TRA108 LET Domoznanski oddelek 35 HAJDINčAN 2009 _^VX g m v|y s g 5 352(061) 6006051,4 COBISS o Leto XI, št. 4, december 2009 GLASILO OBČINE HAJDINA Likovni izdelki otrok OS Hajdina in vrtca Vijolica Lovro, 1. b Karin, 1. b. Lea, 1. b Zala, 1. b Martin, 1. b Žiga, 3 leta, vrtec Vijolica oto: ČG Zupanov Pozdravljeno 2010! Čez nekaj dni bo za nami leto 2009, prvo desetletje 21. stoletja ali celo 3. tisočletja. Na koliko načinov se da zapisati ali predstaviti prehod iz tega leta v naslednjega. Za zgodovino naše »krogle« so morda to le sekunde, za nas zemljane pa je leto, ki se počasi poslavlja, pustilo za seboj veliko prijetnih, za nekatere še več neprijetnih dogodkov in spominov. Gospodarska recesija in velikokrat slaba politika sta števnim povzročili resne težave. Številni pošteni in delovni ljudje ne zmorejo več za vse položnice, za potrebščine šoloobveznih in starejših otrok, za kurjavo... Današnji družbeni sistem nam je prinesel veliko ponudbo nakupovalnih centrov in drugih za običajnega državljana nepotrebnih dobrin in razvad. Veliko ponudbe in razvad je bilo na kredit. Veliko je veleumnih rešitev aktualne politike za rešitev dejanskega stanja v naši državi - pa še enega menedžerja, ki bi bil sposoben »rešiti« podjetje Mura v Sloveniji, nismo našli. Ali pa nismo hoteli. Sicer pa je moje področje področje lokalne samouprave. Področje, na katerem si čim prej želimo doseči komunalni in družbeni standard razvite Evrope in razvitejšega dela Slovenije. Financiranje občin s strani države ne sledi ponudbi nepovratnih evropskih sredstev in leto 2013, ko se razvojna sredstva iz programa 2007-2013 zaključujejo, se hitro približuje. Država - vlada ne razmišlja, kje bodo lokalne skupnosti dobile denar za vedno večje obveze, ki jih nalaga občinam za zdravstvo, šolstvo (predvsem na področju prevozov otrok v šolo), predšolsko vzgojo, socialo in drugo. Navedenih dodatnih obveznosti pa ne sanira preko glavarine, temveč za leto 2010 in 2011 ukinja celo finančno izravnavo. Slednje bi naša občina bila deležna le v manjši meri - pa kljub vsemu. Skratka le zelo racionalno ravnanje s proračunskimi in kreditnimi sredstvi v letu 2010 nam bo omogočilo zaključek dveh uvodnik največjih tki. medgeneracijskih projektov - izgradnje otroškega vrtca in zaključka 1. faze Konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Celotna vrednost teh dveh projektov z vsemi nepovratnimi sredstvi znaša 7,7 M evrov. V tem znesku niso všteta dodatna - nujna infrastrukturna dela ob izgradnji primarnih kanalizacijskih vodov in zamenjavi salonitnih vodovodnih cevi. Zraven tega pa še tečejo projekti izgradnje sekundarnih kanalizacijskih vodov po Regionalnih razvojih programih in številni drugi, sofinancirani s strani javnih razpisov ministrstev ali mednarodnih razpisov, oziroma financirani direktno s strani občinskega proračuna. Vse predhodno navedeno pa seveda ni razlog da ne bi našel prostora, da se ob koncu leta zahvalim vsem gasilcem, kulturnikom, športnikom, humanitarcem, zelo aktivnim članicam društev žena, deklet in gospodinj in članstvu drugih najrazličnejših društev in organizacij iz občine. Dobro sodelujemo z osnovno šolo in župnijo Hajdina. Podžupana in člani občinskega sveta so bili aktivni in delovni čez vso leto - vsak na svojem področju. Maloštevilna uprava in javni delavci so prispevali svoj delež. Predsedniki vaških odborov so bili čez vse leto s svojimi pobudami potrebami - včasih pa tudi z idejami in željami, katerih ni moč uresničiti v tem času, veliko na vratih uprave. Trud vseh naštetih in razumevanje številnih občanov za infrastrukturne in druge posege v okolje daje slutiti, da gre iz leta v leto za vedno bolj enovito in prepoznavno lokalno skupnost - občino Hajdina. Verjetno si vsi mi želimo živeti v urejenem in civiliziranem okolju. To pot nadaljujemo tudi v prihodnje. Vedno - predvsem pa v teh prazničnih dneh, ki so pred nami, ne pozabimo na medsebojne odnose tako v družini, v soseski, na vasi in v občini nasploh. Tudi na samozaščito in varnost v teh dneh ne pozabimo. Če nam čas in pogoji, predvsem pa potreba omogočajo, se spomnimo tudi kakšne sorodne ali iz okolja pozabljene »duše«. Namenimo ji nekaj sreče in veselja na kakršenkoli način - kot pač vemo in znamo. Prazniki so pred vrati. Z dobrimi željami in prazničnim voščilom vam, spoštovane občanke in občani, želim lepe božične praznike, v novem letu 2010 pa medsebojnega razumevanja sreče in zdravja. Župan Občine Hajdina Radoslav Simonič Srečno tudi v novem letu... Staro leto, ki se poslavlja, je bilo po svoje zanimivo, napredka polno in prijetno leto na eni strani, po drugi pa naporno, težko in žalostno za marsikoga, ki se ga je gospodarska kriza dotaknila in preveč prizadela. Upanje po boljšem ostaja, vredno ga je ohraniti za lepši, drugačni svet... V dneh, ko so v ospredju čudoviti praznični decembrski dnevi, ko je vse tako lepo, pisano in svetlo, pa za trenutke pomislimo tudi na tiste ljudi, ki so revni, bolni ali osamljeni. Namenimo jim vsaj kako dobro besedo, stisnimo roko in pomagajmo po svojih močeh. Skupaj prižgimo lučko upanja in sreče. Veliko sreče, zdravja in miru, vsega dobrega in zares najboljšega vam v imenu uredništva Hajdinčana zaželim v božično-novoletnem času. Bodite pogumni in vztrajni, naj se vam uresničijo še tako nenavadne ideje in želje. Hvala vsem vam, ki ste nas prebirali v tem letu, v Hajdinčanu našli kaj zanimivega, morda kaj posebnega iz vašega okolja, hvala pa tudi za vse dobre kritike in nasvete, ki smo jih bili deležni. Vse dobro ob tej priložnosti želimo tudi županu, občinskemu svetu, občinski upravi in prav vsem v občini, ki se trudijo za razvoj občine in zadovoljstvo svojih občanov. S Hajdinčanom se vam znova oglasimo spomladi 2010. Skrivnost božiča naj se dotakne vseh. SREČNO v letu 2010! Tatjana Mohorko in člani uredništva Hajdinčan december 2009 20. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina A /"mesecu oktobru se je Občinski svet V sestal na 20. redni seji, ki je bila 28. oktobra 2009, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Sklepi in zapisnik 20. redne seje, 2. Sklep o priznanjih občine Hajdina, ki se glasi: Občina Hajdina v letu 2009 podeljuje naslednja priznanja: 1. PRIZNANJA OBČINE HAJDINA - Anton Cestnik, Draženci 21/b - za izredne aktivnosti v Društvu upokojencev Hajdina - Ivo Rajh, Draženci 24 - za večletno aktivno delo na različnih področjih družbenega življenja ter razvoja in napredka vasi Draženci - Jožef Galun, Hajdoše 73 - za zasluge in delovanje na najrazličnejših področjih družbenega dela v vasi Hajdoše v preteklem obdobju, - KD »Valentin Žumer« Hajdoše - za 10-letno uspešno delovanje društva - Društvo žena in deklet občine Hajdina -za 10-letno uspešno delovanje društva - Športna zveza Hajdina - za 10-letno uspešno delovanje - Športno društvo Hajdoše - za 30-letno uspešno delovanje društva 2. ZAHVALNA LISTINA - Martin Kaisersberger, Gerečja vas l/e - za požrtvovalnost in uspešno delo pri razvoju gasilskega društva in vasi Gerečja vas 3. Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina, ki se glasi: 1. VAŠKA SKUPNOST Gerečja vas - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost 2. Poslovni objekt Roman Glažar s.p., Hajdoše 36 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt 3. Kmetija Marte Sitar, Zg. Hajdina 58 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo 4. Družina Bojovič, Slovenja vas 24/b - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 5. Družina Gojkovič, Hajdoše 64 - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 6. Družina Brumec, Skorba 54/b - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 7. Družina Serec - Šijanec, Draženci 21/a - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 4. Sklep o dopolnitvi sklepa o merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času, in sicer se v sklepu o merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, v podaljšanem obratovalnem času (Uradni list RS, Št. 14/00 in 38/03) doda nov 6. a člen, ki se glasi: »Vse vrste gostinskih obratov in njihovi gostinski vrtovi lahko obratujejo v podaljšanem obratovalnem času, tudi do 24 ur dnevno, če se nahajajo na naslednjem območju urejanja po dolgoročnem planu: - I Prometna infrastruktura: avtocestni odsek Slivnica - Draženci na lokaciji oskrbni center Dravsko polje sever in jug«. Župan seznani člane Občinskega sveta s podelitvijo priznanj za župana, in sicer v letu 2009 prejmejo priznanje župana: - Maksimiljan Kampi, Zg. Hajdina 3/a - za večdesetletno delo na področju kulture v občini Hajdina - Janez Ogrinc, Skorba 35 - za večdesetletno delo na področju kulture v občini Hajdina in - člani »B« PGD Hajdoše - za doseženo 4. mesto na gasilski olimpijadi 2009 v Ostravi na Češkem. Podani sta bili naslednji informaciji: - Informacija o zdravstvenih storitvah v splošni in zobozdravstveni ambulanti Zdravstvenega doma Ptuj na Hajdini, - Informacija o 11. občinskem prazniku. Občinska uprava HAJDINČAN skupna občinska uprava OBVESTILO IN OPOZORILO VSEM LASTNIKOM IN POSESTNIKOM ZEMLJIŠČ Inšpekcija SKUPNE OBČINSKE UPRAVE PTUJ preventivno obvešča lastnike in posestnike zemljišč na spremembo Zakona o varstvu okolja, ki se je korenito spremenil v določbah v primeru nezakonito odloženih odpadkov, saj bo inšpekcija začela poostreno izvajati določbe omenjenega zakona. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 70/08) je dodan k osnovnemu zakonu o varstvu okolja novi 157. a člen, ki določa, da mora lastnik oziroma upravljavec zemljišča, na čigar zemljišču se nahajajo odpadki, ne glede na to kako so prispeli na zemljišče, te odpadke odstraniti sam na lastne stroške. Če se ugotovi povzročitelj odlaganja odpadkov, lahko lastnik ali upravljavec zemljišča terja povračilo stroškov odstranitve odpadkov od povzročitelja. V kolikor lastnik zemljišča tega ne stori sam, mu odstranitev odpadkov naloži pristojni inšpektor, in sicer občinski inšpektor za odstranitev komunalnih odpadkov oziroma inšpektor za okolje za ostale odpadke. Stroške odstranitve plača lastnik ali upravljavec zemljišča, ki pa jih lahko terja od povzročitelja odlaganja odpadkov. mag. Olga FEKONJA Skupna občinska uprava HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko HAJDINCAN december 2009 Uporabniki pokopališč Spoštovani! Ravnanje z odpadki se venomer spreminja, tako je država sprejela še ustrezno zakonodajo za področje ravnanja z odpadki, ki nastajajo na pokopališčih. To pomeni, da lahko obiskovalci pokopališč s spoštovanjem navodil, ustrezno označenih zabojnikov in razvrščanjem odpadkov ohranimo stroške upravljanja pokopališč v sedanjih stroških, v nasprotnem primeru se nam lahko ti povečajo. Predpis se izvaja na celotnem območju države, tako da nam ne bo težko ločevati odpadkov ali bomo na svojem ali katerem drugem pokopališču. Datum začetka izvajanja veljavnega predpisa, s katerim je potrebno urediti ločeno zbiranja odpadkov na pokopališču, je 1. jan. 2010, ker je odlaganje sveč po tem datumu prepovedano! Sveče morajo biti čiste brez drugih primesi (zemlje, cvetja ...), torej skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, U.L. RS št.:78/08. Vsekakor bo potrebno posebej zbirati in predajati sveče, zelene, gradbene in ostale odpadke, za kar je potreben sistem ločevanja na izvoru, katerega zagotavlja upravljavec pokopališča. 1. Sveče bomo odlagali v mrežaste posode s PVC vrečami, ki jih bo upravljavec predal izvajalcu javne službe. Za to vrsto odpadkov nastanejo samo stroški prevoza. 2. Prav tako bo potrebno posebej zbirati po izločitvi sveč še zeleni del odpadkov iz grobov in vzdrževanja pokopališča. Te odpadke boste odlagali v obstoječi zabojnik brez gradbenih ali drugih odpadkov (lončkov, plastičnih vrečk, gajbic ...). 3. Nadalje nastajajo na območju pokopališč tudi gradbeni odpadki, ki jih je potrebno izločiti na izvoru in jih predati ali izvajalcu javne službe ali direktno predelovalcem. Celotne stroške teh odpadkov nosi povzročitelj. 4. In kot zadnja vrsta odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih, so ostali odpadki. Za to vrsto odpadkov bodo nameščene tipske posode. Izvajanje predpisov je obveza, ki jo bomo izpolnili samo s skupnim sodelovanjem, kajti drugače se bodo povečali stroški, le-te pa plačajo vedno uporabniki! S spoštovanjem! Pripravil: Vodja OE odvoz: Franc MERC Čisto mesto Ptuj d.o.o. Opravljena dela v letu 2009 na področju infrastrukture 1.0 CESTNO PODROČJE 1.1 DOKONČANJE OBNOVE JAVNE POTI JP 829 150 - OBKANALSKA CESTA V sklopu obnove javne poti JP 829 150 so se z izgraditvijo krožišča pred mostom v Hajdošah zaključila dela na tem več let trajajočem projektu. Dela so potekala po fazah, in sicer I. faza na odcepu meja z MO Ptuj-Hajdoše, II. faza Hajdoše-Slo-venja vas in zaključna faza izgradnja krožišča. Kljub mnogim pomislekom o smiselnosti izgradnje krožišča zaradi premajhnih prometnih tokov pa je bil to edini način, da se umiri promet v smeri Slovenja vas-Ptuj. Vrednost del znaša 64.289,31 EUR. 1.2. IZGRANJA HODNIKA OB LOKALNI CESTI LC 328 350 SKOZI NASELJE ZG. HAJDINA Pri izgradnji hodnika za pešce ob lokalni cesti LC 328 350 skozi naselje Zgornja Hajdina so potekala tudi vzporedna dela, ki so posredno in neposredno vplivala na potek izgradnje hodnika za pešce. Ob sami izgradnji se je uredilo tudi križišče pri »Školibru«, ki se je opremilo s stalnimi semaforji in popravili so se zavijalni radiji za vse smeri prometa. Na delu trase hodnika za pešce se je zaradi izgradnje kanalizacije prestavil obstoječi vodovod. Pred samo izgradnjo hodnika za pešce se je položilo v zemljo 300 m kanalizacijskega omrežja, tako da so se izvajala zemeljska dela istočasno in usklajeno. Ob izgradnji javne razsvetljave pa so se položile tudi PVC cevi za kasnejšo položitev NN omrežja v zemljo. Polje obdelave projekta se je razširilo tudi proti pokopališču, tako da se je uredilo najožje prometno grlo. Zaradi izgradnje kanalizacije v dolžini 65m se bodo dela zaključila v naslednjem letu. Skupna vrednost opravljenih del znaša 338.0006. Delež sofinanciranja v višini 190.0006 je pokrila država. 1.3 RAZŠIRITEV KRIŽIŠČA PRI »AMBROŽU« Z izgradnjo podpornega zidu in razširitvijo priključka na glavno gesto Hajdina-Ptuj (pri Ambrožu) so se zaključila tudi dela, ki so se pričela ob izgradnji hodnika za pešce ob glavni cesti na odcepu maja MO Ptuj-osnovna šola Hajdina. Vrednost opravljenih del znaša 11.6006. 