GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elfkn LETNIK 18 ŠTEVILKA 7 10. JULIJ 1979 Redna letna konferenca z zunanjimi kupci V dneh 18., 19. in 20. VI. 1979 so bili v tovarni na obisku vsi naši tuji kupci smuči. Namen tega obiska je bil sodelovanje na letni konferenci, ki jo organiziramo vsako leto v mesecu juniju. Na konferenci smo kupcem predstavili predlog naše kolekcije za sezono 1980/81, v kateri je v primerjavi s staro kolekcijo spremenjenih nekaj osnovnih barv smuči, delno pa so spremenjene tudi nekatere konstrukcije. Glavna točka dnevnega reda je bila analiza trenutnega stanja na svetovnem tržišču smuči, ki kaže, da je ponudba že presegla povpraševanje. Posledica tega je močen konkurenčni boj, posebno še med tistimi proizvajalci, ki imajo neraz-prodano proizvodnjo, že drugo leto zapored. Glede na predvideno povečanje naše proizvodnje za prihodnje leto, nas takšno stanje zavezuje, da se vsi skupaj, naši kupci, posebno pa še mi sami na to zavestno pripravimo. To pomeni, da moramo povečati produktivnost in kvaliteto ter zmanjšati proizvodne in režijske stroške, kajti samo pod tem pogojem nam bo tudi v prihodnje, tako kot do zdaj, uspelo vsako leto prodati naše smuči. Udeležence konference smo informirali tudi o novostih na tehnološkem področju ter o dejavnosti propagande in tekmovalne službe. Po zaključku konference pa so si gostje ogledali še našo novo tovarno poliuretanskih smuči v Brnci na Koroškem. Miha Šefic ELA/V SKI ELAN ste/n/ opremljevalec special supplier 000 Elan dokončno za MIS »ELAN« DOBAVITELJ TEKMOVALNIH ORODIJ ZA MEDITERANSKE IGRE SPLIT 1979 Prve kontakte z direkcijo MIS 79 smo vzpostavili že v začetku leta 1978. Takrat so se v direkciji še nagibali k uvozu tekmovalnih orodij za gimnastiko in tudi za druge športe. Na naše zagotovilo, da KLAN lahko izdela enakovredna tekmovalna orodja in našo zahtevo, da to lahko potrdimo pred širše postavljeno komisijo, je bila od predstavnikov MIS in Gimnastične zveze Jugoslavije imenovana posebna komisija, ki naj bi pregledala orodja in dala svojo oceno. Sam pregled orodja je komisija izvršila v maju 1978 in razen malenkostnih pripomb dala priporočilo, da so orodja primerna za takšen rang tekmovanja. To je prepričalo tudi odgovorne za nabavo orodja pri MIS 79, da so odstopili od nameravanega uvoza in se odločili za naročilo pri KLAN. Do pogodbe pa je bila pot še dolga, saj so razgovori potekali skoraj 1 leto. Dokončno specifikacijo opreme smo razčistili pred dobrim mesecem in poslali takoj v podpis pogodbo. Tekmovalci na letošnjih igrah iz 15 držav udeleženk, bodo tako nastopali na naših orodjih v sledečih športnih panogah: — gimnastika za moške, — gimnastika za ženske, — dviganje uteži, — rokomet, 000 elan stalni opremljevalec special supplier Smučarski poletni tabor z mladimi tekmovalci — odbojka, — tenis. Poleg tekmovalnih orodij pa so naročeni tudi nekateri standardni izdelki. Izdelali pa bomo tudi nekaj spremljajočih izdelkov po posebni dokumentaciji MIS. Naše proizvode bo tako mogoče srečati na vseh prizoriščih tekmovanj MIS od Splita, Šibenika do Trogira. Do pričetka iger je še manj kot .i mesece. Nekatera orodja so že izdelana in pripravljena, z izdelavo ostalih pa hitimo maksimalno, da bi bila na red že do našega kolektivnega dopusta. Pravkar so se tudi pričele sklepne priprave telovadk in telovadcev v Kranjski gori, ki bodo zastopali naše barve na MIS. Da bi jim omogočili trening pod enakimi pogoji, smo jim pripravili garnituro tekmovalnih orodij, kot bo kasneje na MIS. Želimo jim uspešen trening in čimboljšo uvrstitev na igrah. Mediteranske igre so pomembne tako