalo v KP Mc-zemljiško reformo v korist ljudi bike. Prav ob tem je tudi nastala brez zemlje, aa dosledno izvaja- Delavsko-kmcCka partija Mehike.) nje agrarne revolucije. KP je bila Zaradi vsega tega desintegra-ena izmed voditeljec revolucije, cija v KP še vedno traja in grozi. Po nekaterih podatkih je štela da bo dokonCno razdejala Partijo takrat nad 120.000 članov, njen in jo ukinila kot političnega Ci-vpliv pa je bilo čutiti v vsej de- nitelja v mehiškem družbčnem želi. Vse do leta 1937 je imela KP življenju. »Ne gre le za formal- la, Sonora in Spodnja Kaliforni- Ceno v , zaključi—- . ja, kjer so sestavljali njeni ljud- temveč za objektivno dejstvo, ki je skoraj polovico upravnih orga- opozarja na to ... da so člani KP ___ . ------------- --------— — _ -*• ~ močna oporišča v državah Coauil- ni, organizacijski razcep — je re- ---i- «"<'11 'v v ^ključkih plenuma — objektivno dejstvo, ki to ... da so Člani KP razbiti na dve skupini, katerih ‘“v mehiški Komunistični parti- ena se imenuje »večina«, druga pa Ji se je začela kriza po julijskem »manjšina« - . plenumu CK leta 1937, na kate- slpriy». ‘emfalno oartnsko vod-rem se je del vrhovnega partij- cc""aln° skega vodstva postavil na stališče u^SL kP Sz m 1 e imdaUcv2-da se partija »ne glede na ugodne ui sn politične razmere v deželi čedalje ? ŠLij bolj odmika od množic in izgublja CKPPaTtile le ^bračumaval š P“vean "fDlu^V^čmn^ tisBm,%f Sd'sl “d^nT g^a- CK na iV bil mnenla da »vnliv 4i na PartiisW konferenca septem-Partfle še nndaffi1 narašča kar ie ,)ra 1957> kar i® vneslo v partij-rezuimt8 nfene nravilne "nolitike ske vrste ,,oiazen ln negotovost. pravUne poUUke V Partiji se še ni izživel kult med množicami... osebnosti, široko so se razmahnile Nadaljnji položaj je pokazal, birokracija, lizunstvo in samovo-da so imeli prav zagovorniki pr- ija> osnovna partijska vprašanja vega stališča, čeprav niti druge- pa je urejala peščica ljudi, ga niso zavrnili, in tako je nasta- Plenum je skušal nekako la v CK neposredna kriza, ki tra- zmanjšati pomen in ublažiti ja že 23 let in »spravlja včasih na ostrino lastne ocene položaja v kocko celo obstoj Partije«. Partiji, zato je opozoril, da »bi Problemu krize posvečeni ple- bilo napačno misliti, da zavzema-num CK je bil konec lanskega le- ta sedanja »večina« in »manjšina« ta v Ciudad Mexicu. Na tem ple- v CK revizionistična, oziroma li-numu se je prvič povsem uvelja- kvidatorska stališča«. Vendar je vilo prvo stališče. Plenum Je ugo- pretežni del krivde za razcep nalovil, da je nastal leta 1948 v prtil »večini«, češ da »je bila za Partiji razkol zaradi vrste napak to, da bi opustili preizkušene ine-v notranjem partijskem boju tode partijskega dela med mnozi-(staine in samovoljne, izključitve cami«. (Nič natančnejšega pa ni o iz Partije, kršitev leninskih načel tem, kakšne so te »preizkušene vodstva). V tej zvezi je treba po- metode«, ali tiste iz obdobja pred vedati, da so takrat ustanovili letom 1937 ali iz kasnejših let.) Delavsko-kmečko partijo Mehike, ž namenom, da bi izboljšal ki je zasnovala svojo dejavnost na sedanje stanje, je plenum spre-marksističnih načelih ter je po- jel nekaj pomembnih sklepov, vsem ločena in neodvisna od KP. Predvsem je vzel Centralnemu Vpliv nove stranke je nara- komiteju večino prejšnjih prero-ŠCal, medtem ko se je kriza v gativov. V prihodnje naj plenum preostalem delu Partije poglab- odloča o vseh važnejših poUticmh llala. V obdobju od leta 1948 do in personalnih zadevah v Partiji, danes — je rečeno v sklepih zad- Ker je položaj generalnega sekre-njega plenuma CK — Partija ni tarja »popolnoma kompromiti-imela dosledne politične linije ran«, so ga ukinili. Namesto tega glede nekaterih osnovnih proble- bodo imeli sekretariat, ki bo ko-mov Mehike: agrarnega vprašanja, lektivno odgovoren politični ko-vpliva imperializma v deželi, po- misiji in CK. Nazadnje so skle-ložaja delavskega razreda, per- nili, da bodo po 17 letih sklicali spektiv in poti revolucije v Me- letos XIII. partijski kongres, ki hlki itd. (Plenum pa je povsem naj bi »podrobno proučil položaj prezrl dejstvo, da je prišlo leta in uveljavil ukrepe, da bi se po-1848 tudi do razcepa v mednarod- ložaj spremenil«. S. D. ŠTRAJKI - DEMONSTRACIJE BRITANSKA SOMALIJA ZAHTEVE PO ZDRUŽITVI Z NEODVISNO SOMALIJO igralcev zaradi neporavnanega spora z družbo. Radio-televizija pa je odpovedala delovno razmerje vsem igralcem, kl so sodelovali pri stavki. Pred poslopjem zakonodajnega Po tem sklepu direkcije so se od-sveta Britanske Somalije Je prišlo nosi z igralci še bolj zaostrili, do velikih manifestacij nekaj ti- Zadnje dni so njorah izločiti iz soč državljanov. Zahtevali so osvo- sporeda* MSa predvidena dela in jih boditev in združitev Britanske So- nadomestiti s filmi. Zveza igral-mali j e s Somalijo, kl bo 1. julija cev bo nadaljevala boj. Poziva tu-postala neodvisna. dl druge izvajalce pri radiu in te- Zakonodajni svet Britanske So- levizlji, naj se pridružijo igralcem, malije, ki ga sestavlja trideset do- hkrati pa zahteva podporo vseh mačlnov in trije evropski funkcio- italijanskih delavcev, narji, je soglasno sprejel praktične ukrepe za čimprejšnjo združitev tega britanskega protektorata in Somalije. Za dan združitve je svet proglasil 1. julij 1960. Od britanskih oblasti je zahteval, naj sprejmejo to zahtevo in pristane- FINSKA USPElk POMORSKIH PILOTOV V Helsinkih se je končala pet- jo na^združiteV*"s~Šomalijo".""Deie- ka se je zaključila s podpisom pogodbe med Združenjem finskih pomorskih delavcev in mestnimi oblastmi. Nova pogodba je ugodila zahtevam stavkajočih. gacija zakonodajnega sveta je odpotovala v Somalijo, kjer bo proučila možnosti za združitev. AVSTRALIJA STAVKA PRISTANIŠKIH , FRANCIJA DELAVCEV Delavci avstralskih pristanišč so PROTESTNA^ ZBOROVANJA V Franciji so bila spet protest- torek napovedali enodnevno stavko, kl jo je objavila Zveza pri- ^ ^ _ staniških delavcev, . katere pred- Ila zborovanja proti vladni kmetij-stavnikc so poklicali pred gospo- gkj pomjai. Konec prejšnjega te-darsko sodišče, češ da so se pre- dna so mjtingj v osemnajstih kršili proti plačevanju nedeljske- meStih, sodelovalo pa je nad dve sa.?eI.a' , • , Sto tisoč kmetov. V stavki je sodelovalo nad 25.000 pristaniških delavcev. TRINUbAD BOJKOT LADJE Z JUŽNOAFRIŠKIM BLAGOM Trinidadski pristaniški delavci so bojkotirali iztovarjanje ameriške ladje »Afričan Lightcning«, ki je pripeljala tovor iz Južnoafriške V nekem mestu so Se spopadli demonstranti — bilo jih je deset tisoč — s policijskim odredom. Policija je sporočila, da je bilo ranjenih dvanajst njenih uslužbencev in trije demonstranti. Nad devet tisoč demonstrantov Je sodelovalo na zborovanju v Toursu. Grajali so »tehnokratsko vlado, ki hoče uničiti francosko kmetijstvo in na bedi kmetov zgraditi francosko veličino«. Predsednik Nacionalne zveze unije. Odklonili so zahtevo luških zd^Ženj francoskih kmetovalcev oblasti, naj spravijo tovor z ame- je izjavil, da so ta zborovanja le riške ladje. Ta bojkot so delavci dej k°Ja francoskih kmetov proti organizirali iz simpatija do doma- ozk*m vladnim pojmovanjem in da čega prebivalstva v Južnoafriški se bo akcijk nadaljeviila. uniji. ITALIJA SPOR MED IGRALCI IN TELEVIZIJO POZIV NA BOJKOT PROIZVODOV -JUŽNOAFRIŠKE UNIJE Mednarodna konfederacija svo-V soboto so igralci italijanskega bodnih sindikatov (MKSS) je po* radia in televizije napovedali stav- zvala 56 milijonov svojih članov, ko, ker so bila prekinjena poga- naj s 1. majem začno za dva me-janja o kolektivni pogodbi in ker seča bojkotirati vse proizvode Juž-jim televizijska direkcija ni hotela noafriške unije. Poziv delavcem izplačati honorarjev za prikaževa- poudarja, da je ta bojkot izraz nje posnetih del. Igralci so začeli protesta proti rasistični politiki dvodnevno stavko na poziv Zveze vlade Južnoafriške unije. ZVEDEU SMO, DA... ... se jc prvi teden po uvedbi do brez vmesnega pristanka vzdr-omejene hitrosti na francoskih av- ževala letala tipa »Boeing«, tomobilskih cestah na sto kilometrov skoraj podvojilo število smrt- ... ima Grčija 854 trgovskih la-nih primerov. Prejšnji teden je bi- dij s skupno 3,595.000 brt. lo 65 smrtnih žrtev, isti teden v lanskem letu, ko še ni bilo orne- ... so prvič v zgodovini Panam-jitev, pa 36. skega prekopa zaznamovali tmn- zit tisoč oceanskih ladij na mesec. ... po svetu ne hodi v šolo 250 Marca je plula po prekopu 1001 milijonov otrok, starih od pet do oceanska ladja, medtem ko jih je štirinajst let. bilo februarja 946 in januarja 921. ... je stalingrajski traktorski ... je imela nizozemska letalska zavod, ki je začel obratovati leta družba KLM lani rekordni profit 1930, izdelal v začetku tega meseca 3,875.000 dolarjev, traktor z zaporedno številko 1,000.000. ... je zahodnonemška avtomo- bilska tovarna Opel izdelala te dni ... je belgijska letalska družba trlmilljonti avto. Dnevna proizvod-Sabenna« odprla prvo direktno nja te tovarne znaša 140j avto-progo Bruselj—Moskva. Zvezo bo- mobilov. Slikar — samouk Te dni razstavlja v Kopru slikar Joža Horvat-Jaki, umetnik brez akademske legitimacije, samouk in samorastnik, ki je pre-rastel okvire amaterizma, ne le zaradi dejstva, ker se s slikarstvom ukvarja poklicno, marveč in predvsem zato, ker se v njegovih slikah družijo estetske z etičnimi vrednotami, ker v svojih umetninah izpoveduje svoj lastni čredo, ker obtožuje vojno kot krivca človekovega moralnega propadanja, ke rbrska po labirintih človeškega čustvovanja in skuša v svojih slikah najti odgovor na tisoč svojih vprašanj. Horvat je prekmurski rojak, zdaj prebiva in dela v zgor-njesavinjski vasi Nazarje. Doslej je razstavljal v mnogih slovenskih in jugoslovanskih središčih, lani pa mu je priredila razstavo Akademija upodabljajočih umetnosti v Karlsruhe v Zahodni Nemčiji, od koder so njegove slike prenesli še v Reutlingen. Vredno je omeniti še neko novost, ki je doslej pri nas nismo poznali: ob otvoritvi Horvatove razstave je član tržaškega SNG Mihael Baloh ob improvizirani kitarski spremljavi recitiral pesmi nekaterih avtorjev iz mest na slovenski obali. S tem je bil dan razstavi še prav poseben pečat, pečat nekakšnega simbolizma, da namreč različne umetnostne zvrsti nikoli ne morejo hoditi samosvoja pota, ampak se družno dopolnjujejo in lahko v nekaterih primerih tvorijo harmonično celoto. Horvatove črno bele risbe s tušejn so surrealistične, celo abstraktne, toda v tej zgolj navidezni abstrakciji je*skrit zanesljiv program, določena ideja, doživljajski vzgib. To ni brezpredmetna fantazija dekorativne vrste, improvizirana igra linij in kolorita, ampak na elemente deduciran objekt stvarnega ali emocionalnega sveta. V posebni seriji se Hor-vat-Jaki predstavlja v novi tehniki, ki jo na Francoskem poznajo (a tudi šele v zadnjem času) pod nazivom »batigue«: to §o pretresljive