1.4 UREDITEV CESTE NA ZG. HAJDINI (ODCEP DRAŽENCI-KOKOT) Z asfaltiranjem javne poti JP 829 580 na odcepu (Draženci-Kokot) se je izvedla rekonstrukcija cestne povezave Zgornja Hajdina z naseljem Draženci v dolžini 400m. Vrednost opravljenih del znaša 16.6196. , 1 ' Most v Hajdošah je obnovljen, z izgradnjo krožišča pred mostom, pa so se tudi zaključila dela na tem več let trajajočem projektu. december 2009 HAJDINČAN 2.0 IZGRADNJA SEKUNDARNE KANALIZACIJE 2.2 IZGRADNJA SEKUNDARNE KANALIZACIJE V OBDOBJU 2008-2010 V sklopu 3. razpisa za Regionalne razvojne vzpodbude 2008-2010 smo zaključili nasled- 2.3 IZGRADNJA KANAL 3.0 V DOLŽINI 106,OOm Vzporedno z izgradnjo hodnika za pešce se je izgradil tudi odcep KANAL-a 3.0 v dol- Kljub nekaterim zapletom na terenu so dela na projektu izvedena v okvirju terminskega in finančnega plana. Na kanalizacijskem sistemu Hajdina IX so 1.5 IZGRADNJA AC DRAŽENCI-SLIVNICA Z odprtjem AC Draženci-Slivnica so se na območju občine Hajdina zgradili in predali v uporabo naslednji objekti: 2 krožišča na glavni cesti G1-2 Haj dina-Slovenska Bistrica Cestna povezava s kolesarsko potjo mimo jame v Dražencih 2 počivališča Dravsko polje sever in jug v Gerečji vasi AC BAZA na Zgornji Hajdini - v gradnji 7 nadvozov Podhod v Dražencih Viadukt na Zgornji Hajdini Krožišče na sedaj državni povezovalni cesti Hajdina-Turnišče-Videm-mej ni prehod Leskovec Kljub nemotenemu prometu po avtocesti pa še vedno ni uspelo priključiti javne razsvetljave na nadvozih v Dražencih in v »Kaludri«. Problem predstavljajo nerešene zemljiško pravne zadeve. Asfaltiran je tudi cestni odsek Draženci - Kokot v dolžini 400 metrov in tako urejena še ena asfaltna povezava Zg. Hajdine z naseljem Draženci. 2.1 IZGRADNJA SEKUNDARNE KANALIZACIJE V OBDOBJU 2007-2009 V letošnjem letu smo zaključili operacijo, ki se je izvajala v sklopu razpisa Regionalne razvojne vzpodbude 2007-2009 (RRP1). Izvedla so se naslednja dela: Leto 2008 KANAL 4.2 v naselju Zg. Hajdina v dolžini 395,27 m Leto 2008 KANAL 4.2.1 v naselju Zg. Hajdina v dolžini 143,79 m Leto 2008 KANAL 1.3 v naselju Draženci v dolžini 519,67 m Leto 2009 KANAL 1.5 v naselju Draženci v dolžini 127.50 m Leto 2009 KANAL 1.2 v naselju Draženci v dolžini 672.50 m Skupna vrednost investicije znaša 532.029€. Delež sofinanciranja Evropske skupnosti znaša 354.337€. Z odprtjem AC Draženci - Slivnica so se na območju občine Hajdina zgradili in predali v uporabo tudi nekateri napovedani objekti, med njimi tudi krožišče na povezovalni cesti Hajdina - Turnišče - Videm. Cesta je tako spet odprta. nje odcepe sekundarne kanalizacije: Leto 2008 KANAL 3.0 v naselju Zg. Hajdina v dolžini 342,OOm Leto 2009 KANAL 16.0 v naselju Slovenja vas v dolžini 428,OOm Vrednost do sedaj opravljenih del znaša 231.079€, od katerih je Služba vlade za lokalno samoupravo RS sofinancirala do sedaj 70.260€. žini 106m. Vrednost investicije je znašala 38.780,00 €. 3.0 IZGRADNJA PRIMARNE KANALIZACIJE- »KONZORCIJ ZA ZAŠČITO PODTALNICE DRAVSKEGA IN PTUJSKEGA POLJA« HAJDINCAN december 2009 tv U ■■ Finančna konstrukcija v letu 2008 in 2009 (v EUR) 2008 ocena 2009 - Občinska proračunska sredstva 50.091,98 286.037,82 - Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja Zaradi odvajanja odpadnih voda 152.204,98 78.000,00 - Nepovratna sredstva MOP I 85.485,58 328.996,05 - Nepovratna sredstva MOP II 369.908,97 - EU-koheziiski sklad 367.593,22 1.330.785,82 SKUPAJ 655.375,77 2.393.728,66 bila izvedena dela v višini 1.558.337 € in je izvedenih 64% del. Sočasno so se izvajala tudi dela na hišnih priključkih v vrednosti 63.318€. Na zamenjavi vodovodnih cevi pa so se izvedla dela v višini 716.0006 in je izvršenih 63% predvidenih del. Glej tabelo desno! Dejanska finančna konstrukcija v letu 2009 bo objavljena v glasilu Hajdinčan takoj, ko bodo znani vsi parametri. 4.0 VZPOREDNA DELA NA KOMUNALNI INFRASTRUKTURI Vzporedno z izgradnjo kanalizacijskega sistema v občini Hajdina so potekala intenzivno dela na urejanju ostale komunalne infrastrukture (javna razsvetljava, zamenjava vodovoda izven projekta konzorcija, položitev PVC kanalizacije za potrebe ostalih vodov, ki se bodo po asfaltiranju polagali v zemljo (NN, CaTV). Dela so se izvajala v vseh naseljih. 5.0 ŠIRITEV KANALA V letošnjem letu je bila izvedena sanacija mostu čez kanal SD-1 v naselju Hajdoše. Opravljena so bila vsa predvidena dela razen popravilo nosilnih stebrov. V neposredni bližini avtoceste je zdaj urejena tudi cesta s kolesarsko potjo, ki vodi mimo športnega parka in jame v Dražen-cih. Še pred prvim snegom se je izvajalcu del na trasi kanalizacijskega sistema uspelo približati industrijski coni Slovenja vas in meji z občino Starše. Modernizirano cesto imajo tudi krajani spodnjega dela Slove- Dela potekajo tudi na območju širitve pokopališča nje vasi. december 2009 HAJDINČAN Novi dogovori pri gradnji vrtca Hajdina radbena in vsa ostala dela na VJ objektu novega vrtca na Hajdini od septembra potekajo brez zapletov in po terminskem planu, čeprav so delavci podjetja GP Projekt Ing. pri nekaterih delih zelo pohiteli in so bila opravljena pred določenim rokom. V občini Hajdina so odgovorni za gradnjo novega vrtca zadovoljni, vendarle pa so se v začetku decembra dogovorili, da bodo nekatera dela izvedli z zamikom in tako dopustili, da se bo objekt dobro posušil. Vrtec na Hajdini bo po sedanjih zagotovilih uradno odprt ob pričetku novega šolskega leta 2010, gradnja pa bo končana že prej. Anica Drevenšek iz podjetja TMD Invest, odgovorna nadzornica, ki ima trenutno nadzor nad gradbeno-obrtniškimi deli na objektu Vrtec Hajdina, je za Hajdinčana pojasnila: »V začetku decembra je objekt zgrajen in pod streho že kar nekaj časa. Da je bil zgrajen do pod strehe v dveh mesecih in glede na letni, zdaj že zimski čas je bilo pričakovati, da se bodo dela v novem objektu nadaljevala. V zimskem času drži, da se materiali najbolj sušijo, ampak objekt bi moral biti odprt, brez oken, da bi se stene presušile, potem bi se izvajali ometi in estrihi, na novem objektu pa so se ometi že izvedli, estrihe pa naj bi začeli delati kmalu. Vendar sem kot odgovorna nadzornica predlagala, da bi z nadaljevanjem del počakali, da bi se novi objekt dobro presušil in bi se rok Pogled na nov objekt pri OŠ Hajdina, ki je v jesenskih mesecih že dobil ostrešje in kritino. izvedbe vseh del podaljšal do konca junija. Ob tem je potrebno povedati, da bo vrtec odprt šele s 1. septembrom 2010, zato sem apelirala že tudi na investitorja, naj razmisli o tem roku, da bi se rok za dela, ki morajo biti po pogodbi zaključena že v marcu, podaljšal do septembra. Stroka, ki nadzira gradnjo, bo takrat seveda izpostavljena, tega pa si nikakor ne želimo in ne moremo dopustiti, saj je navsezadnje dovolj časa do odprtja vrtca. Seveda pa razumem javno-zasebnega partnerja, da je njegova želja, da čim prej začne tržit z objektom. Zato sem tudi predlagala vsem »vpletenim« v tem projektu, da naj se gradnja upočasni. Želim poudariti, da se bi pri gradnji doslej ni zapletlo, gradnja teče zelo hitro, celo tako hitro, da so presegli plan. Gradnja je kvalitetna in vse to, kar so doslej naredili, je bilo kvalitetno, uporabljeni so bili projektirani materiali, bojimo pa se, če bi objekt prehitro zaprli in nadaljevali z deli v notranjosti, potem se vlagi prav gotovo ne bi mogli izogniti. Tega pa si niti najmanj ne želimo. Vsekakor pričakujem pozitivni, pametni odgovor.