za celoten KLAN, posebej pa to velja za TOZD SO, ko naj bi prav potrditev kvalitete orodij na tako pomembnem tekmovanju omogočilo nastop tudi na tujih tržiščih, na domačem trgu pa je ta potrditev zagotovilo vrhunske kvalitete naših orodij. Vodja prodaje TO: Janez Hribar zbrani iz različnih slovenskih klubov, utrjuje prijateljstvo in smisel za teamsko delo in medsebojno pomoč, kar je za dobro vzdušje v ekipi zelo pomembno itd. Izkušnje na področju tekmovalnega športa so nas izučile, da brez kontinuiranega dela z mladimi tekmovalci ne moremo pričakovati, da bomo še lahko posegali po lovorikah svetovne vrednosti. Mnoge tuje, velike firme ogromno vlagajo v te namene in to ne samo v svojih državah, ampak tudi zunaj svojih meja. Tako je tudi pri nas že opaziti precej močna prizadevanja nekaterih tujih firm, da bi na svojo stran pridobile najboljše mladince in celo pionirje. V minulih letih smo poletne tabore organizirali v tujini, letos pa smo zaradi zelo dobrih pogojev, ki jih je nudilo smučišče pod Prisankom, sklenili organizirati tabor doma. Na osnovi doseženih rezultatov v pretekli sezoni je bil skupaj s trenerjema tov. Smit-kom in tov. Plajbesom narejen spisek trinajstih najboljših mladih tekmovalcev. Med njimi sta bili tudi dve tekmovalki. Nihče od udeležencev ni bil starejši od 1(5 let. Tovrstno srečanje ima več pozitivnih učinkov: — Najpomembnejši je vsekakor trening na snegu, ki se je odvijal pod vodstvom naših odličnih trenerjev. — Pomembno vlogo pri razvoju posameznega tekmovalca igra tudi občutek, da resnično pripada ekipi izbrancev, za katere razvoj že skrbi Klan. — Večdnevno skupno biva-nip udeležencev, ki so bili Sam program tabora je bil zelo pester. Vsak dan je bil dopolnjen z aktivnostmi, ki so se pričele vsako jutro z gimnastiko, se nadaljevale z vadbo na snegu, popoldne so se potem ukvarjali z raznimi igrami z žogo in kopanjem, po vsem tem pa je sledil še kondicijski trening. Vadbo na snegu so vsak dan tudi snemali, zato da so lahko zvečer s pomočjo video-rekor-derja analizirali potek treninga in z opozorili trenerjev poizkušali vplivati na odpravo napak posameznikov. Zadnji dan smo v Kranjsko goro povabili‘tudi starše mladih tekmovalcev in pripravili tovariško srečanje. S strani Klana sta se srečanja udeležila tov. Bogataj in tov. Petriček, poleg tega pa smo povabili tudi predstavnike ostalih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo športnih izdelkov in opreme. Tabor kot tudi tovariško srečanje sta uspela, to se je dalo razbrati tako z obrazov mladih tekmovalcev kot tudi njihovih ponosnih staršev. Vsi skupaj pa smo se razšli s parolo — čim preje spet nasvidenje. Uroš Aljančič Naporen trening slaloma — Žan Robert LJUDSKA TEHNIKA JUGOSLAVIJE ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO RADOVLJICA RADOVLJICA 15.—16. junij 1979 Seminar o marketingu SODELOVANJE NA SEMINARJU O SODOBNIH OBLIKAH NASTOPANJA OZD NA TRŽIŠČU Zveza organizacij za tehnično kulturo Radovljica in Svet za tehnično vzgojo mladine pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije sta priredila XV. zvezno srečanje mladih tehnikov in Vlil. srečanje mladinskih klubov tehnike Jugoslavije. To srečanje je bilo organizirano v čast 60-letnice KPJ, odnosno SKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, 125. obletnice rojstva Mihajla Pupina, Mednarodnega leta otroka in VI. kongresa NT J. Mladi tehniki iz vse Jugoslavije, člani milijonske organizacije tehnične kulture, bodo obletnice in proslave počastili z ustvarjalnim delom v klubih, sekcijah in krožkih v Šolah in na vseh drugih mestih, kjer se zbirajo mladi. S svojim ustvarjalnim