avtorjeve izpovedi o človeku, protesti zoper Plakati vabijo... Pravzaprav jim niti ne bi bilo več treba vabiti. V razstavnih prostorih slovenjgraškega Umetnostnega paviljona je vselej veliko obiskovalcev. Včasih celo več kot v ljubljanskih galerijah Novo v stari hiši Čakali smo jo že vsi. Le Uršlja in Pohorje sta bila sti nimajo, a to vsekakor za- Več kot petintridesetkrat so ^ nekoliko zadržana v svojem pričakovanju. Pomlad pa služii°" v slovenjgraškem paviljonu sl3v' je imela deset minut zamude. Tako so se od januarja do sep- nostno odprla vrata, več kot pe*' d ijv v • | * i i rt i * tembra 1956 zvrstile teme o člo- inštiridesetkrat so naši najbO" Po mestu je nekdo ze včeraj nalepil plakate. Zdaj veku in njegovem prostoru, o li- znani umetnostni zgodovinarji, zadovoljno zdeli na oglasnih deskah m na videz kovni umetnosti nasploh, o psi’- - psiho- kritiki, kustosi galerij spregoVOj m£aD"hMiZ"iali V St0i0na Bati“ in «U o Uu « plostev Kika Debenjaka. ^ . . tekture, o problemih pri obliko- notranjih doživet Vsekakor, bil je domačin. Prevec gotovo je njegova vanju bivališč in naselij, b nače- Jlh- Svet ustvarjalca in svet dttF roka posegla po kljuki, da bi lahko bil tujec v tej hiši. lih Prl oblikovanju elementov so- malcca se vedno znova staplja Preden je stopil za drugimi, si je zaželel še razstavni f,?bne kuhin{f, .0 Hudski umetno- v eno- J sti, mestni obrti in industrijskem „ , Katalog. . oblikovanju. Pri vsem pa se je .Namen slovenjgraškega ufflei J ^ pokazalo, da mora Slovenj Gra- nostnega paviljona je, da sezn®' - T, v - ----------------. -........i-- = Dolg° easa se je mudil ze ob drej iz Ottinga, domačin Mihael dec dobiti stalne razstavne pro- nja občinstvo z deli najboljši« vojne grozote (»Ustas«), semenj zelja in ničevosti (»Prolog«), j prvem grafičnem listu. Morebiti Skobi, dopolnjujejo jo imena store da je le to pot do poelob- likovnih ustvarjalcev. Po štiri« kritika človeškeaa vohleva (»Bruhanie kanitnla«) dmhni = dlje kot vsi drugi. Le z malo da- Schauer, Pirkner, Samenhauer, Ijene in sistematične ---------- '-m«- na' kritika človeškega pohlepa (»Bruhanje kapitala«), drobni utrinki iz vsakdanjega sveta (»Skrinja«) itd. Horvat razstavlja v Kopru okrog 70 slik, ki predstavljajo ustvarjalnost zadnjih dveh mesecev, pa naj se to sliši še tako čudno. Horvat izgoreva v lastnem ognju, z nestrpnostjo se prebija skozi blodnjak lastnega iskajaja, brez discipline, brez enotnega stila in brez notranje urejenosti. M. L. Mladi orkester Našim bralcem smo dolžni še opombo k zadnjemu, poročilu: RTV Ljubljana nam je pojasnila, da je prenašala po televiziji predstavo »Evgenija Onjegina« namesto »Črnih mask« zato, ker je bil Samo Hubad, ki dirigira Kogojevo opero, nujno zadržan. Simfonični orkester Akademije za glasbo, o katerem bomo govorili danes, je bil ustanovljen v lanskem študijskem letu iz slušateljev našega najvišjega glasbeno-vzgojnega zavoda. Svoj prvi koncert je priredil nekje ob koncu lanske sezone. Že takrat, ob tem prvem nastopu, so bile očitne velike prednosti tega komaj rojenega orkestra: velik, zvočno bogat godalni ansambel, kakršnega redko najdemo pri nas, ter zdrava, pristna in radoživa muzikalnost mladih ljudi, ki je seveda z lahkoto osvojila poslušalce. Na svojem uspelem letošnjem koncertu (8. aprila 1960) je likovne letih plodnega dela se je ta n«' men v celoti uresničil. Uresničil« _ ru opazovanja bi vsakdo že po Lušnik. Schartner. Likovni okus vzgoje. ...... H njegovi obleki sodil, da mora biti domačinov se je klesal ob delih ge v seotembni 1956 nlaka- Pa se ie tudi hotenje, da bi im^1 1 delavec. Čeprav nedeljska, se je očeta in sina Starussa, Satoria, ti na slovenigraških cestah vabili v galeriji prednost mlajši ustvaf' | vendarle premalo zgledovala po Schoya, Strauba, Mersila, Beme- na razstavo akademskega slikaria ialci> vsi tisti- ki si še niso P°' 1 zadnji modi. Tršata postava, veh- karja. Vsak izmed njih, ki so se Karbf Pečka dk§ sllkarja borili stalne vstopnice v večj« g ke roke na pol prekrižane na hrb- s paleto in dletom v rokah skozi . razstavne prostore. Razen tega g tu, razkoračena stoja, ramena stoletja ustavljali ,v mestecu, je „ , , . ... mentorskega poslanstva pa 36 I rahlo nagnjena naprej. Malce fan- p0 svoje približal umetnost pre- . "Z umetnostnim paviljonom se umetnostni paviljon opravil kul' | tazije, pa si si ga lahko zamislil bivalstvu. J? uresničila naša dolgotrajna ze- turno poslanstVo neprecenljiv« s ob stroju v usnjarni ali lesnem , . ba- Nasprotoval sem temu, da bi vrednosti Povsem mimo lahk« 1 industrijskem podjetju. . Tokrat si to prizadevata Debe- prvi razstavljal v novih prosto- rečemo da je n^mSto sloven- g Zdelo se je, kot da se je poto- ^ak Batlč- Za nlima Padejo rih, a me je že splošno razpolože- ^a TaTerila najbolj obiskana Ne* H pil v velike barvne ploskve gra- drugi. nje prisililo v to. Bila je moja sa- katere izmed razstav si je ogle' g tike. Nedvomno ljubi upodablja- mostojna razstava, komaj dve le- dalo ve- kot t ti - obiskovak == jočo umetnost. Toda ne na tisti Kdor bo hotel prikazati razvoj v?dkalT. seiJ1 ,končal *tudi3 na cev Delovni kolektivi in šolska s klepetavi način, .ki gaje toliko po in kdlikor toliko popolno oceniti ljubljanski akademiji Pozornost, miadež so p0Staii stalni gosti raz- s vseh naših galerijah in ki pozva- dosedanja prizadevanja slovenj- k! ™ 1° l® posvetilo domače pre- stavnjjj prostorov. = nja z »veličastnimi« atributi »ču- graškega Umetnostnega paviljona, rivalstvo, me je presenetila, mor- . , I dovito«, »monumentalno«, »sim- ne bo mogel zamolčati dejanja da §anila' Bll° 1® zame doživetje. Prej kot Ljubljana, veliko preJ g fonijo barv«, »splet horizontal in mladih - Akademske skupine. morebiti celo večje, kot če bi raz- kot Maribor in vsa druga gospo- 1 vertikal«, »barve usode«... Nje- Četverica — Marjan Gnamoš - stavl3al v Ljubljani, Mariboru ali darska m duhovna središča Slo' | gova ljubezen je vse preprostejša, študent arhitekture Primož Si- katerem izmed drugih likovnih vemje se lahko Slovenj Grade« š Vsaka slika mu pripoveduje o no- moniti — študent klasične filolo- centrov. postavlja z novim rodom ljubite* g vem svetu, o katerem pa mora gije, Mirko Zdovc — arhitekt, Ka- Danes me le stežka pripravite, Lev likovne umetnosti, ponos« §§ vedno znova razmišljati, rel Pečko — akademski slikar - da bi razstavljal v Umetnostnem Pa Je lahko tudi na nov rod £3' » je v januarju 1956 pripravila pr- paviljonu. Hišo smo namenili mostojnih ustvarjalcev, na am3' = • Začetke danes izredno bogate- vo Predavanje iz cikla »Likovni drugim ustvarjalcem, drugim go- terja-shkarja Ivana Tisnikarja. 1 ga SŠStfKaSf&ŠSi »««MH Sa»„ piSaio: »•«”>; £ to ve( jih te Mik« ™ nagra,«;,«. ..roika nate M- g tolikšno likovno strast bi morali »Ciklus je rodila želja, razjas- ^ 6 °St aŠe galen]e' = pravzaprav iskati že v srednjem niti širokemu krogu osnovna * in zgodnjem novem veku. Toi*ej vprašanja estetskih vrednosti, Od takrat pa je postal Slovenj io Klančnik, Ivico Lorger, Mar* jana Potočnika... orkester Akademije za glasbo izvajal izključno romantični fg še v času, ko je bil Slovenj Gra- vprašanja umetnosti, urbanizma, Gradec pomembno slovensko li- Ni in ni se mogel odtrgati oo g dec pomembno prometno središ- arhitekture, kulture stanovanja, kovno središče. Menda skoraj ni velikih ploskev grafičnega lista. H če na poti med Štajersko in Ko- ljudske umetnosti, umetne obrti, slovenskega slikarja, ki se še ne Še vedno je imel roke na pol pr®' g roško, v dobi, ko sta trgovina in industrijskega oblikovanja in bi pomudil v Umetnostnem pavi- križane na hrbtu, ramena rahl« g obrt spremenila naselje v meste- ostalih panog, ki ta vprašanja do- Ijonu. Nekateri med njimi so po- potisnjena naprej. Malce se 3« g ce ih ga povzdignila ne le v go- polnjujejo. Skupino je pri tem stali že celo dobri stari gostje. Pa razkoračil pred podobo, se P0" J spodarsko središče, temveč tudi v vodila zavest, da je za dvig likov- vprašajte mariborske likovnike in menkoval z njo in še dolgo, dolg® H duhovno in kulturno žarišče. ne izobrazbe, za dvig razumeva- Batiča, Debenjaka, brata Kalina, premišljeval. Potem se je le pr®' = Likovna tradicija Slovenj nja estetskih vrednosti in s tem Kobeta, Kralja, Miheliča pa Se- maknil. Bil je njegov nedeljski repertoar (Weber, Dvorak). Spored bi bil lahko znatno zanimivejši, če bi nam namesto Dvorakove predstavil kako manj znano — čeprav tudi romantično simfonijo, ki je pri nas že dalj časa ali pa vsaj v tej sezoni še nismo slišali. — Kot solist je nastopila violinistka Darinka Novšakova, absolventka | iz razreda docenta Leona Pfeiferja, ter pokazala v Dvoraka- I vem violinskem koncertu zanesljivo tehniko in miren nar | stop. Orkester je vodil njegov stalni pedagog in dirigent dr. | Danilo Švara ter ga ves večer trdno držil v rokah. Nemara 1 bi bilo zanimivo, če bi na prihodnjem koncertu predstavil | tudi katerega izmed svojih najboljših slušateljev v oddelku | za dirigiranje, ki ga vodi na Glasbeni akademiji. In še vprašanje: kaj misli in česa Si pravzaprav želi naše 1 koncertno občinstvo, če koncert, kakršen je bil ta, skoraj 1 docela prezre — ali celo omalovažuje? -i § Aleksander Veliki | Menda smo že toliko razvajeni i ali kaj — ampak danes tudi že 1 od spektakla nekaj pričakujemo I in zahtevamo. Od vsakega spek- 1 takla, zlasti pa še od filmskega, I ki je pravzaprav sam sebi namen i in zato ne more v takih filmih 1 prav nič drugega nadomestiti mo- i rebitnih manjkajočih spektakel- fj skih dobrih lastnosti. = S katero slovensko besedo bi 1 zamenjali »spektakel« — ne vem. š _ Morebiti bi pojem opisali: paša § g za oči, na veliko pripravljen cirkus z zelo malo poudarka na s g vsebini. Od spektakla ne pričakujemo vsebine — samo čim g g bolj pestro, bogato, zanimivo, privlačno obliko. Zategadelj se mi zdi v načelu neprimerno obravnavati s g znane zgodovinske dogodke ali osebnosti v obliki filmskega 1 g sektakla. Tako mora namreč nujno, prav neizogibno, priti do H g potvorb, do naivnosti, nelogičnosti; zakoni spektakla so g g usmerjeni samo v formo, vsebino morajo zaničevati — brez = g pametne vsebine pa taki filmi ne morejo biti. Torej trpi eno g H ali drugo — in po navadi za ceno boljšega spektakla gledamo g g ponarejeno in naivno razloženo zgodovino. »Aleksander Veliki« -r ameriški, barve, cinemapcope — je g g nekaj srednjega, vendar nagiba bolj v spektakel, kot v pa- g g meten (to se pravi: film z vsebino) film. Zato je v njem M g zgodovina močno ponarejena. Kljub temu ga ne preveč iz- g §f birčen človek šs prenese. Haska pa od njega ni nobenega. Tudi v Zgolj zabavnem m g smislu ne. -In i g fllllllllllll!lll!lllll!l!lll!l!lllllll!l!l!l!lllll!lllll!l!lll!lllll!l!lll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll||||||||||||||!lllllllllllll||||||||||||iii