« Že dan po našem pogovoru z Anico Drevenšek so se vsi odgovorni in vključeni v gradnjo Vrtca Hajdina uspeli dogovoriti tako, kot je tudi predlagala odgovorna nadzornica. Dela na novem objektu se bodo zamaknila, nov objekt bo v uporabo predan avgusta 2010, 1. septembra pa bo vrtec na Hajdini sprejel že prve mačke. Z DOGOVOROM ZADOVOLJNA TUDI KOMISIJA, KI JO VODI JANKO MERC Vgrajeno je tudi stavbno pohištvo in v notranjosti so se pričela že nekatera obrtniška dela. In kako se je v teh pogovorih odzvala komisija za spremljanje izgradnje vrtca pri OŠ Hajdina. Predsednik komisije Janko Merc HAJDINČAN w -------------------------- je zadnji dogovor pojasnil tudi za Hajdin-čan, še prej pa predstavil sestavo komisije in njene naloge: »Komisija, ki jo vodim, je petčlanska, ostali člani pa so: Valerija Šamprl, Jože Lah, Jožica Šijanec in Franc Jelen. Sestajamo se tedensko, običajno ob četrtkih, skupaj z odgovorno nadzornico Anico Drevenšek in vodjo gradbišča. Gradnjo spremljamo bolj »od zadaj« in tudi vse aktivnosti pri sami gradnji, takoj pa smo tudi odreagi-rali na ugotovitve nadzornice Drevenškove, da bi terminski plan zamaknili. Ugotovljeno je namreč bilo, da se objekt hitreje gradi kot suši. V ta namen smo imeli tudi pogovore z izvajalcem, s katerim smo se uspeli dogovoriti, da bomo dela upočasnili kljub temu, da je pogodba do konca marca. Sam izvajalec se je strinjal, da bomo dela vendarle prerazporedili do konca julija. Novozgrajeni objekt se bo tako v zimskih obdobju intenzivno prezračeval.Vendarle pa velja poudariti, da to ni neka posebna vlaga, ki je značilna za klasično gradnjo, a želimo biti pazljivi in natančni, predvsem pa je velika želja, da bi bil vrtec kvalitetno zgrajen; po vseh standardih in normativih, ki za takšne objekte obstajajo. Zelo smo zadovoljni tudi s potekom gradnje, z izvedbo vseh dosedanjih del. Narejena so kvalitetno, vgrajeni so zelo kvalitetni materiali in predvideni tudi nadstandardni Organizacija zdravstvenega varstva v občini Hajdina december 2009 Z novim objektom je šola povezana z že zgrajenim hodnikom. Foto: TM finalni materiali, kar ne gre spregledati. Rad bi še poudaril, da vsi, vključeni v ta projekt, živimo za novi objekt in všeč mi je, da je budnost nad kvaliteto izgradnje močna z vseh strani. Objekt bo v uporabo dokončno predan s prvim šolskim dnem, zaključek del je planiran na konec julija, tako da imamo dovolj časa za vsa spremljanja aktivnosti; od tehničnega pregleda, do ozelenitve vseh novih igrišč, ki jih bomo zgradili, in nenazadnje finalizacije do takšne mere, da se pouk na šoli in vse ostale aktivnosti 1. septembra 2010 lahko začnejo nemoteno.« TM X /"saka sodobna družba se zaveda V pomena zdravja za svoje državljane in posredno za družbeno gospodarski razvoj. Zato je področje zdravstva med najbolj urejenimi področju družbenih dejavnosti v vsaki državi. Skupek predpisov, dejavnosti, financiranja in načina zadovoljevanja potreb navadno opisujemo s sistemom zdravstvenega varstva. Najpomembnejši elementi tega sistema so: načrtovanje zdravstvenega varstva, organizacija zdravstvenega varstva, obvezno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena služba. Načrtovanje in organizacija zdravstvenega varstva potekata pri nas večinoma na ravni države. Obvezno zdravstveno zavarovanje je tisti del javnih financ, ki jih država namenja za pokrivanje delovanja zdravstvene službe za tiste dejavnosti oziroma storitve v tistih dejavnostih, za katere meni, da so pomembne za zdravstveno stanje prebivalstva in blažijo socialne razlike. Splošna ambulanta Hajdina december 2009 HAJDINČAN Zdravje je neizmerna dobrina. Zdravljenje postaja z napredkom medicine in drugih znanosti vedno dražje. Sredstva obveznega zavarovanja ne morejo v celoti slediti naraščajočim stroškom zdravstvene oskrbe. Vse to povratno vpliva na načrtovanje in organizacijo zdravstvenega varstva, ki ob tem doživlja spremembe. Slednje so nam izvajalcem včasih težko razumljive, vendar ne smejo vplivati na naše vsakdanje delo in odnose z bolnikom. Zdravstvena služba je del sistema zdravstvenega varstva, ki v družbi skrbi za organizirano zadovoljevanje zdravstvenih potreb državljanov. Zdravstvena služba se v večini zdravstvenih sistemov deli na 2 veliki skupini in manjši del, ki ga tvorijo nekateri inštituti in zdravstvena ustanova. Prva velika skupina je osnovno zdravstveno varstvo, ki ga označuje: - neposredna dostopnost za bolnika, - enakomerna porazdelitev, glede na potrebe prebivalstva in - raznolikost težav, ki jih k zdravniku prinašajo bolniki. To je prva zdravstvena dejavnost, s katero pride bolnik v stik, ko išče pomoč zdravstvene službe. V našem primeru so to splošna zdravstvena dejavnost in zobozdravstvena dejavnost. »Osnovno zdravstveno varstvo je povratek na razumevanje zdravja, kot vitalnega elementa v rasti in razvoju posameznika in skupnosti, in na razumevanje, da je to temeljna človeška pravica in da je za njegov napredek mnogo več, kot samo medicinska stroka« (WHO). Vsebina dela zdravnika družinske medicine Vsebina dela zdravnika družinske medicine je na znanstveni način ugotovljeni vzorec opravil, ki jih ta v določenem sistemu zdravstvenega varstva navadno izvaja oziroma jih je pripravljen opravljati za svoje bolnike. Nekatera opravila so splošna in jih opravljajo vsi zdravniki družinske medicine v vseh sistemih zdravstvenega varstva, druga so vezana le na določen sistem. Poznavanje vsebine zdravnikovega dela je pomemben za načrtovanje dodiplomskega izobraževanja, programa specializacije, stalnega strokovnega izpopolnjevanja za zagotavljanje kakovosti dela, za oblikovanje strategije razvoja stroke in za raziskave o razlikah v uporabi zdravstvene službe. Zdravnik družinske medicine se praviloma prvi srečuje s številnimi in raznolikimi težavami svojih bolnikov. Vse leto jim zagotavlja 24-urno osnovno zdravstveno varstvo ▼ V splošni ambulanti Hajdina delata Nada RANISAV LARTEV, dr. med spec. in SABINA ŽERAK, zdravstveni tehnik. Ordinacijski čas: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 7,30 URE DO 14,00 URE ČETRTEK OD 7,30 URE DO 13,00 URE TOREK OD 12,30 URE DO 19,00 URE sam ali v sodelovanju s strokovnjaku drugih strok, oziroma jih napoti k ustreznemu strokovnjaku v nadaljnjo obravnavo. Pri tem izvaja številna opravila, zlasti naslednja 3 osnovna: - prvi stik z zdravstveno težavo, - vodenje zdravstvene težave, - medicinske storitve. Dodatne sestavine dela zdravnika družinske medicine Med dodatne sestavine dela zdravnika družinske medicine spadajo: - preventivna dejavnost - hišni obiski - zdravstveno svetovanje - sodelovanje v nujni medicinski službi - ocenjevanje delazmožnosti - priprava bolnikov za oceno potrebe po stalni pomoči pri večini ali vseh življenjskih opravilih - higiensko-epidemiološke naloge - strokovno izvedenstvo - mrliško pregledna služba na določenem območju - zdravstvena prosveta - izboljševanje kakovosti lastnega dela - mentorstvo - različna administrativna opravila - sodelovanje pri znanstveno-raziskoval-nem delu V kolikor je zdravnica Nada Ranisav Lartey, dr. med. spec., odsotna, jo nadomeščajo nadomestni zdravniki. Mesečni razpored dela in morebitne spremembe so objavljene na vhodnih vratih ambulante. Z ozirom na število 1169 opredeljenih pacientov in določene normative v zdravstvu (moralo bi biti cca 2000 opredeljenih pacientov) pozivamo vse občane, ki še nimajo izbranega zdravnika ali bi si želeli izbrati zdravnika bliže domu, naj to storijo čimprej. Naročite se lahko po telefonu št. 7810047 vsak dan med 12,00 in 14,00 uro ali se oglasite v ambulanti osebno. ZOBNA AMBULANTA HAJDINA V mesecu avgustu je zobna ambulanta Zobna ambulanta Hajdina HAJDINČAN december 2009 Hajdina praznovala drugo obletnico delovanja. V tem času se nam je pridružilo nekaj več kot 400 novih pacientov, od tega večji del iz občine Hajdina. Najmlajši pacient še ni dopolnil 1 leta, najstarejši pacient pa se približuje 89. letu. Opredeljenih imamo 1200 pacientov, moralo pa bi biti cca 2000 opredeljenih pacientov. V družinski zobni ambulanti nudimo