delom bodo tako doprinesli k družbeno ekonomskemu razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti. Da bi se vzpodbudilo delo v klubih mladih tehnikov in spremljalo njihov prispevek v razvoju tehnične ustvarjalnosti in znanosti in za čim bolj učinkovito obrambo domovine, se vsako leto organizira srečanje mladih tehnikov Jugoslavije. Ze v uvodu je povedano, da so letošnje srečanje poverili Zvezi organizacij za tehnično kulturo v Radovljici. To je tudi priznanje tej organizaciji, ki je med najaktivnejšimi v Sloveniji. V okviru letošnjega programa se je obvezal tudi Elan, da jih sprejme na obisk in ogled proizvodnje. Tako smo jih sprejeli ca 350 (7 avtobusov) tega dne od 7. do 9. ure dopoldan po skupinah, jim kratko predstavili Elan in jim pokazali izdelavo smuči in montažo čolnov. Najbolj so bili veseli edicij in značk. Tako bodo ponesli glas o Elanu po vsej naši domovini. Seminarji, ki pokrivajo različna strokovna področja, so v zadnjem času dokaj pogost pojav. Gre za obliko dodatnega izobraževanja, ki je v določenih izobrazbenih strukturah nujno potrebna, saj se znanja na posameznih področjih izredno hitro širijo in poglabljajo. Ce torej hočemo, da naše pridobljeno znanje ne bi zastarelo, je skrb za poglabljanje in obnavljanje le-tega logična. Vendar pa je objektivno povedano v množici seminarjev, ki so razpisani, včasih kvaliteta nekaterih dokaj vprašljiva. Dogaja se namreč, da so posamezni organizatorji, ki so zaslutili, da je organiziranje razno-raznih seminarjev lahko tudi zelo donosen posel, začeli množično prirejati seminarje. Kraj dogajanja je navadno hotel visoke kategorije z lastno konferenčno dvorano in ostalimi objekti, ki nudijo brezskrbno bivanje udeležencem. Navadno je tak hotel še v turističnem kraju in tako se lahko, zelo resno zastavljen seminar prelevi v nekajdnevno rekreiranje udeležencev. Lahko torej trdimo, da imamo dobre in slabe seminarje, od organizatorja in moralne odgovornosti posameznika pa je odvisen končni učinek seminarja. Enega od seminarjev sem se konec meseca maja udeležil tudi sam. Visoka ekonomsko-komercialna šola iz Maribora namreč redno letno organizira podiplomske seminarje, na katere vabi predvsem svoje bivše diplomante. Razpisane teme so navadno zelo aktualne in obravnavajo predvsem področja, na katerih je bilo v naši praksi do sedaj premalo storjenega. Eno od področij, na katerem zrno nikakor ne more vzkaliti, je področje sodobnega nastopanja na tržišču. Dolgo že govorimo o sodobnih — marketinških metodah pristopa na tržišče, ki naj bi zagotavljale zelo kvalitetno ponudbo kot tudi popolno zadovoljstvo na strani potrošnikov, vendar pa v tej smeri ne naredimo dovolj. Da pa bi bil naš pristop na trg drugačen in da bi o zahtevah in željah potrošnikov razmišljali že v fazi snovanja izdelkov, je potrebno vedno znova s teh področij pridobivati nova teoretična znanja in izmenjavati praktične izkušnje. Tako je bil zastavljen tudi program letošnjega seminarja. Obravnavane teme se bile sledeče: 1. Kritičen prikaz razvitosti sodobnega pristopa novih OZD na tržišče. 2. Smo ali nismo uspeli na tržišču. 3. Načrtovanje strategije marketinga v ZDA. 4. Raziskana tržišča kot izhodišče za sodobno tržno zastopanje. 