Gradca je izredno bogata. Prav- za dvig izobrazbe sploh potrebna deja, Spacala, oba Tršarja, Vov- dopoldan. Kdo ve, o čem vse s« zaprav se začenja s freskami iz sestematična likovna vzgoja lju- kovo, Rijavca, Gasparija in še je spet pogovarjal s črno-beU111 13. stoletja, ki so jih izdelali ne- di, ki zaradi oddaljenosti od več- vse druge, ki so v Slovenj Grad- listom, znani mojstri.. Nadaljuje jo An- jih kulturnih središč te možno- cu razkrili košček samega sebe. BOJAN SAMARIN zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski, ^zapiski »Plan izobraževanja za leto 1960 smo izdelali na temeljiti analizi potreb po kadrih, sedanji usposobljenosti kadrov v oddelkih in obratih našega podjetja,« pripoveduje vodja kadrovske socialne službe v Telekomunikacijah Edo Kaje. Pri tem smo si prizadevaj}, da bi izobraževali za konkretna delovna mesta in ne za zgolj formalne kvalifikacije. Torej za ozko specializirano in tako imenovano dopolnilno* ali izpopolnjevalno izobraževanje za delovna mesta. Program izobraževanja v izobraževalnem središču Telekomunikacij je razdeljen v dva dela, v izobraževanje v podjetju in izobraževanje izven podjetja. Center bo med drugim v letošnjem letu pripravil tečaj za kanalno telefonijo nižje stopnje, tečaj o tranzistorjih in tranzistorskih vezjih, tečaj iz kanalne telefonije in merilne tehnike srednje stopnje, tečaj za statistične metode kontrole, tečaje o tranzistorskih sprejemnikih in tiskanem vezju, o skladiščni službi, o planski službi, kore- IZOBRAŽUJEJO za delovna mesta spondentno-telegrafski tečaj, tečaj za risarje in pomožne konstruktorje, za vodilne kadre v podjetju — vodje oddelkov, mojstre, preddelavce —, uvajalne tečaje, nadaljevalni tečaj nemškega jezika in drugo. Izven podjetja pa se bodo delavci Telekomunikacij izobraževali v približno tridesetih različnih seminarjih, tečajih, specializacijah, ciklih predavanj. Že letos pa bodo morda odprli paralelko TT mehanikov, ki naj bi vzgojila Telekomunikacijam prepotrebni kader. Povemo naj še to, da plan izobraževanja predvideva tudi pestro družbenoekonomsko, idejno-politično in poljudnoznanstveno izobraževanje, ki pa ga bo v glavnem pre- vzela občinska delavska univerza v Šentvidu. V minulem letu je izobraževanje v Telekomunikacijah zajelo nekaj nad 20 odstotkov zaposlenih, v letošnjem letu pa bo ta odstotek znatno porasel, saj bo po predvidevanjih zajelo izobraževanje v in izven podjetja več kot 40 °/o vseh zaposlenih. Nekaj nad 8 milijonov dinarjev — kolikor je letošnji sklad za kadre v podjetju — tehnična sredstva, sodobni učni pripomočki in zadostno število predavateljev oziroma inštruktorjev — v letošnjem letu bo center dobil dva nova inštruktorja — daje izobraževalnemu središču Telekomunikacij popolno samostojnost. Da bi bilo delo izobraževalnega središča kar najbolj smotrno, je delavski svet podjetja imenoval poseben strokovni svet centra, čigar glavna naloga je, da na osnovi potreb po izobraževanju načelno usmerja vse izobraževanje v podjetju. V njem so vodja centra, ki je hkrati inštruktor, predsednika delavskega sveta in upravnega odbora, vodja sektorja za razvoj podjetja, vodja tehničnega sektorja, vodja kadrovsko-socialne službe in pomočnik vodje komercialnega sektorja. Vse neposredno izobraževanje pa je prevzel center sam, ki je vezan za sedaj še na kadrovsko socialno službo. S. B. Ob obletnici smrti Borisa čevega sklada podeljujejo tvdi vega sklada so prebrali tudi le- za' iznajdbo »Votlo mešalo in Kidriča je bila 11. aprila slav- štipendije študentom na naših tošnji razpis nagrad za iznajdbe postopek mešanja v tekočinah« j0sfna seia Sklada Borisa Ki- fakultetah, ki se nameravajo in izpopolnitve, nadalje razpis in drugo inž. Milan Dobovišek kjer so razdelili letošnje usposobiti za znanstveno in raz- nagradnih tem in razpis štipen- za iznajdbo »Postopek za vli-Kidričeve nagrade znanstvenim iskovalno delo — teh je sedaj dij za prihodnje leto. vanje in nadaljnjo izdelavo zlo- delavcem za njihova najboljša 39, 5 štipendij pa je bilo po- Na predlog ocenjevalnih ko- Ženih jekel«, znanstvena dela v preteklem deljenih za izpopolnjevanje v misij in strokovne komisije pa Nagrade za znanstvene raz-[etu. Seji so prisostvovali mnogi inozemstvu — ter se finansirajo so letošnje Kidričeve nagrade, prave na razpisane teme so pre- lavni, znanstveni in kulturni de- raziskovalna dela na vseh pod- to najvišje priznanje za znan- jeli: prvo prof. dr. Dolfe Vogel- med njimi tudi predsed- račjih znanosti — letos bo sklad stveno delo, podelili naslednjim nik za razpravo »Urbanizacija Kat Ljudske skupščine LRS finansiral 39 del v skupni vred- znanstvenim strokovnjakom: kot odraz gospodarskega razvo- Miha Marinko, predsednik iz- nosti nad 54 milijonov dinar- Prvo Kidričevo nagrado je ja v FLRJ«, drugi dve pa teh-vršnega sveta LRS Boris Krai- jev. Ta dela bodo izvrševali so- prejela skupina sodelavcev In- nik iz železarne Jesenice Vasilij Oher, član Zveznega izvršnega mostojni znanstveni inštituti in stituta Jožefa Stefana v Ljub- Terseglav zd razpravo »Pravilna sveta dr. Marijan Brecelj, člani inštituti Slovenske akademije in Ijani: inž. Janez Dular, inž. Ga- izbira kvalitete in sortimentov Kidričevi nagraj enci izvršnega sveta LRS, sekretar fakultet. Pri določevanju tema- brijel Kernel, inž. Mitja Kregar, v proizvodnji črne metalurgije z olfvn Ar* 7 : _ rvTr C* 7_ - ___ .t .• t • « • v n ».* i _ n •7 X • -v . ’ okrajnega komiteja ZKS Janez Vipotnik in drugi. Pred podelitvijd Inagrad je Predsednik odbora Kidričevega sklada, tovariš Viktor Avbelj, Oovoril o delu sklada V pretek-iorn letu in o nekaterih spremembah v statutu sklada. Namen sklada Borisa Kidri-čo je, pospeševati teoretično in Praktično delo na področju ekonomskih, družbenih in naravoslovnih ved ter na vseh drugih Področjih, ki vplivajo na razvoj našega gospodarstva. Razen vsakoletnih nagrad se iz Kidri- tike za posamezna dela naj bi razen znanstvenih zavodov in znanstvenih strokovnjakov sodelovale tudi gospodarske organizacije in združenja. Sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom je nasploh tako važen člen v dr. inž. Miodrag Mihailovič,’inž. Gvido Pregl, inž. Mitja Rosina in dr. Črtomir Zupančič za kolektivno delo »Jedrska absorb-cija žarkov gama v aluminiju, siliciju, fosforu, žveplu in kalciju«. Delo je bilo objavljeno v družbenem razvoju, da, morajo ameriški reviji Nuclear Phgsica pri realizaciji tega sodelovanja leta 1959. Druga nagrada Borisa Kidriča je bila podeljena dr. inž. Zoranu Rantu za knjigo »Uparja-nje v teoriji in praksi«. Nagrade za tehnične iznajd- biti udeleženi vsi ustrezni družbeni, politični in ekonomski či-nitelji. Z letošnjim letom. se spremenili tudi statut sklada, tako da se uvede večje število Kidričevih nagrad. Na seji Kidriče- prvo dr. inž. Vinko Kramaršič no nagrado Srečko Berce. ozirom na ekonomičnost uporabe« in Pavel Pečar, šef odseka za invalidsko zavarovanje , pri okrajnem Zavodu za socialno zavarovanje v Kopru za razpravo »Socialno medicinski aspekti naših kurativfiih zdravstvenih zavodov«. Za razpravo o isti temi so prejeli dve skupni nagradi soavtorja dr. Bogo Škrinjar in Zvone Odar ter dr. Draško Vilfan. Za razpravo d terni »Kmetijska zadruga kot proizvajalna be in izpopolnitve sta dobila: organizacija pa je prejel odkup- Široko področje tehnične vzgoje Na zadnjem plenarnem sestanku je Centralni komite Ljudske mladine Slovenije razpravljal tudi 6 tehnični vzgoji mladine. Tema ni prišla na dnevni red po naključju. Tisoči mladih ljudi z velikim zanimanjem spremljajo tehnični napredek sedanje dobe in njihovi ideali so povezani z vse večjim razvojem tehnike. V pogojih socialistične družbene graditve je izredno pomembno, da so predvsem mladi ljudje^ nosilci novega tehničnega napredka na vseh področjih. Pri tem pa moramo razlikovati tehnično dejavnost mladine kot. svobodno ljubiteljsko dejavnost, ki pri doraščajoči mladini pomeni realno usmeritev za bodoči poklic. Na drugi strani pa je osrednje vprašanje, kako v še večji meri sodobne tehnične do- veseljivi, saj je v organizaciji Ljudske tehnike vključenih le nekaj nad 12.500 mladincev in mladink v starosti od 15. do 25. leta, kar je 11 °/o od skupnega števila članov Ljudske mladine. Ta podatek nam nedvomno govori o tem, da se mladi ljudje ne ve- sežke uporabljati za povečanje žejo preveč radi v neke formal-oroizvodnje in produktivnosti, za ne organizacijske oblike, temveč tako organizacijo dela, ki 'bi da si žele dinamičnih in vsebin-omogočala z zmanjšanim fizdč- sko bogatih oblik tehničnega nim naporom proizvajalcu večjo udejstvovanja in izobraževanja, storilnost. Zaradi' uvajanja na- Pojem tehnične vzgoje in tehnlč-grajevanja po delovnem učinku nega izobraževanja mladine ni se povečuje zanimanje proizvajalcev za večjo proizvodnjo in s tem za večje tehnično znanje, ki je pogoj za večjo storilnost v moderni industrijski proizvodnji. Na plenumu sta tako referat povsem istoveten z dejavnostjo organizacij Ljudske tehnike, ker obstajajo še druge institucije in organizacije, ki si zadajajo enake naloge. Tudi tehnična literatura, ki je pri nas sicer primanjkuje, Stališče RO sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev o strokovni vzgoji kot razprava govorila o doseda- opravlja pomembno vzgojno delo nji tehnični vzgoji mladine. Naj- na ^em P°drocju. . Že dalj Časa govorimo O spremembi strokovnega le določevati roke in staže, kdaj ževanje za delovno mesto in za Izobraževanja za delavce trgovinske in gostinske stro- lahko posameznik napreduje.Me- vse druge oblike, kot na primer ke. Kaže dn se ie stvar nremaknila 7 mrtve tnčlre mm- da Je tako stallsCe nesPre' enoletne večerne šole za poslo-(.i r . e’ aa Sf Je St'dr premaknila z mrtve točke, ze jemijjVO jn zastarelo. Ne more- vodje, za prodajalce, za organi- koraj mesec (1 niprou cu jej o in razpravljajo o osnutku mo namreč nikomur odmeriti zacijo vseh modernih oblik izo- ^acrta za izobraževanje trgovskih delavcev, katerega časa, kdaj lahko postane dovolj braževanja nasploh. Zato bi se Je pripravila Zvezna trgovinska zbornica. Prav tako sposoben in razgledan. Da se morale1' razširiti kapacitete vseh le Republiški «lbor v začetk.. letošnje™ leta pojasuil “S. »T ? -a® šss«5 jsr^ss^ss ž Ul predlog sedaj proučujejo, izdelujejo se dopolnilni izobrazba, starost izobraževanje ter bo prihodnje Pologi, m je o tem minuli teden razpravljal 'deUvsMm f1 i^nčZ^murili^vse^red' S ^ ta “ ^ ^ ttave 80 Ugotovili, da se ne strinjajo v celoti z vsemi da^tvo pa.je važno le, da .