številne storitve, kot so: preventivni pregledi in posveti, zalivanje fisur, fluoriranje zob, estetske zalivke, sistematski pregledi otrok, zdravljenje zob in obzobnih tkiv, zobozdravnika prva pomoč, ekstrakcija zob, izdelava prevlek, mostičkov, protez. Pri delu sodelujemo z ortodonti, paradontologi, oralnimi kirurgi in onkologi. Pri otrocih so za razvoj zdrave ustne votline zelo pomembni redni preventivni zobozdravniki pregledi. Otroka ob pomoči staršev uvajamo v redno in pravilno vzdrževanje ustne higiene in ga obenem privajamo na posege v ustni votlini. Pri otrocih sta za vzdrževanje ustne higiene in zdravih zob najpomembnejša starša, saj se preventiva začne doma. Aktivno sodelovanje pacientov je zato zelo pomembno. Vse tiste, ki bi se želeli vpisati v našo ambulanto, pozivam, da to storijo čimprej. Naročite se po telefonu št.781 0046 vsak dan med 12.00 in 13.00 uro ali pa se oglasite v ambulanti. Pripravili: Metka Petek Uhan, dr.med.spec. Tanja Tantegel, dr.dent.med.spec. V zobni ambulanti delata SIMONA ČEH ŠMIGOC, dr. dent. med. in KOZEL JOŽICA, srednja medicinska sestra. Ordinacijski čas: PONEDELJEK popoldan od 12,30 do 19,00 ure TOREK popoldan od 12,30 do 19,00 ure SREDA dopoldan od 7,00 do 13,30 ure ČETRTEK dopoldan od 7,00 do 13,30 ure PETEK dopoldan od 7,00 do 13,30 ure POSLANSKI KOTIČEK IZHOD IZ KRIZE IN NOVE PRILOŽNOSTI Leto dni je, odkar je nova vlada prevzela odgovornost za vodenje države. Leto, ki je bilo zaznamovano z gospodarsko in finančno krizo ter mnogimi težavami znotraj našega sistema. Protilcriznih ukrepov je bilo sprejetih veliko, nekateri so bolj uspešni, drugi manj. Bistveno pa je, da je sistem javnih financ stabilen in da je preprečen še večji negativen vpliv godpodarske in finančne krize. Ohranjenih je bilo na tisoče delovnih mest in kljub vsem napakam, ki so se nabrale skozi zgodovino naše države in tudi nekaj slabe dediščine prejšnje vlade, moramo nadaljevati z aktivnim ukrepanjem na vseh področjih. V enem letu čudežev ni moč pričakovati, tudi daleč od tega smo, da bi lahko delo te vlade ocenjevali kot izjemno pozitivno. Čaka nas težko prihahajoče leto, velik problem bo ravno brezposelnost. Ni pa vse slabo, veliko stvari smo že izboljšali, veliko jih še bomo. Cilj je ohraniti socialno stabilnost v naši državi, prekiniti prakso izkoriščanja delavcev, ki krizo čutijo v največji meri in postaviti novo razvojno paradigmo. Strukturnih reform v preteklosti ni bilo. Napake so se pometle pod preprogo ali pa reševale ad hoc. To ni prineslo razvoja, dobra podjetja so bila izčrpana in zato nepripravljena na krizo. Posledice pa žal čutijo ljudje, ki s krizo nimajo nič. Na tej vladi je, da naredi korak naprej. Po enem letu so nekateri pozitivni rezultati že vidni, vendar je naša prihodnost odvisna od dolgoročnih sprememb. Ne populističnih potez, ki velikokrat zaznamujejo delovanje politike, temveč odgovornosti za spremembe, po katerih nas bodo ljudje ocenjevali leta 2012. Včasih politika deluje dvolično, saj marsikaj, kar se predlaga danes, ni bilo narejenega v mandatu, ki ga je zaznamovala visoka gospodarska rast. Takrat smo bili priča veliko zamujenim priložnostim, ampak naša skrb mora biti usmerjena v prihodnost. To prihodnost sigurno predstavljata proračuna za leti 2010 in 2011 in izhodna strategija. Slovenija je prvič dobila proračun, ki spodbuja večjo produktivnost, gospodarnost, učinkovitost oziroma uspešnost pri proračunskih uporabnikih. Usmerjenje razvojno, kar pa v teh časih nujno potrebujemo. Pomemben del razvojne komponente predstavljajo investicije, za katere je v proračunu zagotovljeno 1,7 milijarde EUR, kar pomeni 4,6% bruto domačega proizvoda in 16% celotnega državnega proračuna, kar bo pomembno vplivalo na spodbujanje gospodarske rasti. Za namen razvojnega preobrata je v letu 2010 tako namenjeno več kot 1 milijarda EUR, kar je za 330 milijonov eur več kot leta 2008. Za znanost, tehnologijo in informacijsko družbo, se sredstva povečujejo za kar 228 milijonov eur v primerjavi s tem, kar je bilo realizirano v letu 2008. To kaže na to, da se ta vlada zelo zaveda pomembnosti tega področja. Najbolj pa se povečujejo sredstva na področju prometa in prometne infrastrukture, in sicer za 243 milijonov eur, kar je posledica hitrejšega financiranja obnove oziroma izgradnje železniške infrastrukture. Največji izziv za našo državo bo v letu 2010 predstavljala brezposelnost, zato so se sredstva na področju trga dela in razvoju tega, če primerjamo z letom 2008, povečala iz 180 milijonov eur na 530 milijonov eur. Okrepili so se ukrepi aktivne politike zaposlovanja, saj so se sredstva povečala za dobrih 33 milijonov eur. Tako bo aktivna politika zaposlovanja omogočila 17.000 neposrednih prehodov brezposelnih oseb v trajnejše zaposlitve, skupaj pa kar 44.000 vključitev v različne ukrepe. Nobenega strahu torej ni, da bi Slovenija bankrotirala, prodajala ozemlje ali se nepotrebno zadolževala, kot je včasih slišati očitke. Za ključne projekte so se našla sredstva, kljub temu da imamo v proračunu zaradi krize 800 milijonov eur manj denarja. Ta sredstva pa pomenijo razvoj in napredek. Vsi ukrepi s takšnim načinom delovanja ne morejo biti vidni na kratek rok, bo pa se čez čas pokazalo, kaj je bilo narejenega in kako bomo z izhodno strategijo prišli iz krize močnejši. Naj vam na koncu zaželim vesele božične praznike in srečno novo leto. Naj bo za vas in vaše najdražje kar se da uspešno, zdravo in veselo. Dejan Levanič, poslanec DZ RS Poslanci SDS na Hajdini TJ oslanska skupina SDS jev prejšnjem A. mandatu začela z obiskom regij po Sloveniji. V Vzhodnoštajerski regiji so bili pred približno dvema letoma. 9. novembra so našo regijo znova obiskali nekateri poslanci SDS, del poslanske ekipe pa je bil na obisku tudi v občini Hajdina. Na sedežu občine je poslance, njihove sodelavce in vodstvo ter člane občinskega odbora SDS Hajdina sprejel župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Po obisku na sedežu občine so se odpravili še na Zg. Hajdino, kjer so si ogledali poslovne prostore podjetje ISN d.o.o. in se seznanili z njihovim delom. NA OBISKU POSLANCI JERAJEVA, ZORN IN MENIH V ponedeljek, 9. novembra, je poslanska skupina SDS v sklopu vzajemne izmenjave informacij med državljani RS in izvoljenimi poslanci obiskala Vzhodnoštajersko regijo ter se z razdelitvijo poslancev v skupine delovno srečala z občani večine občin v tej regiji. Tako je delovna skupina z vidnejšimi poslanci državnega zbora: Alenko Jeraj, Aleksandrom Zornom in Darkom Menihom v popoldanskem času bila tudi v naši občini, kjer jo je najprej prisrčno sprejel župan Radoslav Simonič ter direktorica občinske uprave Ljerka Šamprl. Po uvodni predstavitvi značilnosti, tradicije in zgodovine občine Hajdina se je razvil pogovor o doseženih rezultatih, ki jih je občina dosegla na samostojni poti, kakor tudi o težavah, s katerimi se srečujemo pri realizaciji določenih ciljev. Tako smo spregovorili o pridobivanju evropskih sredstev, o prometni situaciji, prednostih in slabostih avtoceste, prometni infrastrukturi, gradnji kanalizacije, kulturnih dogodkih, projektu Megalaxija kot velikem dosežku za naše okolje, gospodarstvu ... Posebej slikovito je župan opisal nedavni osrednji kulturni praznik v letu ter celo vrsto dogodkov, ki se pri nas odvijajo v času martinovanja. Obisk so poslanci ter gostje iz Ptuja nadaljevali z ogledom in predstavitvijo malega podjetja ISN d.o.o., ki se z razvojno raziskovalnim delom poleg