5. Možni poskusi sodobnega plasmana blaga na trg v DO Strojkoplast. ti. Stabilizacijski ukrepi za učvrstitev prodaje izdelka na tržišču. Kot je razvidno iz programa, so se obravnavane teme dopolnjevale, tako da je teoretični temi vedno sledila tudi aplikacija iz prakse, ki je služila kot dokaz koristnosti uporabe sodobnih metod. Ena od pomanjkljivosti seminarjev nasploh je namreč njihova ozka opredelitev na teoretične teme, tako da so primeri iz prakse tokrat pomenili pravo svežitev. Povzetek vseh referatov bi lahko bil, da je v večini primerov nastop na trgu še vedno zastarel. Trenutno, ko na trgu vlada precejšnja konjunktura, ko kupna moč ob pomoči kreditov, skoraj presega obstoječe blagovne fonde, je to še mogoče. Ko pa bo situacija obrnjena, bodo prosperirale resnično samo OZD s sodobnim proizvodnim programom. Zanimive izkušnje o strategiji sodobnega tržnega nastopa je posredoval dr. Wolf iz ZDA, kjer je boj za potrošnika mnogo hujši kot pri nas. Medsebojno konkurenčne firme si na vse mogoče načine prizadevajo pridobiti na svojo stran potrošnike in imajo zato poleg ustreznih izdelkov navadno vključene v celotni splet tudi sodobne metode pospeševanja prodaje, mnogo pred tem pa raziskave tržišča in razvoja izdelka. Omenjeni seminar je bil torej dober opomin tistim udeležencem, ki jim je delo na tem področju še neznanka, in pa vzpodbuda vsem tistim, ki so nekaj sodobnih metod pristopa na tržišče že uvedli v svojo prakso. Pri vsem pa bi bilo pomembno omeniti še to, da nam domače tržišče še nekako oprošča dokaj indolenten nastop, medtem ko se posledice na tujem trgu že očitno odražajo. To nam dokazuje tudi vsakoletni vse večji primanjkljaj v naši izvozno-uvozni bilanci, ki tudi odraža površnost našega pristopa do posameznih tujih tržišč. Ostane nam torej upanje, da bomo čimprej spoznali, da nam brez sodobnih — marketinških metod nastopanja delež na tržišču ni zagotovljen. Eden od dobrih opominov je bil tudi opisani seminar. Aljančič Uroš Mladi tehniki v Elanu Prvi letni camp Elanovih smučarjev-tekmovalcev SMUČARSKI POLETNI TABOR Z MLADIMI TEKMOVALCI NE SAMO NA SNEGU - TUDI NA MORJU Z ELANOM Prihod v Dubrovnik Odlični rezultati naših alpskih smučarjev v pretekli sezoni in njihovi napori so nas napeljali na misel, da bi zanje organizirali poletno srečanje. Namen tega srečanja je bil, da se vsi tekmovalci še bolje spoznajo med seboj in to v okolju, ki je vsem do neke meje tuje. Z našima turističnima agencijama Kompasom in Yugotour-som smo se dogovorili za sodelovanje in lahko rečem, da tako uspešnega srečanja brez njih ne bi mogli pripraviti. Zgoden termin, 9. junij, nas je primoral, da smo iskali mesto srečanja nekje na južni polovici našega Jadrana. Izbrali smoStarigrad na Hvaru. Zbrali smo se 9. junija v Dubrovniku, kamor je priletelo tudi šest naših tekmovalcev s Švedske, s posredovanjem Yugotoursa direktno iz Stockholma. Po daljši vožnji z avtobusom in ladjo smo proti večeru prispeli v Starigrad. Lep srejem v hotelu Arkada in pri večerji pesem »dalmatinske klape« sta v trenutku pregnala popotno utrujenost in dvignila razpoloženje. Naslednji dan in preostali prosti čas pa so se vrstili tenis, surfanje, vodno smučanje, jadranje, potapljanje in vse drugo, kar se je pač kdo spomnil. Vse pregrade med udeleženci so se v trenutku podrle in postali smo enotna Elanova družina, skupaj z odtajanimi Švedi (tudi Ingemar ni bil več vase zaprti Ingemar s smučarskih tekmovanj), veselimi Nemci in Slovenci (kakršni pač smo). Enako smo se smejali Bojanu ali Ingemarju, ko sta padala iz surfa, kakor našemu Gašperju ali komurkoli drugemu. Prava tekmovanja pa so se razvila v potapljanju. Beli (Maresov inštruktor za potapljanje) je imel dovolj dela, da je polovil svoje učence iz vode in jim razložil, da je to sicer lep, vendar tudi dovolj nevaren šport. Med udeležen- Bojan na surfu v borbi z elementi 4 NAŠA SMUČINA Ingemar je po celodnevnem surfanju izjavil: » pametna, pa naj trpi telo!