£<*»- braževanja enega sistema zahte- predlogi zvezne Zbornice. . Ne moremo zanikati, da pred-^gani osnutek zvezne Zbornice bi upošteval in priznaval' pomanjkljivosti dosedanjega sistema strokovnega izobraževanja, m ne ustreza več sodobnim pobojem dela in da je spričo modernizacije, novih oblik prodaje (samopostrežba, itd.), specializaci-]e posameznih podjetij in drugih sPrernemb treba uvesti tudi v tr-Sovini določeno delitev dela. Nagrajevanje po delu prav Sotovo zahteva tudi izobraževa-me za delo. Nedvomno je, da posamezniki na delovnih mestih ne Slede na »papirnato« kvalifika-mjo dosegajo različne rezultate, m v osnovi zavračajo vse zago-v°rnike klasičnega, starega in Neelastičnega strokovnega izobraževanja. Kljub temu nekateri Posamezniki še vedno zagovar-mjo stari sistem. Premalo se za-Npa delovnim kolektivom, da bi N sami odločneje organizirali ta-.° izobraževanje, ki bi odgovar-jmp potrebam posameznih podje-“1- Menim, da je prav največja Pomanjkljivost sedanjih predlo-gov, da še vedno zagovarjajo Centralni, enotni, togi in do po-mnkosti predpisan sistem. . Iz predlogov sledi, da naj bi aolc>čeno kvalifikacijsko struktu-r° še nadalje obdržali, čeprav N®j bi namesto štirih dosedanjih klasičnih kvalifikacij uvedli se-Qem stopenj strokovnosti. Ali mar to ne predstavlja spet neko Predpisano strukturo, ki je lahko Nevarna in lahko vsebuje admi-Nistrativno določanje osnov za Nagrajevanje, napredovanje itd? ■Po bi bil spet le nekak kompromis- ^Kakršnekoli administrativno določene kvalifikacije so neutemeljene in ekonomsko nevzdrž-Ne. Stopnjo strokovnosti pred-stavlja potrebno znanje, ki ga 2ahteva posamezno delovno me-fm. Kakšna delovna mesta pa }ma posamezni delovni kolektiv ln kako si bo usposobil delovne moči za ta delovna mesta, pa naj N° stvar podjetij in delavskih svetov. Nikakor ne smemo izobraževati ljudi zaradi papirjev mr moramo zato izobraževalni sistem ločiti od sistema kvalifikacij. Upoštevati moramo delov-No mesto in za ta delovna mesta Ustrezno določiti, kakšno znanje mora imeti delavec, da bo lahko Na določenem delovnem mestu delal bolje in kvalitetneje. Zato ni potrebno nobenih družbe-Nih priznanj ali družbenih privi- vajp ekonomski pogoji. V skladu s tefn bo seveda potrebno spre- večji uspehi so bili doseženi na osemletkah, kjer je tehnična vzgoja sestavni del pouka. Tehnični pouk poteka v naslednjih oblikah: • praktično delo v delavnici, . eksperimentiranje v laboratoriju, delo na šolskem vrtu ali v drugih, posebej zasnovanih oblikah praktičnega dela; • poučne ekskurzije v gospodarske organizacije, obrtne in servisne delavnice, na kmetijska gospodarstva in v zadruge, v tehnične muzeje, gospodarske razstave in podobno; • metodično primerno zasnovani razgovori -o posameznih gospodarskih pojmih, o tehniki in delovnem procesu, o tehnični literaturi, novih tehničnih dosežkih itd.; • razgovori s tehničnimi strokovnjaki, uporaba in obravnava sodobnih tehničnih pripomočkov in učil v šoli ter druge oblike, ki omogočajo mladini tehnično izobraževanje. Razen tega je na šolah vseh Po III. kongresu Ljudske tehnike se je začelo bolj sistematično delo med delavsko mladino in sploh v gospodarskih organizacijah. Čo nepopolnih podatkih je v kovinski industriji 25 organizacij Ljudske tehnike, v tekstilni in usnjarski industriji 13, elektroindustriji 11, rudarstvu in metalurgiji 8 itd. Delo nekaterih organizacij v podjetjih je bilo v nasprotju z načeli Ljudske tehnike. Interna pravila dovoljujejo osnovnim organizacijam — klubom Ljudske tehnike — proizvodno dejavnost do take meje, Ja jo še lahko označimo kot prototipsko dejavnost. V nekaterih podjetjih pa so skupine ljudi pod okriljem organizacije Ljudske tehnike proizvajale različne proizvode serijsko in je zaradi tega prišlo do mnogih vzgojnih slabosti in celo praktičnih negativnih posledic, ki jih je mladina obsojala. Osnovna dejavnost na področju tehnične vzgoje v gospodarski organizaciji mora temeljiti na novih pogojih, ki se oblikujejo meznik potrdi in dokaže svojo, sposobnost. s tefn bo seveda potrebno spre- ITT med proizvajalci. Zaradi nagra- svojo sposobnost. Republiški odbor je nadalje meniti sedanji sistem delitve do- ^„orga J ‘ jevanja po delovnem učinku ima- ik pa kljub spre- razpravljal o problemu vajencev hodka, nadalje bo treba pravice 3 jo tudi delavci sami nove ideje zares dokaže Zvezni pravilnik membam še vedno upošteva tako in vajenskih šol. Prevladovalo je razdelitev delovnih mest po po- mnenje, da je treba spremeniti klicih in določuje vnaprej kot klasični sistem vajenskih šol in stopnje strokovnosti. da bi se te reorganizirale in pre- Drugi problem je, kako in kje imenovale v trgovske šole. Te šo-naj se organizira izobraževanje, le bi morale postati organizirana Republiški odbor je sklenil pred- izobraževalna središča za izobra- do socialnega zavarovanja na ve- zanimanj® mladine pre- zovati na celotni zaslužek in na kvalifikacije, prav tako pa spremeniti dosedanje predpise o kategorizaciji in obveznih kvalifikacijah za posamezna delovna mesta v trgovinski stroki. Tehnična vzgoja pri doraščajoči mladini uspešno odpravlja tudi razlike med fizičnim in umskim delom. Tehnični pouk in o možnostih zboljšanja organizacije dela in proizvodnega postopka na svojem delovnem mesta ali v okviru ekonomske enote. Zato je ena osnovnih nalog, ki so jo na plenumu še posebej po- druge oblike tehnične dejavnosti udarili da Ljudska tehnika s po-omogočajo mladini, da bo doume- mogj0 različnih oblik razvija rala smiselno in ustvarjalno moč najrazličnejših tehničnih dosežkov. Dejavnost, organizacij Ljudske tehnike je bila obsežna tudi na drugih področjih. Tako je od 54.000 mladincev in mladink, ki so sodelovali pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, obiskovalo različne tehnične in strokovne tečaje 37.000 brigadirjev, na delovni akciji v preteklem letu pa že 46.500. V zadnjih petih letih je bilo na strokovnih tečajih Ljudske tehnike nad 60.000 obiskovalcev, med njimi največ mladine. Organiziranih je bilo preko 10.000 predavanj, nad 300 različnih razstav, razna tekmovanja in drugo. V preteklih cionalizatorstvo in novatorstvo. Tudi mladi inženirji in tehniki bi tako lahko našli pot k neposrednim proizvodnim nalogam, se borili zoper obrtniško miselnost v proizvodnji in vnašali nova tehnična znanja v proces proizvodnje.-S takim konceptom dela bi Organizacija Ljudske tehnike v podjetju zelo hitro našla stik z organizacijo Ljudske mladine. Tam, kjer uvajajo avtomatizacijo ali rekonstrukcijo podjetja, kjer organizirajo nove obrate na podeželju, bi lahko organizacija Ljudske tehnike skupno s klubom mladih proizvajalcev pomagala pri realizaciji teh načrtov. Takih in podobnih možnosti je vedno več. Treba jih je le vi- lagati, da naj bo izobraževanje organizirano kot izobraževalna služba v podjetju ali za več podjetij skupaj, ali pa naj se ustanovijo centri za izobraževanje pri trgovskih šolah. Nadalje: priuče-vanje na delovnem mestu in individualni študij. Delavci v trgovini naj se usposabljajo za specializirano delo na svojih delovnih mestih in ne za pridobitev formalnih kvalifikacij. Prav tako so možne še druge oblike, kot na primer prekvalifikacija delavcev drugih strok, ki bi se želeli zaposliti v trgovini. Ljudje z določeno šolsko izobrazbo, ki se odločijo za delo v trgovini, pa naj bi se zaposlili kot praktikanti. Vsak delavec naj bi dobil le potrdilo o opravljenih šolah, tečajih, konkretno znanje pa naj pokaže in uveljavlja na delovnem mestu. Strinjam se, da je učni program enoten, način pridobivanja znanja pa mora biti raznovrsten. Nič manj pereče ni vprašanje, kako dolgo naj traja priučevanje na delovnem mestu in strokovno legijev vnaprej, še preden nekdo usposabljanje sploh. Nekateri že- Pred vpisom na univerzo Pred drugim vpisom kandidatov na Univerzo, ki nimajo predpisane šolske izobrazbe, pa se želijo vpisati na posamezne fakultete, obstajajo letos mnogo boljši pogoji kot v minulem letu. Izdelani so nadrobni programi sprejemnih izpitov za posamezne fakultete in oddelke. Le-ti vsebujejo za vsak predmet tudi Delavske in ljudske univerze bodo tudi V letošnjem letu organizirale pripravljalne seminarje za vpis na Univerzo. Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih LRS je izdelal programe za sprejemne izpite, ki bodo delavskim in ljudskim univerzam služili za orientacijsko ošnovo seminarjev. Doslej imata v načrtu take seminarje ustrezajočo literaturo. Ti pro- mariborska in ljubljanska delav- grami bodo v veliki meri omogočili sistematično pripravo kandidatov. Študij na Univerzi bo razdeljen na posamezne stopnje, ki bodo omogočale kandidatom, da v predvidenih dveh letih pridobijo v praktični smeri zaključeno izobrazbo. Po dokončani prvi stopnji pa bodo lahko slušatelji, glede na interes in zmožnosti študij nadaljevali. ska univerza. Ljubljanska delavska univerza bo organizirala seminar v internatski obliki in s tem omogočila pripravo tudi potrebe gospodarskih organizacij kandidatom iz ostalih krajev Slovenije. Kolikor bo dovolj kandidatov, bodo prav gotovo tudi ostale delavske in ljudske univerze organizirale seminarje. Rektorat Univerze v Ljubljani je v svoji objavi v »Delu« štirih letih je opravilo avto-moto' deti in jih upoštevati kot osnovo tečaje za vozniške izpite preko za delo organizacije. Tako bi 25.000 udeležencev, drugih stro- lahko v industrijskih in vajen-kovnih tečajev pa se je v istem sikih šolah z različnimi oblikami obdobju udeležilo nad '10.500 tehnične vzgoje popravljali ali ljudi. Podatki o aktivnem sode- spreminjali zastarele koncepte v lovanju mladine niso dovolj raz- učnem načrtu in podobno. Uspeš- _ no delo pri tehničnem izobraževanju bo kaj kmalu pokazalo tudi materialne prednosti, saj bo vplivalo na uspeh celotne gospodarske organizacije. To bo najboljša osnova, da se bodo potem našla tudi potrebna sredstva za drugo, ljubiteljsko stran tehnične dejavnosti, ki jo pri mladih delavcih pa tudi pri kmečki mladini ne bi smeli podcenjevati. V tem sestavku smo se omejili le na nakatera področja tehnične vzgoje, ki so jih obravnavali na plenumu CK LMS. Mnoga nerešena vprašanja, zlasti pomanjkanje kadrov, materialnih sredstev, in prostorov, tehnične in poljudno - Znanstvene literature, nerazumevanje za sodobna tehnična vprašanja pri poedincih in podobno še vedno ovirajo realizacijo naprednejših konceptov dela v. tehnični vzgoji mladine. Stališča centralnega komiteja LMS bodo omogočila, da bodo vse organizacije, ki se ukvarjajo s tehnično vzgojo, zlasti pa še organizacije Ljudske tehnike, storile več kot doslej, seveda db podpori tisočev mladih ljudi. z dne 27. marca 1960 objavil okvirni program izpitov. V objavi pa je pozval kandidate, naj se poprej, zaradi evidence bodočega vpisa, prijavijo na posameznih dekanatih fakultet do konca aprila. Te podatke bodo potrebovale Univerze in ostale organizacije za to, da se vse pripravijo in zagotove vse pogoje za nemoten študij. Sindikalne organizacije naj bodo tiste, ki bodo organizirano usmerjale kandidate glede na in ustanov in upoštevale želje posameznikov za njihovo nadaljnje strokovno izobraževanje. Naloga organizacij je, da omogočijo in pojasnjujejo delovnim ljudem pogoje in možnosti za vpis na visoke šole. v Sele takrat so se njegove oll srečale g starkinimi. Tudi ona se je smehljala, kakor da je tudi sama srečna, da se mu ni zgodilo nič hujšega. »Gledala sem vas,« Je rekla In pokazala proti oknu tiste hiše, proti kateri je bil tekel. »Stara sem, ne morem tekati v zaklonišče. Sicer pa, zakaj bi hodila?