poznanega svetovanja in industrijskih projektov vključuje tudi v evropske projekte ter ob boku velikih part- nerjev dosega v Evropi priznane rezultate in uspehe. Direktor se je dotaknil tudi problema pridobivanja subvencij ter nujnega predfinanciranja projektov, kar je za družbe z manjšim kapitalom velikokrat ovira za kandidiranje na zahtevnih razpisih. Predvsem se družba lahko pohvali z mednarodnim sodelovanjem, učinkovitim prenosom znanja iz razvitih držav ter implementacijo le-tega v naše industrijsko okolje. Po obisku v občini Hajdina ter ostalih občinah smo se z vsemi člani poslanske skupine srečali na javni tribuni v hotelu Mitra. Tribuna z naslovom "Ptujska regija in njene razvojne perspektive" je bila odlično obiskana in je pri razpravi bila prenapolnjena dvorana celo premajhna za vse, ki so hoteli v razpravi kakorkoli sodelovati. Seznanitev z dosežki, težavami, potrebami, željami posameznih občin pa je tudi bil osnovni namen obiska poslanske skupine, ki tako, kot v prejšnjem mandatu, s temi srečanji po Sloveniji nadaljuje in posredovane ideje, predloge in probleme posreduje v državni zbor ter po najboljših močeh poskuša zagotoviti uspešen enakomeren razvoj posameznih občin. Seveda tudi v občini Hajdina upamo, da bo zadnji obisk rodil takšne sadove, ki bodi tudi nam pomagali pri uresničevanju zadanih nalog ter načrtov v splošno zadovoljstvo vseh občank in občanov. Zadovoljni bomo, če bo le nekaj od dogovorjenega upoštevano in realizirano do naslednjega obiska, ko bomo lahko ugotavljali učinkovitost teh srečanj, ki bodo še naprej dobrodošla. Dr. Marjan Leber, predsednik IO O O SDS Hajdina Župan Radoslav Simonič je poslance pričakal že pred vhodom v občinske prostore in jim tam tudi zaželel dobrodošlico. december 2009 HAJDINČAN 11. praznik Občine Hajdina in 14. kulturna prireditve »Iz mosta vino -pridi na Hajdino« »V minulih 11 letih je bil na najrazličnejših področjih dela in ustvarjalnega življenja narejen takšen razvojni preskok, da danes z veseljem praznujemo 11. rojstni dan,« je na osrednji občinski proslavi poudaril župan Radoslav Simonič PRAZNIČNI OBČINSKI IN MARTINOVI DNEVI V prazničnem vzdušju in prijetnem razpoloženju je potekal tudi letošnji že 11. praznik občine Hajdina. Prireditev in dogodkov, posvečenih občinskemu prazniku, je bilo veliko vse do osrednjega prazničnega dneva - do sobote, 7. novembra, ko je bila v prireditvenem šotoru tudi osrednja proslava z nagovorom župana in podelitvijo naj višjih občinskih priznanj ter priznanj za urejenost. Se pred osrednjo prireditvijo pa je bila na Hajdini v Martinovi cerkvi že tradicionalna 14. kulturna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«, kjer je bil za kletarja letnika 2009 imenovan Jože Meglič iz Skorbe. Veselja in dobrega razpoloženja na Martinov dan ni zmanjkalo. Na Hajdini se je na osrednji praznični dan zbralo veliko ljudi, tudi prvi častni občan Hajdine Viktor Gojkovič, množica občanov in obiskovalcev iz okoliških krajev, na prireditvi sta bila tudi podžupana Hajdine Janko Merc in Karl Svenšek v družbi občinskih svetnikov in svetnic, predsednikov odborov in komisij ter predstavnikov političnih strank. Med gosti smo lahko srečali nekatere župane in predstavnike okoliških občin, poslanca DZ Franca Pukšiča ter mnoge vidnejše goste iz gospodarstva, kulture in izobraževanja. Slavnostni govornik je bil župan Radoslav Simonič, v imenu županov s Ptujskega pa je na slovesnosti spregovoril župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, pridružil pa se mu je tudi poslanec Pukšič. V dneh praznika občine Hajdina so nekateri tudi z velikim zadovoljstvom spremljali njen razvoj. Med pomembnejšimi - svečanimi hajdinskimi dogodki in prireditvami pa velja posebej omeniti: odprtje avtoceste od Slivnice do Dražencev, blagoslov 4 novih zvonov v Martinovi cerkvi na Hajdini, predstavitev prve Monografije občine, začetek izgradnje vrtca Hajdina, izgradnjo kanalizacije v vseh naseljih občine in še mnoge druge naložbe v komunalni infrastrukturi. Napredek je torej viden na vsakem koraku. »HAJDINSKI OBČAN VEDNO STRMI PO NEČEM BOLJŠEM - ŽELI SI KVALITETNEJŠEGA ŽIVLJENJA.« Župan Radoslav Simonič je v slavnostnem nagovoru na osrednji občinski proslavi med drugim povedal: »V minulih 11 letih je bil na najrazličnejših področjih dela in ustvarjalnega življenja narejen takšen razvojni preskok, da danes z veseljem praznujemo 11. rojstni dan. Dela in skrbi - pa tudi načrtov, želja in financ nam ne bo primanj- Skorbljani so ob prihodu v prireditveni šotor z aplavzom dobrodošlico zaželeli županu Simoniču, gostom in domačinom ... Iz Martinove cerkve v prireditveni šotor.... december 2009 HAJDINČAN kovalo niti naslednje leto, niti naslednje desetletje. Hajdinski občan vedno strmi po nečem boljšem - želi si kvalitetnejšega življenja. V času gospodarske recesije in gospodarske krize pa tudi vse več naših občanov ostaja brez dela in službe. Posledično se vse to odraža na državnem proračunu, poračunu lokalnih skupnosti in nenazadnje pri vsakem od nas doma. Kljub temu ne smemo biti pesimisti. Optimistično lahko zremo v Prireditveni šotor je tudi letos sprejel množico obiskovalce, na povabilo pa so se odzvali tudi mnogi gostje, med njimi tudi župani in predstavniki okoliških občin. Pogled v praznični šotor na Hajdini, kjer so mnogi tudi letos veselo martinovali. Na osrednji prireditvi so premierno nastopile Štajerske frajtonarice iz KD Hajdoše jutrišnji dan, kajti za letos in prihodnje leto zastavljeni načrti bodo imeli še dovolj finančnega »suporta«, da bodo dokončani. Nato bodo prišle nove vizije, novi načrti in nova razmišljanja. Skratka čas in razvoj tečeta vedno naprej in dela voljni ljudje bodo v naši lokalni skupnosti vedno dobrodošli za pomoč pri izvedbi najrazličnejših projektov, ki bodo koristili našim občanom in ki nas bodo še naprej združevali, pa naj bo to na področju komunalne infrastrukture, Nagrajenci - dobitniki priznanj za vzorno urejenost svojih domov in ostalih objektov. Priznanja sta jim podelila župan Radoslav Simonič in predsednica komisije Danica Hernec. Gospodarji iz Skorbe pa so napolnili steklenice z odličnim vinom s kletarjeve - Megličeve kmetije. Praznično dogajanje na Hajdini so z glasbo spremljali tudi godbeniki Taluma Kidričevo. HAJDINCAN december 2009 okolja ali različnih družbenih dejavnosti. Dobre odnose imamo in jih še nadgrajujemo tudi s sosednjimi občinami in ostalimi na Ptujskem. Takšnih odnosov in nekaj več razumevanja za ruralno okolje si želimo tudi z odgovornimi na državni ravni. Žal nam vsem močno manjka vmesna ali tki. II. stopnja lokalne samouprave - pokrajine ...« Martinu Kaisersbergerju iz Gerečje vasi zahvalna listina občine Martin Kaisersberger prejme zahvalno listino za požrtvovalno in uspešno delo pri razvoju PGD Gerečja vas, saj ima kot njegov član za seboj več mandatov predsednika in poveljnika PGD Gerečja vas, kot višji gasilski častnik II. stopnje pa lahko stopi ob bok tudi najvišjim gasilskim častnikom v Sloveniji. S svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom tudi na področju razvoja Športnega društva kakor tudi celotnega naselja Gerečja vas stoji vedno v prvi udarniški vrsti. Naj gre za obnovo kakršnegakoli objekta ali sosedske pomoči, za seboj vedno pusti vidne sledove svojega aktivnega dela. Martin Kaisersberger: »Najprej sem bil zelo presenečen, ko sem iz medijev izvedel, da sem letošnji dobitnik zahvalne listine v občini Hajdina, kar mi veliko pomeni. To je samo potrditev, da te v tvojem kraju in občini opazijo in predvsem cenijo za minulo delo, zame pa je tudi lepo plačilo za vse, kar sem dobrega in koristnega naredil v svojem okolju. Vesel sem vsega, kar sem lahko prispeval v domačo skupnost. Doslej nisem posebej izstopal, doma imam sicer veliko gasilskih priznanj in zahval, listina občine pa je zame najvišje priznanje, ki sem ga prejel.