« Tone V Ogrinec je dokazal, da je tudi dober surfar Tudi Ingemar seje zanimal za potapljanje Nekateri so tudi počivali (Švedinja Anna Karin Hasse in Tina Nilsson ter Jurij Vogelnik (v sredi) Včasih smo tudi jedli ci se je našlo tudi precej navdušenih jadralcev, prednjačili so Švedi in pa Filip Gartner, tako da do naših Zet praktično nisi mogel priti. Čoln 505 pa smo uporabljali predvsem za pobiranje onemoglih surfarjev in jadralcev, ki jim je zmanjkalo pogona — vetra. Tudi smučali smo in pri tem so nekateri uprizarjali prekrasne padce. Skratka vsak dan, vsaka ura je bila doživetje zase. Zadnje dni našega bivanja na Hvaru nas je obiskal tudi tov. Bogataj, ki je s svojim obiskom še povečal že tako dobro razpoloženje. Z ladjo smo se zadnji dan vrnili v Dubrovnik, vendar pa si mesta nismo mogli ogledati zaradi slabega vremena. Na- slednji dan zgodaj zjutraj pa smo se na letališču razšli z željo, da se po (kot vsi upamo) uspešni smučarski sezoni ponovno dobimo na takem srečanju. Ze v začetku sem omenil veliko pomoč Kompasa in Yugo-toursa iz Stockholma, ki sta omogočila tekmovalcem prihod na morje in firmi Mares, Italija, kjer so nam ljubeznivo posodili dragoceno potapljaško opremo. Tudi podjetje Imgrad iz Ljutomera nam je priskočilo na pomoč s svojimi vvindsurfingi, prav tako pa še nekaj podjetij iz Jugoslavije in tujine, ki so nam rade volje dali na razpolago svojo opremo in športne rekvizite. V. Brajnik 11 -25- 1979 nepal i •■75 —1 2p , LLmi m 27 S C Jlilb Preizkusili smo se tudi v jahanju na oslih (Tina Nilsson) S sejma navtike v Beogradu Naši borci so bili v Moskvi in Leningradu Na pobudo letne konference Zveze borcev »Elana« je v dneh 25,— 29. maja 1979 obiskala Sovjetsko zvezo skupina 35 borcev — partizanov in njih družinskih članov. Namen obiska je bil da se borci seznanimo s kraji, kjer je bila. oktobrska revolucija, ki tudi pomeni prvo državno tvorbo delavskega razreda zrastlo v borbi proti kapitalizmu! Obiskali smo Moskvo in Leningrad. Vsi obiski in ogledi so bili pod strokovnim vodstvom srbohrvatsko govorečih »vodičk«, ki so nas natančno »na licu mesta« seznanjale z vsemi važnimi dogodki v času revolucije. 2e sam prevoz od letališča do hotela »Beograd« v Moskvi je na vse naredil globok vtis in skoraj neverjetno je, kako blizu središču Moskve so prodrli fašisti, ki pa so jih zaustavili junaški borci Rdeče armade! Nadvse svečana poklonitev velikemu vodju revolucije Leninu v mavzoleju pa se je vsem vtisnila v neizbrisen spomin. Med bivanjem v Moskvi smo si ogledali veličastni Kremelj z raznovrstno in čudovito arhitekturo, prekrasen muzej, prikaz poznane Borodinske bitke, ter v pozni nočni uri zelo atraktivno izmeno straže ob Leninovem mavzoleju. Edinstvene so široke ceste, ki povezujejo vso Moskvo ter čudo tehnike in tudi arhitekture, ki ga predstavlja najlepša podzemna železnica sveta. No, za nas Elanovce je bil po- memben tudi ogled gradbišča za Olimpijske igre v prihodnjem letu, ki smo si ga ogledali z griča ob največji univerzi Sovjetske zveze, Univerz Lo-monosova! Za vse udeležence pa je bila zanimiva tudi nočna vožnja s spalnikom iz Moskve v Leningrad, saj je večina prvič videla sodobno širokotirno železnico, ki jo imajo samo v Sovjetski zvezi! Čeprav je bil za ogled Leningrada na žalost namenjen samo en dan, smo s pomočjo prizadevnih vodičk obiskali in si ogledali vsa najpomembnejša prizorišča revolucije ob reki Nevi, posebno Zimski dvorec, ter se tudi povzpeli na križarko AURORA, ki je v času revolucije s topom dala znak za njen pričetek! Popoldne pa smo si v bližini mesta ogledali prekrasen dvorec z okoli 160 čudovitimi vodometi. Skratka, borci smo v prijetnem vzdušju podoživljali dneve rojstva