« je zamišljeno dodala. »Mar si lahko obetam od prihodnosti kaj boljšega? Mislila sem, da ste mrtvi, s tolikšno silo vas je zračni pritisk vrgel od kipa. Le malo je manjkalo, pa bi ta kip padel na vas. Potem sem videla, da ste se premaknili in sem zlezla po stopnicah.« V zahvalo je zamrmral nekaj besed, potem pa si je začel Iztepati obleko. »Z menoj pojdite, roko vam bom obvezala,« ga je starka rahlo prijela pod roko. Letala so odletela. Ko je Nenad stopil v prostorno sobo, ki jo je medlo osvetljevala slabotna žarnica, so sirene napovedale konec nevarnosti. »Z vnukom sva sama,« je rekla starka. »Tam je, v sosednji sobi. Spi. Ob meni se Je tudi on navadil. Ne mara v zaklonišče, čeprav ga grajam... Kopalnica je tam. Umijte se, tudi ščetke so na polici. Potem vas bom obvezala.« Ko se je čez kakih deset minut vrnil iz kopalnice, je stal zraven starke desetletni deček razmršenih las in pegastih lic. »Moj vnuk,« je počasi rekla starka z ljubeznijo in ponosom. »No, Franc, ali ne boš rekel gospodu dober večer?« Deček ga je gledal izpod čela, skoraj jezno. Molčal je. »Ne menite se zanj,« Je nadaljevala starka, kakor da uživa v pripovedovanju. »Zbudila sva ga, zdaj je slabe volje. Sicer pa Je dober deček, gospod ... Pokažite roko ... Ni tako hudo, le malo hujša praska je. Srečo ste imeli. Sedite!« Starkini prsti so počasi, vendar natančno obrisali rano z alkoholom, Jo namazali z rumenkastim mazilom in jo lepo obvezali. »Zelo utrujeni ste videti. Gotovo niste iz našega mesta, ko pa niste vedeli za zaklonišče,« je rekla. Očitno bi se še rada pogovarjala. »Nisem, gospa. Skozi Wetzlar potujem, Namenjen sem v Ulm.« »Precej daleč,« je rekla in dvignila obrvi. »Čuden naglas imate, kakor da niste Nemec.« »O, sem,« se je zasmejal Nenad. »Dolgo sem živel med Sudeti. Tam sem si morda nekoliko pokvaril domače narečje.« »Seveda, seveda... To se vedno zgodi, če je človek dolgo od doma. Ali boste malo tople kave, gospod? Prav gotovo se vam bo prilegla po vsem tem, kar ste doživeli.« »Nerad sem vam v nadlego, draga gospa.« »Kje neki!« je ugovarjala in mu nalila skodelico mlačne, temne, grenke tekočine. »Ni prava. Toda v teh čudnih časih se človek navadi tudi na nadomestek.« Utihnila je in se, ogledala po sobi. »Ce vam Je prav, gospod, lahko ostanete čez noč tu. Odpočili se boste... Ne, ne, prosim vas, nikar ne ugovarjajte! Prav nič naju ne boste motili. Z vnukom bova spala v njegovi sobi, vi pa boste ležali na tistem kavču pri oknu.« Ne da bi počakala na njegov odgovor. Je starka prijela fanta za roko In ga potisnila v sosednjo sobo. Med vrati se Je Nenadu nasmehnila za lahko noč. Napovedoval se je lep, sončen dan. Nad Wetzlarjem ni bilo niti oblačka, vsepovsod modrina jutranjega neba. Pramen sončnih žarkov in svež jutranji zrak, ki sta se prikradla skozi okno — starka ga je bila odprla — sta zbudila Nenada. Ženica se mu je prijazno nasmehnila in ga vprašala! »No, kako kaj? Ali je zdaj bolje? Kako se počutite?« »Izredno, gospa, izvrstno... Ve vem« kako naj se vam zahvalim za vse...« »Pravi otrok ste,« ga Je pobožala po laseh. Nekaj trenutkov ga je gledala brez besed, potem pa ga je vprašala: »Koliko let vam je?« »Dvajset, gospa.« Njen pogled je božal njegov obraz. Videl je, da so ji solze zalile oči. »Mojemu Karlu bi bilo le leto dni več,« je tiho rekla in pojasnila: »Moj najmlajši sin... Pred dvema mesecema je padel na vzhodni fronti. Podporočnik je bil.« Nenad je molčal. Čutil je, da bo najbolje, če molči, ker bosta potem spomin in z njim bolest te dobre ženske precej krajša. Trkanje na vrata. Starka se je zdrznila in si naglo otrnila solze. Spet se ji je blag nasmeh razlil po lepem, starem obrazu. »Franc je,« je rekla in stopila k vratom. »Naročila sem mu, naj nam prinese kaj dobrega za zajtrk.« Odprla je vrata in se zdrznila. Pred njo sta stala moža z rokami v žepih, za njima pa deček. Skočil je v sobo. Njegov bledorumeni, sicer pegasti obraz je bil ves rdeč, tako da so se pege povsem skrile. Z roko je pokazal proti Nenadu in zavreščal: »Tale je! Tale je!« Starkine oči so se široko odprle. Plaho je gledala. Cez ustnice je spravila eno samo besedo: »Franc!« Vzklik, v katerem je bila vsa bolečina opeharjene babice, vse razočaranje ženske, ki je bila prepričana, da je njen vnuk drugačen kot sto tisoči otrok njegove starosti, kot sto tisoči tistih, ki so nosili uniformo hitlerjevske mladine. Pogledala je moška med vrati. Sc vedno sta stala tam in gledala Nenada. »Gospoda, kaj želita?« je vprašala z nizkim glasom, ki je bil precej drugačen od njenega naravnega glasu. »Ta fant naju zanima,« je rekel eden izmed njiju in z glavo pomignil proti Nenadu. »To je dober fant, gospod,« Je odgovorila starka. »Svoje mnenje obdržite kar zase, draga gospa,« ji Je eden izmed onih dveh grobo segel v besedo In dodal: »Bova že midva ugotovila, ali je dober ali ne.« Stopil je k Nenadu. Oni drugi je stal ob strani in še vedno tiščal roko v žep na plašču. »Mislim, da veste, kdo sva,« se je oglasil prvi. »Vem,« je mirno odgovoril Nenad. »Ge-stapo.« »Čestitam,« se je zasmejal človek v ci-vilu in pokazal dve vrsti rumenih, slabih zob, iz katerih je močno zaudarjalo. »Midva pa bi rada vedela, kdo ste vi?« Pa se nama ne ljubi ugibati. Boste že sami povedali.« »Ali hočete izkaznico? Listine?« »Da, prav te.« »Nimam jih.« »Hočete reči, da ste jih izgubili, da so vam izginili, da so kje drugje?« se je režal gestapovec. »Niti eno ne drugo. Nimam jih.« »Zanimivo!« Delal se je presenečenega, potem pa je pogledal svojega spremljevalca. »Kaj meniš, Wolf? Ta fant pravi, da nima izkaznic?« se je spet zarežal. »Pravim vama, da je dober fant,« se Je spet oglasila, starka. »Mamica,« se je gestapovec grozeče obrnil k njej, »najbolje bo za vas, če greste v ono sobo in se ne pokažete, dokler smo mi tu.« Potem se je obrnil k Nenadu. Hripavo je spregovoril: »Ti svinja marš .. . Naprej!« Le malo Je manjkalo, pa bi bil Nenad omahnil, tako hud je bil udarec, ki ga je dobil po tilniku. Ko je šel skozi odprta vrata na hodnik, kjer so se zbrali radovedni stanovalci, je njegov pogled v naglici objel skrušeno postavo starke in njenega zmedenega vnuka, ki ni vedel, ali je storil kaj dobrega ali kaj takega, česar bi ga moralo biti sram. Ko so zaškripale zavore, je Slobodan odprl oči. Zagledal je žandarja, ki je z druge strani prihajal proti tovornjaku. Skočil je In udaril z glavo ob streho kabine. Grba- sti šofer ga je z levico naglo potisnil 0 sedež in tiho rekel: »Spite! Delajte se, da spite!« Žandar je bil dobre volje. Ko jv ............ 6°zel ameriško cigareto, se mu je obraz razi® v nasmeh. »Ali pod temi pragi tihotapite amer cigarete?,« je pregled obrnil v Šalo. »To bi se splačalo,« mu je vrnil So »Ce bi hoteli to ugotoviti, bi morali v s tovornjaka vse pragove do zadnjega-« ^ Dovtip je bil žandar ju všeč. Glasno^ je zasmejal. Šoferjeve dokumente J*5 PrC»Kaf1pa tale?« je vprašal. Slobodan J otrpnil. , »Moj pomočnik,« je takoj odgo »Dajte mi njegovo izkaznico!« Kel »Nekje v hlačnem žepu jo ima,« Je 1 jo šofer, ponudi! žandarju še eno ci3are dodal: »Zaradi tega pa ga menda vei red ne boste budili! Vso noč je vozil, seie v pol ure je zaspal.« spet »Vrag vzemi vas šoferje,« se j® ^ zasmejal žandar. »Vam ne pride nillLarlie'’ konec. Srečno pot! Prihranite še l5a^(!* riško cigareto, če se boste vračali tod-* »Se bo že še kaj našlo,« je odgovoru ^ ter in vključil motor. »No, in zdaj,« Je e. nil Slobodana s komolcem, ko sta se ze * Ijala, »zdaj pa lahko mirno spite do blenza. Ničesar se vam ni treba bati.« »Dober tovariš ste,« je rekel in ga prijel pod roko. Šofer pa je odK in zapel lepo veselo porensko pesem. a-Slobodana so spet zbudile škripajoče vore. Vendar to^ pot ni skočil. Navadil s j že. Živce si je nekoliko odpočil, zato Je mirnejši. sje- Bleščeča sončna luč ga je trenutno o in pila, tako da se mu je zdelo vse ten'n„red migetajoče. Z dlanmi si je zastri oči P žarki, ki so sijali skozi debelo šipo na bini in ga prijetno greli. . K- Bila sta na cesti. Pred njima se je la do obzorja lepa porenska avtomoDn» cesta. Na desni strani je opazil mirno > v renski strugi, še dalje proti Belgiji so ^ lovila gozdnata pobočja planin, katerih hovi so izginjali v migetajočem obzorju« ^ levi so se vrstili griči z vinogradi in z pimi hišicami na vrhovih. Slobodan je slišal korake, ki jali od zadaj. Iskra strahu se mu je skala v očeh, pa se je šofer brž oglasih »Vse v redu... Voz se jima je P°K ril, pa prosita pomoči.« Moški, ki je stopil pred kabino na ferjevi strani, je bil v elegantni športni leki, v lakastih škornjih in s pasjim - Pza$* oh- »-c«** v desnici. Trepljal se je po mečih. Nadu a leki, v lakastih škornjih in s pasjim g tm je ozrl po onih dveh v kabini, njeg° besede so bile bolj podobne ukazu, kot P prošnji. »Upam, da ne bosta šla mimo, ne &•* a nama pomagala,« je rekel hladno, nato P dodal, kakor da hoče popraviti svoj nastop* »Seveda bom plačal, gospoda!« ,0 »Poskusil bom,« mu je prav tako prijazno odgovoril šofer. »Tudi vi bi se ko malo pretegnili,« je pogledal Slobodan * Sele takrat, ko sta stopila na ceSt0,ha-Slobodan opazil, da je ta simpatični sti šofer tako nizke rasti, da mu sega £ maj do prsi. Med hojo se je zibal, KaK da ima eno nogo krajšo. , »Veliki ste,« je veselo rekel Slobodapn* »To mora biti prijeten občutek. Ce že n drugega, ženske imajo rade fante viso* postave.« . Bil je velik, odprt ford. Na sprednjep* ledežu je sedelo dekle z ruto na glav* * z velikimi temnimi naočniki. Gledala je nodušno, kakor da ji je vseeno, ali se D čez nekaj minut peljala dalje a!i ne. , »Prosim vas, odprite pokrov,« je reKm šofer možu v športni obleki. »Zlezel bon* na ščitnik, ker nisem tako velik, da bi lan' ko od tal pogledal v motor.« »Dovolite,« je rekel Slobodan, dvignil P°' krov, nagnil glavo in si ogledal motor. Šofer ga je začudeno opazoval. n »Vsakdanja reč, šef,« je rekel Slobodju^ grbastemu šoferju. »Le sponka na akumulatorju je popustila, nič drugega.« Šofer je molčal. »Ali lahko to popravite?« Je pisk»J0Č vprašalo dekle. »Seveda, gospa,« se je nasmehnil Slobodan. »Treba je le priviti sponko, potem Pa boste nadaljevali pot.« i Mož v športni obleki je prinesel iz avt?‘ mobila usnjeno torbo z orodjem, ki ga tistega trenutka prav gotovo ni še nihc® uporabljal. . Nekaj obratov matice In Slobodan je dal ključ v torbo. »Bodite tako prijazni, gospa,« je poPra# sli žensko za krmilom in spustil pokrov* »vključite motor!