« Ivo Rajh iz Dražencev - dobitnik priznanja občine Ivo Rajh je priznanje prejel za večletno aktivno delo na različnih področjih družabnega življenja ter razvoja in napredka vasi Draženci. Prve naloge so mu že kot predsedniku še Dobitniki najvišjih občinskih priznanj v družbi župana Radoslava Simoniča in predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Slavka Burjana ter direktorice občinske uprave Valerije Šamprl. nepolnoletnemu fantiču zaupali mladi iz Dražencev, kjer je bilo njihovo druženje v starem domu vaščanov. Bil je deden od ustanoviteljev in aktiven član strelskega društva. V novonastali lokalni skupnosti je postal prvi predsednik vaškega odbora Draženci, kjer si je prizadeval za urejenost lokalne skupnosti. Odgovorno in vestno opravlja že drugi mandat naloge člana občinskega sveta. Ivo Rajh si je veliko prizadeval za izgradnjo infrastrukture, predvsem pa za spremembo in kompleksno ureditev vaškega središča Draženci s kapelo. Želel je, da se ohrani vaško središče in izboljšajo prometno varnostne razmere. Vseskozi se trudi za razvoj in napredek v občini, še posebej ob izgradnji avtoceste, kjer je - kolikor je bilo v njegovi moči - skrbel za varnost in spremembe vseh napak, ki so nastajale vzporedno z izgradnjo. Ivo Rajh je tudi član domačega gasilskega društva, skoraj pa ni prireditve v domači vasi, da ne bi prispeval svojega deleža. Ivo Rajh: »Priznanje, ki sem ga prejel, mi daje novo motivacijo za delo v prihodnosti tako v domačih Dražencih kot v občini Hajdina. To je tudi skromno plačilo za določen trud v preteklosti. Nikoli se nisem rad izpostavljal zaradi priznanj, saj vedno o družbenih projektih razmišljam kot o svojih. Lepo pa je, da se v tvojem kraju spomnijo nate, tudi s priznanjem. Če pa bi lahko bili uresničeni vsi projekti, ki so trenutno v moji glavi, potem bi bilo to priznanje tako zelo veliko, kot denimo prireditveni šotor na Hajdini, če se seveda izrazim malo simbolično. A vseeno z dobrim vodstvom občine veliko uresničujemo, kar pa se tiče državnih projektov, pa so ti uresničeni do te teme, koliko imamo sami vpliva. Ob tej priložnosti pa bi omenil še dela, ki niso končana na in v okolici nove avtoceste, saj si bom v prihodnosti osebno največ prizadeval ravno na tem področju. Od države bomo poskušali dobiti, kar so obljubili, da ne bo na koncu tako, kot je na drugih odsekih. Še vedno mislim, da je najpomembnejša varnost naših občanov.« Anton Cestnik iz Dražencev - dobitnik priznanja občine Anton Cestnik je priznanje prejel za izredne aktivnosti v Društvu upokojencev Hajdina. Ves čas od vstopa v društvo upokojencev Hajdina je izredno aktiven. Prisoten je pri vsaki prostovoljni akciji in je glavni orga- nizator dela. V obdobju od 2004 do 2008 je bil predsednik društva upokojencev, v tem obdobju je bil tudi predsednik komisije za zamenjavo poslovnih prostorov, veliko truda pa je vložil tudi v prizadevanja, da je društvo »prejelo« društvene prostore od občine Hajdina, za kar so mu člani društva zelo hvaležni. Trenutno je Anton Cestnik podpredsednik društva in opravlja funkcijo predsednika do rednega občnega zbora. Anton Cestnik: »V veliko zadovoljstvo mi je, da sem prejel občinsko priznanje in dober je občutek, da se je nekdo spomnil nate, da si v preteklosti naredil nekaj pomembnega, kar so opazili tudi drugi. Moji sodelavci v DU Hajdina so me za priznanje predlagali, saj sem resnično veliko truda vložil v prizadevanja in usklajevanja pri zamenjavi društvenih prostorov in danes smo lahko ponosni, da imamo prostore, ki so veliki, lepo urejeni in imajo tudi neko vrednost. Rad bi poudaril, da imam v vodstvu DU Hajdina zares tudi dobre sodelavce in vsi na sestanke in uradne ure prihajamo z elanom in tako tudi odhajamo. To pa vsakemu od nas veliko pomeni. Tudi sicer sem aktiven, pa ne samo v društvu upokojencev, ampak povsod, tudi v svoji vasi. Zavedam pa se, da mi priznanje na nek način naloga obvezo za naprej. Februarja prihodnje leto imamo namreč volitve, pa bomo videli, kakšna bo odločitev, in če ne bo drugače, bom društvo vodil še prihodnji dve leti. Vsa moja priznanja imajo doma posebno mesto, v ospredju pa sta obe občinski priznanji. In velikokrat povem, da mi ni bilo žal vloženega dela in truda v prostovoljno delo.« Jožef Galun iz Hajdoš - dobitnik priznanja občine Jožef Galun je občinsko priznanje prejel za zasluge in delovanje na najrazličnejšem področju družbenega dela v vasi Hajdoše v preteklem obdobju. Za seboj ima veliko zaslug za delovanje na različnih področjih družbenega dela in delovanja v lokalni skupnosti, v kateri prebiva, torej v naselju Hajdoše. V svojem dolgolet- nem delovanju na več ravneh je bil od leta 1988 do 1993 predsednik Vaškega odbora Hajdoše. Bil je dolgoletni član in podpredsednik Športnega društva Hajdoše, prav tako dolgoletni član PGD Hajdoše, kje je član še danes. Deloval je v času, ko so se asfaltirale ceste v vasi, prisoten je bil v času izgradnje nogometnega igrišča, pri izgradnji telefonije, pri pripravi izgradnje kabelske televizije, pri umestitvi pločnikov na cesti Gl v naselju Hajdoše. Še več bi lahko naštevali, vendar je gospod Galun v svoji skromnosti po naravi vedno deloval in še deluje kot oseba iz ozadja. S svojim delom in osebnim zgledom je veliko prispeval k kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju sovaščanov, s svojo poštenostjo in pozitivnimi osebnostnimi zgledi je neposredno prispeval k ugledu občine Hajdina. Jožef Galun: »To je veliko priznanje zame in mi je v zadovoljstvo, da sem ga prejel ravno ob občinskem prazniku. Dogodke mi bo ostal v lepem spominu. Vesel sem, da so se nekateri spomnili name in me tako »nagradili« za minulo delo. Delo vaške skupnosti, v kateri sem deloval dolga leta, je bilo drugačno kot danes, saj smo bili odvisni od krajevnega samoprispevka in delali smo po denarnih zmožnostih. Včasih je denarja tudi zmanjkalo. Takšni so danes moji spomini, o čemer bi lahko še veliko govoril. Zdaj, ko imam še priznanje za minulo delo, pa je veselje še toliko večje.