prve proletarske revolucije in ponesli s seboj trajne spomine. Ob povratku pa smo soglasno sklenili, da se nadvse prisrčno zahvalimo samoupravnim organom Elana za res veliko uvidevnost in denarno pomoč, ki je omogočila vsem nekdanjim borcem — brez razlike ali še aktivno delajo ali pa so v pokoju, da se udeleže taga nepozabnega obiska v zibelki revolucije — Sovjetski zvezi. Še enkrat: najlepša hvala za nadvse pozitiven odnos do borčevske organizacije. J. O. Naši borci v Leningradu h ,i . IlerpoflBopeu 0>/inr»ib f* Ap.»»r«v>|> H H I’ * O/O C? 'El# A/ n l ? ♦■e i j?! 6»- s4>*,.4 HnOeKc npeonpuHmuH cbh3U u adpec omnpaaumeAH DIPLOMO Joo-ctme F LAH Begunje , 7- aB16 10J.S Nič nas ne sme presenetiti CIVILNA ZAŠČITA Civilna zaščita, kot sistem splošne ljudske obrambe, dobiva v današnjem času vse večji pomen. Pri tem se upošteva, da Jugoslavija ob trenutni vojno-politični situaciji v svetu ne more biti imuna od raznih pritiskov, kot tudi možne vojne agresije, kljub vodenju miroljubne politike, privrženosti principom neuvrščenosti in nevmešavanju v politiko drugih držav. Naši narodi in narodnosti, ki zelo dobro znajo ceniti svojo svobodo in neodvisnost, teh prednosti ne želijo izgubiti. Mogoča vojna, ki bi doletela našo državo, bi bila neprizanesljiva in bi se v največji meri znašala nad civilnim prebivalstvom, ker bi s tem sovražnik poskušal čimprej zlomiti voljo naroda do odpora. V takih pogojih vojne lahko civilna zaščita odigra veliko vlogo. To pomeni, da obe komponenti splošne ljudske obrambe (oboroženi odpor in civilni sektor) morajo biti dobro pripravljeni za odpor proti možnemu agresorju. Nosilci zaščitnih in samozaščitnih akcij v sistemu civilne zaščite so delovni ljudje in občani. Civilna zaščita je mlada organizacija, ki pa ne zaostaja za organizacijami z več desetletno tradicijo. Z razvojem civilne zaščite so se pokazali določeni rezultati, ki kažejo na to, da postaja civilna zaščita del vsakega občana, V zadnjem času so se pokazali uspehi pri podružbljanju zaščitnih ukrepov, kjer je vsak občan našel svojo vlogo v civilni zaščiti. Vsakoletne naravne nesreče to trditev še potrjujejo. Če bomo civilno zaščito sprejeli kot dolžnost, bomo sposobni v vsakem primeru pomagati pri zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin, bodisi ob naravnih in drugih hudih nesrečah ali v vojni. Milan Stare bodisi ob naravni nesreči ali v pripravah za delo v vojni. Elan - Slovenijašport BEGUNJE - ELAN IN SLOVENIJAŠPORT PODPISALA SAMOUPRAVNI SPORAZUM — Tovarna Elan in Slovenijašport iz Ljubljane sta podpisala samoupravni sporazum o dohodkovnem povezovanju o združevanju sredstev. S tem podpisom bo več blaga za jugoslovansko tržišče. V sporazumu imajo napisane tri programe — smuči in smučarska oprema, čolni in navtika ter telovadno in športno orodje — ki so trajnejšega značaja. Slovenijašport je tako z Elanom podpisala že trinajsti sporazum. Imajo ga že s Planiko, Savo, Alpino, Univerzalami ter drugimi proizvajalkami športne opreme v Sloveniji in Jugoslaviji. Sporazum sta podpisala generalna direktorja Slovenija-športa Dušan Grabnar in Elana Dolfe Vojsk. Elanovi veterani prvi na teku »Posočje 1979« (J. Pavčič, J. Aljančič, A. Majcen) * '* Priznanje Elanu za pomoč pri razvoju GLM sistema — Clif Taylor Uspela nočna vaja enot CZ Elan in KS Begunje ] Ob vaji enot CZ-Elan in gasilske enote CZ Begunje, 27. 