« Motor je delal kot ura. <^^>^>XXX>XVWXV»>X»XXXXXXXXXXXXVVVXVvx-vSN.\N.VVVVVVVVV\VX'vVN.-v-sxNX>«VXX\XXXXVvVVXSX>i>J*S Spored Radia Ljubljana za teden od 18. do 24. aprila PONEDELJEK 18. aprila B.OO—8.00 Debro jutro! 8.06 Jutranje glasbeno popotovanje 8.40 Poje ženski zbor France Prešeren iz Kranj a 9.00 Naš podilistek — Salja-pin: Strani iz mpjega življenja — I. | 9.20 Ruleta za zabavo 10.10 Arije iz Pucciniijevih oper 10.35 Majhni zabavni ansambli 11.00 Robert Schumann: Gozdne slike — Ludwig Uray: Variacije za violino in klavir 11.30 Oddaja za otroke — a) Tone Pavček: Apriflske potegavščine — b) Otroci pojo in igrajo 12.00 Vesela klaviatura na hammond orglah 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Viado Gregcrovič: Pre- prečevanje izgub pri novorojenih teletih 12.25 Ljubljanski ženski kvartet poje belokranjske pesmi 12.40 Benjamin Ipavec — Bogo Leskovi c: Serenada za godalni orkester 13.30 Ansambel Srečka Dražila 13.50 Wito’.id Lutoslawski: Bukoliki, pet skladb za klavir — T. Matsumoto: Klavirski poemi 14.06 Poje Marijana Deržaj 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav.j aj o 16.40 Naši popotniki na tujem — Marica Dornik: Na obisku pri voščenih kipih 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — dr. Sergej Vilfan: Mesta — I. 18.15 Mihajlo Vukdragovlč: Vo-kalna lirika — ciklus pesmi za alt in orkester 18.30 Športni tednik 20.00 Portreti z Broadvrava — XIV. oddaja 20.45 Kulturna tribuna.-BK — rij a Vilfan: Vloga SZDL v našem kulturnem življenju 21.00 Vrtiljak zabavnih zvokov 21.30—23.25 Koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije 23.35 Jurij Gregorc: Godalni kvartet v E-duru TOREK 19. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Samospevi Janka Ravnika. Marijana Kozine in Pavla Sivica 8.30 Dunajski valčki 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Spomladanski izlet 9.25 Zvonimir Ciglifi: Prva simfonija 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.00 Med Savco in DravcO — Igra pihalni orkester LM 11.20 Dvospevi iz nemških in francosltih oper 12.00 Zabavni ansambel Mau-ri/ce Larcange 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Špan ring: Setveni načrt za krmni trak in nepretrgano siliranje 12.25 Igra violinist Slavko Zimšek 12.45 Oktet bratov Pirnat 13.30 Lahek spored igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Pesmi in plesi iz Polinezije . 14.05 Radijska- šola za višjo stopnjo' — Od narodne pesmi do simfonije 14.35 Baritonske operne arije 15.40 Lasti iz domače knjlžev- . nosti — Matevž Hace: Komisarjevi zapiski 16.00 Izbrali smo 'za vas 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 1 y fis-molu 17.50 .Kitarist Laurindo Almel-da 18.00 Iz zbornika- spominov — Boža Bašin-Kostič: Aretacija 18.20 Kotiček za mlade < ljubitelje glasbe — Obisk v operi 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.00 Obvestila. reklame in zabavna glasba 20.00 Ljubezenske pesmi poje Zbor RTV Ljubljana 20.90 Radijska igra — Oskar Davlčo: Zrenjanin 21.04 Marijan Lipovšek: Prva suita za godalni orkester 21.25 Revij a zabavnih melodij 22.15 Siiavna dela iz komomc-glasbene literature -XVII. oddaja 23.10 Zabaval vas bo Lljub-ijanski jazz ansambel 23.35 Ameriške popevke 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA 20. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladi talente Srednje glasbene šole v Mariboru pred mikrofonom 8.30 Isaac Albeniz: iberia — simfonična suita 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Od melodije do melodije 10.10 Igrata violinista Ali Der-melj in Uroš Prevoršek 10.40 V ritmu današnjih dni 11.00 Pol ure z našimi opernimi pevci 11.30 Oddaja za cicibane — a) Leopold Chauveau: Tiger in želva — b) Majhen koncert za cicibane 12.00 Petnajst minut z Logarskimi fanti 12.15 Kmetijski nasveti — Marinka Ribičič: Šola in družina 12.25 Pisani zvokj z Dravskega polja 12.45 Četrt ure s pevko Jelko Cvetežar 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zborovske skladbe iz či-talniške dobe poje Slovenski oktet 13.50 Blaž Arnič: Koncert flavto, godala, harfo čelesto 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Spomladanski izlet 14.35 Popevke se vrstijo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — Boris Pahor: Kres v pristanu 16.00 Koncert po žetljah 17.10 Sestanek ob petih 17.90 Pred praznikom Prvega maja: pozdravi in če- stitke 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes — XVI. oddaja 18.45 Domače aktualnosti 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Velike ure opere — V. oddaja — Mozartov Don Juan v Pragi leta 1787 22.15 Petindvajset minut z ansamblom Mojmira Sepeta 22.40 Vokalni kvintet The Platters in pevka Doris Day 23.10 Plesna glasba 23.40 Ra!ph Vaughan Williams: Flos ca-mpi — suita za violo, zbor in orkester za in ČETRTEK 21. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.06 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 8.35 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerj a 8.55 Radijska šoia za višjo stopnjo — Od pesmi do simfonije 9.25 Zvočna mavrica 10.10 Marjan Kozina: Baletna suita 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Popevke in ritmi 11.35 Violončelist An drč Navarra 12.00 Nekaj narodnih 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Terčelj: Delo v kleti na pomlad 12.25 Privlačni odlomki iz simfonij in koncertov 13.15 Obvestila in žabama glasba 13.30 Pihalna orkester JLA 13.50 Plesna medigra 14.00 Samospevi Ivana Zajca 14.20 šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame jn zabavna glasba 15.40 s knjižnega trga 16.00 I. dejanje Verdijeve opere Trubadur 16.30 Zabavna giasba 17.10 Belokranjske otroške pesmi 17.30 Veliki orkestri — znane melodije 18.00 Turistična oddaja 18.18 Spoznavajmo naše umet-. nike — XXVII. oddaja Tenorist Noni Zunec 18.45 Radijska univerza — Bo- humdl Nemec: Zlato v rastlinah 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ih napevov 20.45 Godalni ansembel 21;00 Ttvain spomenik — literarna oddaja 21.40 Komam) intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 Nočni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 22. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Od Haydna do Hačatur-Jana 9.00 Naš podlistek — Salja- pin: Strani iz mojega življenja — II. del 9.20 Zabavni orkester RTV Beograd 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Kitara pripoveduj e 10.10 Pet opernih uvertur 10.35 Pesmice na tekočem traku 11.00 Iz skladateljske skicirke Bruna Bjelinskega In L. M. Škerjanca 11.30 Druž na in dom 11.45 Zborovske skladbe in priredbe Matije Tomca 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveti — Venčeslav Ažman: Širjenje nasadov črnega ribeza na Gorenjskem 12.25 Narodne ob spremljavi harmonike 12.40 Iz Verdijevih oper 19.30 Igra violist Srečko Zalokar 13.47 S popevkami po Evropi 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako je Jagoda postala kurir 14^5 Od tu in tam 15.40 Iz svetovne književnosti — Eugen Heltai: Datel človek 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z voiivci 17.20 Delovni’ kolektivi čestitajo za Prvi maj 17.40 Umetne pesmi poje žensk) vokalni kvartet 18.00 Človek in zdravje — Doc. dr. Lev Milčinski: Kaj je psihosomatična medicina 18.10 Kalejdoskop zabavnih melodij 18.30 Iz naših kolektivov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Dva koncerta za dva inštrumenta 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Mozartovi koncerti — XVII. oddaja — Koncert za klarinet in orkester v A-duru, K. 622 21.02 W. A. Mozart: Mala nočna glasba 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Nočni operni koncert 22.45 Pojo The Hi Los 23.10 Moderna plesna glasba 23139 Blaž Arnič: Godalni kvartet SOBOTA 23. aprila B.00—8.00 Dobro jutro!-, (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Rekdame 8.C6 Ali vatm ugaja? 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako je Jagoda postala kurir (ponovitev) 9.25 Skladbe za violo, harfo in flavto 10.10 Rad: bi vas zabavam 10.39 Majhen koncert z zbori Gallusovih sodobnikov 11.00 Jules Massenet: Koncert za klavir In orkester v Es-duru 11.30 Pionirski tednik 11.50 Deset minut s Štirimi fanti 12.00 Havatjski zvoki 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Zmago Hruševar:. Kako graditi cenene hleve 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Pet popevk za pet pevcev 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Prvomajski pozdravi 13.50 Za vsakogar nekaj 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdraviti ado 15.16 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videto 16.00 V dvoranah Svobod m prosvetnih društev — XIV. oddaja — Glaabeno-prosvetno življenje v Kranj u 16.30 Vedri napevi 17.10 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice 17.35 Priljubljene popevke 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Po domače v dvo- in tričetrtinskem taktu 18.30 Alfons Bauer igra na citre 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet In domovino 21.15 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje II PROGRAM 22.15—23.00 Nočna plesna glasba NEDELJK dne 24. aprila 6.00—6.30 Nedeljski ju«8n pozdrav T a 6.30 Pihalna orkester igra v poskočnem 7.35 Popevke za nedelji jutro 3 8.00 Mladinska radijska ^ — Milivoj Matošec: ^ stolovščine Petra 8.30 Festival otroških PeST1 1960 8.40 Z glasbo v novi tedefn-4o 9.20 W. A. Mozart: Simfo^1 št. 21 v A-duru, K. M* 9.35 Lepe melodije 10.00 Se pomnite, tovariši • • • Hinko Wi3fan — Škof: Zaradi zbite 10.30 Zbori in samospevi da Simonitija 10.50 Glasbena raUeta v 11.20 Zvonimir Ciglič: Suita starem slogu za klavir 11.30 Nace Grom: S kak^ brzieo vozi naš »Fiču* 12.00 Naši poslušalci čestitafl in pozdravljajo — !• 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.16 Naši poslušalci čestitat) in pozdravljajo — H. 15.30 Poleta naša priljubljen® pevca Cvetka Ahlinova*1* Rudolf Franci 16.00 Humoreska tega te£llL — Ježek: Sala o peči 111 diruge ..n 16.20 Narodne za dobro 16.30 Šestdeset minut športa 11 glasbe ,r 17.30 Radijska igra — Viadirm* Majakovski: Stenica 18.43 Sovjetska zabavna 19.30 Radijski dnevnik športna poročila , 20.05 Izberite melodijo tedna' 21.00 Kantor iz Leipziga Glasbena oddaja o Ijenju in umetnosti Johanna Sebaetiana ob 275-letnici njegovega rojstva 22.15 Zaplešite z nami t _ 23.10 Popevke na tekočem traku . 23.35 L. M. Škerjanc: Konceh za klavir in orkester II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični kon-cert 13.10 Popevke in ritmi . 