6.1979 Enota CZ Elan Gasilci rešujejo ponesrečence iz ognja Gasilci CZ iz KS Begunje so prihiteli na pomoč Reševanje ponesrečencev s spustnico Enota za reševanje iz ruševin Ekipa prve pomoči v akciji 27. VI. 1979 je bila v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« nočna vaja enot civilne zaščite Elan z gasilskimi enotami CZ Krajevne skupnosti Begunje. Fred tem pa je: - 5. VI. 1979 štab CZ Elan organiziral ogled 7. sejma opreme in sredstev CZ v Kranju. — Del. sveti TOZD so pravkar v potrjevanju odborov za ljudski odpor in družbeno samozaščito. — Ekipa prve pomoči in gasilska enota CZ sta sodelovali na občinskem tekmovanju. — Značko CZ za leto 1979 je prejel komandir gasilske enote CZ tov. Gregorič Franc. Sama vaja je imela dva namena. Frvič, da se napravi pregled novih oblek in opreme in dru- gič, da se pokaže pripravljenost vseh enot CZ Elan v akciji reševanja delavcev in imovi-ne. Fri sami vaji so sodelovali pripadniki JLA iz Bohinjske Bele z eksplozivom, gasilci FGD Begunje, gasilci 1GD Elan, gasilska enota CZ Elan, enota za prvo pomoč, enota za vzdrževanje reda, enota RBK in enota za reševanje izpod ru- ševin ter celo letalci iz ALC Lesce, ki so improvizirali zračni napad. Vaja je pokazala, kako bi bilo in kako bi ravnali, če bi do takega napada res prišlo. Gasilci so iz neporušene upravne zgradbe, kjer so bila sesuta le stopnišča, manjši požari pa likvidirani s strani delavcev — reševali zaposlene iz vrha Enota CZ — in IGD Elan uspešno intervenirata Delavski svet DO potrdil kriterije za dodatne dopuste na pogoje dela. stavbe po spustnici, reševali so ponesrečence in nudili prvo pomoč prizadetim, reševali so stroje in naprave ter imovino v hali A. Pri vaji se je pokazala dobra pripravljenost enot CZ predvsem gasilcev in v enoti za prvo pomoč. To pa je tudi razumljivo, saj imajo le ti tečaje in mnogo vaj, dočim za ostale enote ni še steklo izobraževanje niti še v občinskem merilu, kar pa bo slej ko prej treba začeti. S to vajo smo se tako vključili v program »Nič nas ne sme presenetiti«. Delavski svet DO potrdil kriterije za dodatne dopuste na pogoje dela. I. Na podlagi 67. člena Pravilnika o delovnih razmerjih za posamezne TOZD in DS Skupnih služb imajo delavci glede na posebne delovne pogoje kot so: 1. — teža dela — vpliv dela in delovne okolice na delavca 2. — telesna in duševna nape- tost pri delu — drugi pogoji dela pravico do povečanega letnega dopusta do 3 dni. Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imajo po tem pravilniku 4 dni povečanega letnega dopusta. Na predlog Komisije za varstvo pri delu je delavski svet DO na 10. redni seji, dne 22.6. 1979 potrdil kriterije za dodatne dopuste za delavce pod tč. 1. Za izhodišče za dodatne dopuste za delavce, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo (teža dela in vpliv delovne okolice) je komisija ponovno predlagala stopnje dodatka na pogoje dela. Na podlagi razporeditve delavcev v stopnje dodatka na pogoje dela imajo delavci pravico do: L, 1/11 in II. stopnja — 1 dan dodatnega dopusta 11/111, III. stopnja — 2 dni dodatnega dopusta III/IV, IV,V, VI,. stopnja -3 dni dodatnega dopusta Delavcem, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so opravičeni do dodatka na pogoje dela nepretrgoma 6 mesecev v letu, jim pripada polni dodatni dopust. Delavcem, ki to delo opravljajo v presledkih, toda vsaj 4 mesece brez presledka v letu, pa se jim dodatni dopust zniža za 1 dan. Tisti, ki imajo samo 1 dan dodatnega dopusta, morajo delati na ogroženem delovnem mestu neprekinjeno 6 mesecev, da so opravičeni do dodatnega dopusta. Na podlagi razporeditve delavcev v posamezne stopnje dodatka na pogoje dela, bodo delovodje oz. odgovorni vodje vpisovali dodatni dopust v dnevnik delovnih ur. II. Komisija za varstvo pri delu je enako pripravila predlog za povečan letni dopust pod tč. 2 (telesna in duševna napetost pri