13.45 Z našimi n tujimi pevm 14.30 Plesni zvoki 15.10 Igra i lanistka Gita Ma!U*y 15.30—16.00 Popevke raznin dežel L E S N A SEJA UPRAVNEGA ODBORA ŠPORTNE ZVEZE SLOVENIJE OBČINA-ŠOLA-TOVARNA UH MttK iPlinE DEJAVNOSTI Poročilo Jakoba Kvasa — predsednika Komisije za razvoj športa v delovnih kolektivih » . je v letu 1959 veljalo na-lo »-razviti športno življenje v delovnih kolektivih v tako rin°, da noben kolektiv v naši ? Publiki ne bo izostal", mora Slo610 1960 in 1961 veljati na' ^povečati sedanje število divnih delavcev in uslužben-ti®v v športu v delovnih kolek-Vlh za 100 % s tem, da po-tane športno udejstvovanje za-^°slenih življenjska potreba in aujnost«. Danes so iniciatorji nadalj-,jega razvoja in razširitve špor- v delovnih kolektivih okrajni a občinski sindikalni sveti. Oni, •u-oma njihove komisije za P°rt in oddih so zelo pomem-en organizator vsakovrstnih 6«movanj na različnih nivojih. °d 73 občin v LRS so bila . tetu 1959 v 44 občinah organi-rana tekmovanja z zelo pest-lrr>i programi. , Danes je v športu v delovnih ■jaiektivih aktivnih nad 35.000 slavcev in uslužbencev, v Dortnih društvih in klubih /•531 delavcev in uslužbencev, jk>čim jih je v vseh društvih artizana Slovenije le 10.629. Že •hno te tri številke nam brez a&kršnihkoli globljih analiz po-edo, da zavzema danes šport v plovnih kolektivih v LRS vid-"° mesto. To pa nas tudi opo-^l’ja na nekatere konkretne ultrepe. ki jih je potrebno takoj Pod vzeti. Vendar moramo ugotoviti, da “° to šele resnejši začetki ražnja in razširitve športa v dednih kolektivih. Hkrati pa je Pristaviti dejstvo, da so za to izkoriščene le minimalne možno- ki obstajajo v delovnih ko-*ektivih za vsestranski razvoj sPorta in razvedrila. Ce imamo v Sloveniji zapornih 445.000 ljudi, od tega “krog 73.000 mladih delavk in delavcev, poleg tega še nad 800o učencev industrijskih šol in na,l 15.000 vajencev v obrtnih ?°lah, je na postavljeno vpra-Sanje zelo jasen in nedvoumen “dgovor, kje je neizčrpen rezer-v°ar za množičnost. .. Navedena struktura mladih dudi in stanje športnega življe-Uja v delovnih kolektivih, ki se •te množično razmahnilo, terjata nove oblike v delovnih kolekti-Vlk, ki nam bodo zagotovile stal-P°st udejstvovanja v športu tako : letnem, kot v zimskem času, 111 ki nam bodo zagotovile tudi Smotrno izkoriščanje prostega “asa. Ce hočemo sedanjemu tem-Pu razvoja športa v delovnih kolektivih dati polet in jasnejšo rsebino, potem se moramo odkriti za organiziranje športnih društev v delovnih kolektivih. ^akaj ta predlog? 2 ozirom na družbeno poli-ueni razvoj delovnega kolektiva 'f komuni, z ozirom na njegov vPliv na tlogajanja v svoji oko- lici in z ozirom na ostale organizacijske in ekonomske pogoje lahko ta predlog zagovarjamo. Poleg tega pa ne gre prezreti dejstva, da so do sedaj delovni kolektivi odmerjali za šport visoka sredstva, od česar pa so imeli bore malo. V tem primeru bo nastalo tudi drugačno gledanje na šport; rekreacija bo dobila svoje mesto; z njo bodo odločilni čini-telji tudi računali in kar je najvažnejše: tudi tu bo dobila skrb za človeka svoje mesto. Z nastankom takega društva bo nastalo športno žarišče, okrog katerega naj se zbira vse kar živi v okolici in je željno razvedrila v športu. Nadaljnji ukrep bi moral biti ta, da omogočimo tekmovalni sistem delovnih kolektivov na vseh nivojih — da še bolj razvijemo občinska tekmovanja, okrajna tekmovanja, prav tako pa ni zapostavljati republiških tekmovanj in tekmovanj po strokah, ki smo jih do sedaj zapostavljali. S tako originalnim športom v 'delovnih kolektivih bi prenesli bolj organizirano razvedrilo v športu tudi v poletnih mesecih v počitniške domove, ki jih imajo delovni kolektivi Slovenije 275. Ti domovi imajo 11.380 ležišč. To pomeni, da gre preko domov oddiha v petih mesecih nad 100.000 delavcev in uslužbencev. Kaj bi pomenilo za ta društva in za delovne ljudi, če bi pri teh domovih oddiha uredili enostavna športna igrišča in nabavili razri£ športne rekvizite, ki bi služili kot dopolnilo k oddihu. Poleg tega pa bi taka organizacija oddiha vnesla povsem nove elemente v dopust naših ljudi, naprednejše in koristnejše od tistih, ki jih še zelo pogosto srečujemo — ki se začenjajo in nehajo ob alkoholu. Torej je organizacija dopusta s športnih dopolnilom zelo močan vzgojni faktor, ki ga ni prezreti. Seveda se pri taki organizaciji športa v delovnih kolektivih takoj pojavi problem kadrov, s katerimi smo v športnih organizacijah in drugod deficitarni, še posebej pa v delovnih kolektivih. V gospodarskih organizacijah se prav sedaj snuje nova služba, ki naj bolj konkretno kot doslej poseže v reševanje vseh tistih problemov, s katerimi se dnevno srečuje delovni človek, to je kadrovsko-socialna služba. Smatramo, da bi v sklop te službe skrbi za delovnega človeka morali vključiti tudi referenta za šport, ki bi organizacijsko kadrovsko in propagandno deloval tako, da dosežemo tiste rezultate v proizvodnji, ki jih danes od vseh nas zahtevajo napredek in cilji skupnosti. Namesto togega upravljanja, z vrha navzdol, namesto direktiv in predpisovanja enotnega recepta za vse športne enote, se v našem športnem življenju vse bolj uveljavlja svobodno iskanje takšnih oblik športne dejavnosti, ki ljudem v določenem kraju in v določenih razmerah najbolj ustrezajo. Upravni odbor je bil mnenja, da je treba takšen razvoj še bolj pospešiti in stremeti za tem, da se prenese torišče športne dejavnosti v občine, tovarne in šole, se pravi tja, kjer ljudje živijo in delajo, tam naj se tudi sami odločijo, kakšne vrste športa bodo gojili, kako ga bodo organizirali, koliko finančnih sredstev bodo namenili zanj in kako jih bodo porabili. Seveda pa šport ob takšnem pojmovanju ne more biti več domena samo nekaterih ozkih strokovnih zvez in podzvez, ki so do nedavnega edine nosile skrb in odgovornost, ampak postaja področje mnogo širše dejavnosti, ki mora vedno bolj angažirati tudi družbene organizacije, predvsem sindikate, Socialistično zvezo, Ljudsko mladino in Zvezo prijateljev mladine. V poročilu Izvršnega odbora Športne zveze Slovenije je rečeno, da je bilo takšno sodelovanje z družbenimi organizacijami doslej pomanjkljivo in bolj občasno kakor stalna praksa, iz-vzemši stike s, komisijo za telesno vzgojo pri Izvršnem svetu LRS. Ta ocena pa velja predvsem ža republiške organe, medtem ko se je na terenu, tako v okrajnem, kakor v krajevnem merilu, sodelovanje z družbenimi organizacijami v minulem letu poglobilo in prineslo lepe rezultate. Prav tako Športna zveza in Zveza Partizan v republiškem merilu še vedno nista našli skupne poti, ki bi ustrezala željam in potrebam terena. Vsi poskusi, da bi zbližali obe organizaciji pri vrhu, niso obrodili konkretnih rezultatov. Pač pa postajajo razlike v presojanju posameznih problemov toliko manjše, kolikor bliže gremo k terenu. Skoraj vse okrajne organizacije obeh zvez so že našle rešitev za skupno sodelovanje ir so se v večini primerov že združile v enotno okraj- no organizacijo. Enotnost telesne kulture pa je najbolj dosledno izvedena v občinskih zvezah, saj zajemajo le-te poleg športnih in partizanskih organizacij tudi planince, strelce, tabornike in vse ostale telesnovzgojne organizacije. Izvršni odbor je mnenja, da naj bodo v večjih mestih in industrijskih središčih športne in partizanske organizacije, v manjših krajih pa le ena izmed njih, ki naj na svojem področju združi vso telesnovzgojne dejavnost. Takšno stališče je že našlo samoiniciativen odraz na terenu. Seveda pa bi morale takšne organizacije v manjših krajih združevati v svojem okrilju vso telesnovzgojne dejavnost. Tako morajo športna društva omogočiti svojemu članstvu poleg športnih panog tudi tisto dejavnost, ki jo sicer gojijo v društvih Partizan, prav tako pa morajo društva Partizan omogočiti svojemu članstvu gojitev športnih panog, za katere se zanima. Društva morajo biti taka, da ne bo nastala potreba po formiranju novih samostoj- nih klubov ali sekcij izven teh društev. V zvezi z novimi organizacijskimi oblikami se vedno bolj postavlja vprašanje primernega sistema tekmovanj. Tekmovalni sistem je treba graditi od spodaj navzgor in ne kakor ga rešujejo nekatere centralne zveze od vrha navzdol. O tekmovanju na svojem področju naj prvenstveno odločajo teritorialna športna vodstva v skladu s finančnimi zmogljivostmi in izgubo delovnega časa. »IB 0 R B I Z A T 0 Č K E >*• Nastop kegljačev Železničarja Mariborski železniičairji so »delavni« tudi na športnem polju. Posebno priljubljeno razvedrilo po delu je številnim Članom kegljanje. In te dni so v počastitev dneva železničarjev prirediLi tekmovanje kegljačev Kurilnice, Glavnega kolodvora ter tovarne »Boris Kidrič«. Tekmovati so na treh kegljiščih, tako, da je bila borba zelo ostra. Ekipe so se menjavale v vodstvu dokler ni v zadnjem tekmovanju »Boris Kidrič« prekosil vse in zasluženo osvojil prvo mesto z 2246 točkami pred Kuritaiico in Podjetjem za popravilo strojev ter Glavnim kolodvorom. Po tekmovanju je bila določena mariborska železničarsika reprezentanca, ki bo 9. aprila v Novem mestu nastopila na republiškem prvenstvu. Prijateljski dvoboj TUM : Jeklotehna Strelci Tovarn o avtomobilov so imeli v sredo prijaieljsk. dvoboj s strelci Jeklotehne iz Celja. Tekmovali so z 10-člansko ekipo. Re- OHO, preberite to: MUJIČ, kapetan moštva: »Mislim, da je vprašanje o zmagovalcu odveč. Zanesljivo bomo zmagali!«, ŠO-SKIČ, vratar: »Prepričan sem, da se bomo vsi potrudili. In to bo dovolj za zmago.« ČIRIČ, trener reprezentance: »Mislim, da naš nedeljski gost ne more še enkrat naleteti na tako nerazpoloženega partnerja kakor jeseni v Tel Avivu (2:2). Prepričan sem, da bomo tokrat zaigrali ustrezno visokemu renomeju, ki ga naš nogomet uživa v Izraelu.