delu, drugi pogoji dela) za delavce, ki delajo na teh delovnih mestih. Predlog bodo pred sprejemom obravnavale strokovne službe in družbenopolitične organizaci- je. Bojan Zajc Nova hala B1 za smuči - v gradnji Gradnja hale B 1 v zaključni fazi Keson za komunalce v Lescah Za izboljšanje delovnih pogojev naših komunalcev na železniški postaji v Lescah, je bil končno nabavljen keson Po obrazih komunalcev sodeč, so z njim zadovoljni Vezanje armaturne plošče pri novogradnji — za dovozno rampo Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski Kitajski gostje — šahisti Kitajski šahisti v Elanu Prof. dr. Ravnik in sodelavci iz urološke klinike Kliničnega centra iz Ljubljane V proizvodnji smuči Dijaki iz vojaške gimnazije iz Ljubljane Člani tehnične kontrole »Iskra« Kranj Predstavniki SDK Slovenije, iz centrale, iz kranjske podružnice in expoziture Radovljica z nekaterimi predstavniki DO in TOZD iz Gorenjske, na posvetu v Elanu o tekoči problematiki gospodarjenja z družbenimi sredstvi Karte za Koblo veljajo še za sezono 1979/80 Konferenca Osnovnih Organizacij Sindikata Elan obvešča vse tiste Elanovce, ki so v sezoni 1978/79 kupili karte za smučanje na Kobli, da te veljajo tudi še za sezono 1979/80. Karte oziroma bone za smučanje na Zatrniku, plavanje v Park Hotelu na Bledu in drsanje na drsališču Bled, pa bo možno vrniti vsak petek v mesecu juliju in avgustu od 13.30 do 14.00 v obratni pisarni hale A, kjer so jih tudi kupili. Vse tiste, ki v tem roku kart ne bodo vrnili pa obveščamo, da jim bodo le-te zapadle in jih ne bodo mogli koristiti, ker bodo v novi sezoni v prodaji nove. KOOS ELAN Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski - Obiski Predstavniki lesne industrije Kočevje — Slovenijales Prekmurci, naročniki Vestnika, nadi gostje Gostje iz tovarne du&ika HuSc pri Mariboru Gorenjska je pripravila obisk 1200 bralcev in naročnikov Vestnika iz Murske Sobote. Poseben vlak je 2. VI. 1979 prispel na kranjsko železniško postajo, kjer je goste pozdravil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Varl. Nato se je 1200 bralcev Vestnika razporedilo v 20 avtobusov, ki so jih popeljali po Kranju in v številne druge kraje Gorenjske. V škofjeloški občini so med drugim obiskali LTH, v radovljiški občini TOVARNO ELAN V BEGUNJAH in Čebelarski muzej, v tržiški občini tovarno Peko in Bom- bažno predilnico in tkalnico, v kranjski občini pa IB1, obrata Kmetijsko živilskega kombinata v Šenčurju in Lahovčah, Planiko, Gorenjska oblačila in Iskro. Goste s Prekmurja je pozdravila pihalna godba, sicer pa je zanje pripravil kulturni program še ansambel Rudija Jevška, ansambel 12. nadstropje, folklorna skupina iz Preddvora, tamburaši z Reteč in oktet tovarne Sava. Ob tej priložnosti je izšla posebna številka Vestnika s posebno prilogo o Gorenjski. Gorenjci pozdravili Prekmurce Zahvala Vinko, v zadnjih osmih letih je bila tvoja podpora in podpora tovarne Elan neprecenljive vrednosti za uspeh mojega GLM sistema. Zdaj so smuči in sistem naftli mesto v National Ski Hall of Farne. Rad sem bival v Jugoslaviji in rad sem imel prijateljstvo celotnega Elanovega kolektiva. Milijonkrat hvala: Clif Taylor lUi&f -J J/'- /4?^ f — < 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 8 I. 2 POrOČNIK 0 > > < 1 0 1 1 0 1 1 1 6 II-IV 3 BLAŽIČ 0 0 •v > 0 J2 0 1 0 1 0 ,1/2 VIII u DRAGAN 0 1 1 * 1 0 1 1/2 1/2 1 6 II-IV S JAUH 0 0 L/2 0 v < > A 1 0 0 1 0* 1 Ul/2 IX 6 BILIČ 0 0 1 1 0 n 0 0 1 1 1 * VI-VI 7 RESMAN F 0 1 0 0 1 i > ■/ > A 1 0 1 5 v. 8 LANGUS 1 0 1 1/2 1 i 0 > * 1/2 1 6 II-IV • 9 BENEDIČIČ 0 0 0 1/2 1 0 1 L/2 V 4 A < 1 4 /I-VI1 • 10 D0IAR 0 0 1 0 0 0 0 0 ° v