« In da ne bo pomote — te izjave so naši nogometni »asi« dali pred nedeljskim srečanjem z Izraelom v Beogradu ne pa — po njem. AHA, tudi to je bila bomba. Za spremembo od nogometne pa je eksplodirala v hali XX zagrebškega velesejma in tako hudo ranila prav naše namiznoteniške reprezentante, da z obljubljenimi odličnimi uvrstitvami na II. evropskem prvenstvu tudi ni bilo nič. Ce to ni smola... OHO, tudi izvirno. Mariborski odbojkarski kibici so s svojo zamislijo povsem uspeli. Veljala jih je sicer nekaj tisočakov, toda kaj zato. Ko je kazalo, da je kvalifikacijska tekma njihovih ljubljencev za vstop v zvezno ligo dokončno izgubljena, so po neki nepravični sodnikovi odločitvi vdrli na igrišče in sodnik je moral tekmo prekiniti. Po pravilih je sedaj treba odigrati novo tekmo na nevtralnem terenu, samo stroške zanjo pa so naprtili Braniku. Obupanci — posnemajte! AHA, pa še ta. Slovenski mednarodni šahovski mojster Puc je na močnem mednarodnem turnirju v Sarajevu ves čas igral odlično. Prvo mesto pa je zapravil s porazom proti najslabšemu udeležencu preizkušnje, ki je bila to hkrati tudi njegova edina zmaga ... zultat dvoboja je bili neodločen 1728 krogov, taiko da bo v začetku maja povratno tekmovanje v Celju, ki upamo, da bo odlločillo zmagovalca. Najboljšemu strelcu tam so strelci Jeklotehne izročili nično dariio, ekipi pa izredno lep album s Slikami mesta Celja. J. K. Revija kegljačev HE Vuhred V ponedeljek 11. t. m. so so no kegljišču HE Vuhred zbrale na prijateljskem srečanju tri moške in 2 ženski kegljaški ekipi. V moški konkurenci so nastopili KK Radlje, KK HE Vuzenica in KK HE Vuhred. Zmagali so kegljači iz Radelj z 376 keglji pred HE Vuhredom 344 in HE Vuzenico 330 keglji. — Pri članicah so dosegle kegljačice HE Vpzenica 120 in kegljačice HB Vuhreda 116 kegljev Srečanje je lepo uspelo in želimo, da bi se ponovilo. Posebno pohvado zasfliužijo ženske vrste obeh kolektivov HE, ki so začetnice, so Pa kljub temu na prvem nastopu dosegle lep uspeh Kr. Planinci in ostali ljubitelji planin! preživite del letošnjega dopusta v lepem planinskem domu NR ICALIŠČU pod Storžičem (1540 m) Dom bo redno obratoval od 10. aprila 1960 naprej. Sprejem penzionskih gostov omejen. — Rezervacije in informacije v oisarni Planinskega društva Kranj / Tovarišu Pečarju, našemu prvaku v smučarskih poletih! Mi, vajenci lesne stroke, Ti želimo prav posebej povedati, kako ponosni smo nate, na Tvoje uspehe, zlasti še zato, ker čutimo s teboj tudi kot stanovski tovariši. Želimo Ti še mnogo uspehov v športu in življenju. Vajenci lesne stroke Vajencem lesne stroke odgovarja: MARJAN PEČAR Tako so zapisali v lep usnjen aibum. Denar zanj so zbrali sa-po deset dinarjev; po dvaj-kdor je imel več, je dal tudi več. In potem so mu darilo ^ebno izročili. 2e "precej pred dogovorjeno E11,0 je bila učilnica Vajeniške 8ole v Ljubljani polna fantov hi deklet, najbolj radovedni so-“skali kar spodaj na cesti m hestrpno ugibali: Ali bo prišel? j*5 bo odzval njihovemu vabi-Jh? Kaj, če je zamudil avtobus! Nestrpnost je naraščala. Oni v Učilnici so se vedno bolj ne-mirno ozirali v vrata, naposled Pa se je skoznje le prismejal mlad fant, komaj kakšno leto alarejši od nji — Marjan Pečar, letošnji junak Planice. , »-Želeli ste ga videti in govo-z njim, zdaj ga imate med acboj, pa ga sami vprašajte vse tisto, kar ste hoteli o njem zvedeti od mene," jih je pozval tovariš Vinko Žitnik, profesor telesne vzgoje na Vajeniški šoli, ki je bil eden izmed organizatorjev tega sestanka. In že je padlo prvo vprašanje: koliko je star in kako je preživel mladost? Marjan je odgovarjal preprosto, po gorenjsko. »Rojen sem 27. jan. 1941. V svoji mladosti nisem doživel nič posebnega. Pasli smo krave, pa malo smučali. No, in ko mi je bilo 12 let, sem bil na gorenjskem smučarskem prvenstvu malo boljši kot drugi, pa so me uvrstili v mladinsko smučarsko . reprezentanco." Kako so se vrstili uspehi na mamutskih skakalnicah, preden je dosegel letošnji uspeh? Zdaj je bil Marjan malo v zadregi: »Pravzaprav se niso vrstili, saj sem v svojem življenju skakal na veliki skakalnici samo tri dni, se pravi prvič na letošnji planiški prireditvi." Marjan Pečar ob tej priliki ni postavil samo novega jugoslovanskega rekorda, ampak je prav tako navdušil z izredno lepim stilom. Nič čudnega, če so mladi občudovalci v naslednjem vprašanju hoteli vedeti, kako je prišlo do njegovega stila in če mu ga je posredoval njegov trener. »To je pa tako: spočetka nam je Klančnik vsiljeval svoj način skakanja, svojo držo m svoj način odriva. Mučil sem se, pa mi ni in ni šlo. Potem sem mu kar povedal: Ne morem tako, pa amen. Začel sem skakati po svoje, tako kot mi je »ležalo". Imam svoj način odriva, z rokami zadaj. No, in ker so že pri odrivu zadaj, sem jih začel puščati tam tudi med poletom." Nekdo je hotel vedeti, kakšni občutki ga navdajajo pred skokom, ko gleda z vrha naleta v globino, kjer so videti ljudje kot majhne muhe. »Pred skokom ima vsak skakalec tremo. Sicer pa ne gleda ljudi tam spodaj, ampak se pripravlja in koncentrira za skok.-Smeje se je še -pristavil: »Tista globina pa nič ne moti." »In kako se počutiš med poletom samim?" »Hja, če letim dobro, potem se počutim čisto dobro, drugače pa bolj slabo." »In kako se spodaj ustavite s tako veliko brzino?" »Eh,« se • je vmešal nekdo, »tako kakor ti z majhno brzino." Vprašanja so se vrstila. Tega je zanimalo, kako je vplival nanj Janez Polda, onega spet, kako trenira poleti. »Polda se za mlajše skakalce ne zanima dosti. Treniram pa poleti bolj malo. Včasih igram nogomet ali. odbojko, tako s prijatelji, bolj za šalo kakor zares. Rednega načrtnega treninga sploh nimamo." Fantje so bili osupli, saj so slišali, da znani tuji skakalci, še posebno olimpijski zmagovalec Recknagel, neprestano trenirajo pozimi in poleti pod strokovnim vodstvom izkušenih trenerjev. »S čim pa mažete smuči?" »Smuči pa nič kaj dosti ne mažemo," se je odrezal Marjan in spet so se fantje čudili, saj so slišali, da je Recknagel pred vsakim skokom skubno namazal smuči. »Kako sl se odločil ravno za mizarski poklic?" Marjan je skomignil z rameni: »Veselilo me je, pa sem se odločil." Za mizarja se je izučil v Kranjski\,gori. Zdaj je zaposlen v Železarni Jesenice kot mizar. Delo je precej enolično, tudi zaslužek ni ravno velik, drugače Pa je z odnosi v železarni zadovoljen, še posebno, ker imajo za šport veliko razumevanja. Tako je že lani upravni odbor sprejel sklep o izrednem plačanem dopustu, ki naj vrhunskim športnikom omogoči redne nastope in redne priprave zanje. Vmešal se je nekdo od odraslih: »Ali veste, da se marsikatero dekle zanima za vas?" »Ja, to pa vem,« je samozavestno pokimal Marjan. »In kaj si želite v prihodnje?" »Čim več uspehov, pa da bi lahko kdaj nastopil tudi na olimpiadi." Po končanem razgovoru so vajenci izrazili željo, da bi se slikali skupaj z -njim in Pečar jim je moral obljubiti, da bo sliko shranil na prvi strani albuma, ki so ga mu poklonili. Ob odhodu sem Marjanu Pečarju še sam zastavil malce kočljivo vprašanje. Znano je namreč, da je bil na Bledu, kjer so bili tekmovalci nastanjeni in kjer je bil sedež planiškega organizacijskega komiteja, ves čas navzoč tudi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije. »Zanima me, kakšen vtis je napravil nate in kako je reagiral na tvoj planiški uspeh?" Pečar je brez oklevanja odgovoril: »Če hcičem biti odkrit, sta pokazala maršal Tito in predsednik Sukamo veliko več zanimanja za smuške skoke in tudi časa za pogovor s skakalci sta si odtrgala več, kakor predsednik naše osrednje smučarske organizacije, s katerim večina naših tekmovalcev sploh ni imela priložnost govoriti. Na moj uspeh je pa reagiral takole: ko smo se v petek zvečer peljali na otok (ta dan je bil za Jugoslovane najuspešnejši in po vsej državi so ljudje že opoldne zvedeli preko radijskih in televizijskih sprejemnikov, da , je Marjan Pečar zasedel drugo mesto), me je vprašal: »No, fant, koliko si skočil danes?" m. J n 3 4 - 5 6 7 Hšd 8 9 10 ju 12 1 13 ! m % i <5 • in1 16 l ■ '17 i 18 m iq~ 1 20 I 21 I | m 27 j 1 FJi ?4 ;§i25 . i26 ;H r 28 m S |?g j 30 M 31 J32 ■ 33 34 i 35 56 • 1 38 M 5T i hT\ M 1 'H 42 Uh ; I 45 ffl;46 1 ii_ L i m NAŠA NAGRADNA UGANKA mtmiiR štev. 15 Vodoravno: 1. starorimska pokrajina v srednjem Podonavju, 8. vhod v stavbo, 13. podzemeljski del rastline, 14. ne temen, 15. obdelovanje zemlje s plugom, 16. tonovski način v glasbi, 17. likovna umetnina, 19. konj pritlikave vrste, 20. osnova lesnega alkohola, 22. priimek našega slikarja, grafika (Miha), 24. skandinavsko moško ime (Hamrnarskjoeld), 25. operni spev, 27. vrbovi gaji, 29. poslanec, 31. bolezen jabolk, 33. zlatarski kamen, 35. egipčanska sveta ptica, 37. oznaka naše tovarne avtomobilov, 38. množica reži, nametanih, brez reda, 39, romanski spolnih, 40. zavratna bolezen, 42. osvajalec, 45. tuje žensko ime, 46. eksemplar. Navpično: 1. luknjice v koži. 2. ploskovna mera, 3. vznemirjenost, 4. tako velik, tolikšen, 5. reka v Afriki, 6. veznik, 7. okrajšano moško ime, 8. enaka soglasnika, 9. del živalskega telesa, 10. posebna vrsta reaktivnega motorja, 11. jezero v Afriki, 12. ameriška vrsta krokodi- la, 13. zaupniški odbor, 14. pesem, 18. pripadnik starega plemena, ki je živelo na naših tleh. 21. na ognju raztapljati, 22. ovitek iz kartona, 23. rečne tovorne ladje, 26. skupina ptic,. 28 likojvni umetnik, 30. tropsko drevo z zelo trdim, črnim lesom 32. starorimski bog ljubezni, 34. mesto v Sremu ob obali Donave, 36. ne lačen, 38. boter, 41. duša starih Egipčanov, 43. oziralni zaimek, 44. oblika osebnega zaimka. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. protet, 6. služba, 11. ri, 12. spomenik, 15 Al(u-minij), 16. sto, 18. imetek, 19. tla, 20. tipa, 22. Ozim, 23. oreh, 24. ura, 25. ak, 26. iks, 27. pika, 29. snet, 31. okel, 34. Ira, 35. tri ti j, 37. Ali, 38. vi, 39. prenesen, 41. an, 42. ostriž. 43. antena. KUPON 56 Kombinirajmo Beli na potezi dobi Beli: Kgl, Dg3, Tdl, Sh6, Pa2, b2, c2, e4, f2, g2, h2 (11). Črni: Kh8, Dc7, Tf8, Le5, Pa7, b7, c6, f7, g7, h7 (10). Beli, ima sicer kmeta več, toda -visita« mu dama (in prek nje eventualno še kmet h2) in skakač. Toda še bolj vas bo presenetila zahteva, da beli na potezi prisili nasprotnika že v pičlih dveh potezah k predaji. To ni mogoče, boste dejali. Pa vendarle je, seveda samo z odločnim kombiniranjem, ki ima pred seboj ne vrednost figur na papirju, marveč .konkretno v tej poziciji. Bo šlo? Za pomoč ta-le napotek: vse tri bele figure (dama, trdnjava in skakač) igrajo, neposredno ali posredno, vtem ko je poprejšnji potek dogodkov razmetal črne figure' tako, da so v danem položaju najbolj nerodno razmeščene. •;buj izajod ifupajs -eu a af Bd itn ‘isqBis Brauni z up ornStj ez auB;so aaip ‘popA Ejoui as iujj m iii + iPS 'Z •sa:a ‘n go: a t Spet pričenjamo novo serijo nagradnih ugank, pravzaprav tokrat komaj da lahko rečemo serija, saj smo vam pripravili le dve slikovni uganki. Prvo objavljamo danes, drugo in obenem zadnjo pa bomo objavili v prihodnji številki. Obe sta v zvezi z ve- liko športno prireditvijo, ki jo letos že četrtič prirejamo. Kdor se vsaj malo zanima za šport, bo zlahka odgovoril na prvo vprašanje: Kako se imenuje velika športna prireditev, s katere je današnja fotografija. Odgovor shranite in nam ga skupno z odgovorom pri- hodnje uganke pošljite na na® naslov: Uredništvo Delavske enotnosti, Ljubljana, Kopita*" jeva 2 (za nagradno uganko)- Nagrad je tokrat sedem: 1. nagrada 3000 din, 2. n®" grada 2000 din in pet nagrad po 1000 din. — Tovariši, ni res, da se naše žene ne ukvarjajo s športom, moja, na primer, vsak dan nosi iz kleti premog. — Zakaj ženske miadine v vašem podjetju niste vključili v športno dejavnost? — Kaj hočete, ko se pa ne zanima za nogomet. - Da bi čimbolje izvedli spomladanski kros, smo razširili vest, da v podjetju dele premije! — On je v našem podjetju najbolj aktiven športnik — vseh sestankov se udeležuje. — Janez bo zadnji! — Kako pa to veš? — Dela v^gradbenem podjetju. — Zakaj pa je Miha tako poparjen? — Slučajno je matiral svojega šefa. KOMBINAT KONZERVNE INDUSTRIJE IZOLA