« KD » Valentin Žumer« Hajdoše -priznanje občine ob 10-letnici KD Valentin Žumer Hajdoše je bilo ustanovljeno v letu 1999 na pobudo Alfonza Strnada skupaj s posamezniki iz Hajdoš, ki so želeli delovati na kulturnem področju. Poimenovali so se po pokojnem domačem kulturnem delavcu in pevovodji ter avtorju številnih priredb slovenskih pesmi Valentinu Žumru. Prva sekcija, ki je pričela v društvu delovati, so bile pevke Gmajnarice. Pevke so s svojim ubranim petjem očarale poslušalce doma in tudi drugod. Z delom so pričele tudi etnološka, likovna, plesna in recitatorska sekcija, vse pa so k sodelovanju privabile veliko mladih. V letu 2000 je pričela vaditi skupina frajtonarjev, ki si je nadela ime Štajerski frajtonarji. Zelo odmevna je tradicionalna prireditev Štajerska frajtonarica, letošnja je bila že deseta po vrsti. Prireditev je tekmovalnega značaja in je znana po vsej Sloveniji. V vseh letih svojega delovanja so organizirali veliko prireditev in odmevnih koncertov ter opravili številne nastope. Skrbijo tudi za ohranitev starih običajev. Iobčine Hajdina so letos že sedmič zapovrstjo priredile družabno srečanje za vse članice društva z Miklavževo večerjo. Letos se je srečanja, ki je bilo v nedeljo, 6. decembra, v Gasilskem domu na Hajdini, udeležilo 50 članic. Od povabljenih gostov sta se srečanja udeležili predstavnici Zveze kmetic Slovenije Angelca Rakuša in Marta Kraner. Članice so druženje pričele v spodnji dvorani z aperitivom, nato so se odpravile v zgornjo dvorano pri kuhinji, kjer jih je čakala praznično pogrnjena miza. Praznične aranžmaje za mize, kot tudi darila za vse prisotne na večerji sta izdelali predsednica društva Marija Pulko in članica Danica Serdinšek, ki jima idej nikoli ne zmanjka. Preden so gospodinje postregle z večerjo, je predsednica društva Marija Pulko Letos so nam za večerjo postregle z naslednjim jedilnikom: Predjed mesne kroglice Glavna jed polnjena svinjska riba z jajcem govedina v omaki zdrobovi ocvrtki kuhana zelenjava mešana solata Sladica omleta s smetano in vročim sadjem december 2009 HAJDINCAN pozdravila vse prisotne, se članicam zahvalila za dosedanje delo in jih povabila na predstavitev knjige Utrinki, ki so jo posvetili 10. obletnici delovanja društva in jo bodo predstavile še ta mesec. Iz kuhinje je že prijetno dišalo. Hajdinske gospodinje so se v kuhinji zelo potrudile. Po obilni večerji in dobri kapljici so si veselo zapele in tako zapolnile čas čakanja na Miklavža, ki jih je tudi letos obiskal in obdaril. Seveda pa so si morale darila zaslužiti. Miklavžu so morale peti, moliti in odgovarjati na vprašanja. Če je imela katera od članic »predolgi« jezik, je dobila še šibo. Parkelj ni imel veliko dela, podelil je le par šib, saj so bile Hajdinčanke skozi celo leto zelo pridne. Obljubile so, da se bodo nasled- nje leto še bolj potrudile in da šibe sploh ne bodo potrebne. Hajdinčanke so si postregle z izbranimi dobrotami, ki so jih domače gospodinje pripravile kar same v »gasilski« kuhinji. Tako kot skrbijo članice društva za obujanje in ohranjanje starih običajev, so poskrbele tudi za ohranjanje tradicije decembrskega praznovanja in Miklavževega obdarovanja z željo, da jo ohranijo tudi mlajši rodovi. Hvala, Hajdinčanke in naj vam čar decembrskih luči polepša praznične dni. Jožica Lešnik In ker so bile hajdinske žene in dekleta tako zelo pridne skozi celo leto, jih je na srečanju obiskal Miklavž s parkljem in tudi skromno obdaril. Za praznično pogrnjeno mizo je bilo prijetno. Foto: JL Trije znaki kakovosti s ptujskih Dobrot Je dobitnik številnih priznanj za svoja odlična vina, uspešen lovec, sicer pa bolj poznan kot gostinec, eden od hajdinskih kletarjev, tudi princ ptujskega karnevala, v občini Hajdina pa član občinskega sveta, aktiven v svojih Dražencih in še bi lahko naštevali o njem in njegovem delu. To je Ivo Rajh, vinogradnik in kletar, ki ima svojo zidanico v Halozah, v Vareji in tam že nekaj let kletari odlična vina. Zanje je na ocenjevanjih prejel že prestižne nagrade, letos najdragocenejše pa je Znak kakovosti za laški rizling, normalna trgatev, z razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij lahko dobijo le tisti, ki so tri leta zapovrstjo za svoj izdelke prejeli zlato priznanje in Ivu Rajhu je to uspelo kar trikrat. In zakaj prav laški rizling? Ivo pravi, ker je dober, ker je odličen in morda tudi zato, ker je prav z laškim rizlingom začel na ocenjevanju, ki poteka v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij. Laški rizling je izbral tudi zato, ker ga želi marsikdo izriniti iz Haloz, vinogradniki pa želijo dokazati, da je Ivo Rajh HAJDINČAN osnova za dobro vino prav laški rizling. Ivu Rajhu pa priznanje Znak kakovosti za vino zelo veliko pomeni, pa tudi sicer ga vse, kar se vrti okrog vina in vinograda, v vsakdanjem življenju sprošča. »To so trenutki prostega časa, ko najdem čas zase,« pravi Ivo, »ko se resnično lahko sprostim in posvetim naravi, njenim čarom in vinu.« Rad tudi pove, da je največji dar za kletarja dobra kvaliteta vina v sodih, in hkrati obljubi ter napove, da želi v bodoče prav vinogradništvu nameniti še več svojega prostega časa. Verjame, da se bo to splačalo. Sicer pa je ponosen tudi na mnoga druga priznanja, ki jih je prejel na ocenjevanjih vin, saj je navsezadnje že ponosni nosilec naslova šampion med suhimi vini na ocenjevanju Vino Ptuj. V letu 2007 je dobil prav ta naslov, pa tudi naziv prvak sorte renski rizling, v letu 2009 pa je na Vino Ptuj prejel še zlato priznanje za laški in tudi renski rizling. Torej Ivo Rajh je resnično vinar, ki v sodih »skriva« odlično vinsko kapljico. TM Iva Rajha velikokrat srečamo tudi v družbi hajdinskih kletarjev, kjer je eden od nosilcev lente kletarja. Foto: TM Gerecjevaskli gasilci tokrat na izlet s kolesi r~W e kar nekaj let zaporedoma gasilci £-jiz Gerečje vasi zadnjo avgustovsko soboto organizirajo strokovno ekskurzijo z namenom, spoznati delovanje kakšnega gasilskega društva na Slovenskem, zraven tega pa si ogledati še lepote naše deželice Slovenije. V lanskem letu so tako svoj izlet želeli organizirati nekoliko drugače, s kolesi, a jim je načrte prekrižalo avgustovsko neurje, ki je pustošilo po naši občini. Odločili so se, da izlet preložijo na prihodnje leto. S trdno voljo in željo po kolesarjenju jim je to tudi uspelo. Etitiumjij . i »mir* |5 pr Kolesarilo je okrog 60 gasilcev in simpatizerjev gasilstva. Vsi so srečno prikolesarili nazaj do Gerečje vasi. Zbor je bil ob 9.00 uri zjutraj pred Gasilskim domom Gerečja vas, kjer je nekaj čez 60 kolesarjev, gasilcev in simpatizerjev gasilstva prijazno nagovoril predsednik društva g. Ivo Lešnik. Z željo, da vsi srečno in varno prikolesarijo nazaj, je predlagal, da se podajo na 35 km dolgo, ravninsko pot, katero si je zamislil Stane Požgan, ki je kolesarje tudi vodil. Pot jih je vodila skozi Kungoto, Prepolje, Trniče, Marjeto na Dravskem polju, Brunšvik vse do Starešine, kjer so imeli kratek postanek. Ogledali so si »Zbirko podeželja«, v kateri so shranjena različna orodja, stroji in pripomočki, ki so jih kmetje konec 19. in v 20. stoletju uporabljali pri delu na polju in pri domačih opravilih na področju Dravskega polja od vznožja Pohorja do Ptuja ter od Drave do vznožja Haloz. Muzejska vrata jim je z veseljem odprl in jih povabil na ogled skrbnik muzeja Mihael Žitnik. Po ogledu tega vaškega muzeja so se kolesarji okrepčali s sendviči in osvežilno pijačo ter pot nadaljevali skozi Cirkovce do Lovrenca na Dravskem polju, Apač, Dražencev, Hajdine in nazaj do Gerečje vasi. Tik pred koncem poti je začelo deževati, a kolesarji se niso pustili zmotiti, na cilju pa jih je pričakal okusen bograč. Med kolesarji je bil tudi podžupan Občine Hajdina Karl Svenšek in vse kolesarje, ki so prispeli na cilj, pozdravil še v imenu občine. Ob glasbi se je tudi zaplesalo, člani in članice društva pa so malo za šalo in malo zares prikazali suho vajo po CTIF-u. Kljub slabemu vremenu so si gasilci znali ustvariti prijetno sobotno popoldne in piknik preselili na suho - v prostore prenovljene dvorane, kjer so ob klepetu in druženju vsaj za hip pozabili na vsakdanje skrbi. Želijo pa si, da bi bilo takšnih dogodkov še več! Tekst in foto: Mojca Požgan december 2009 HAJDINCAN Naj bo cim manj zahtev preko številke 112 Tudi letošnji oktober - mesec varstva pred požari je bil namenjen preventivnim ukrepom požarne varnosti, tako je povedal tudi Janko Merc, poveljnik Občinskega poveljstva Hajdina. Posebna pozornost je bila letos usmerjena na varnost starejših oseb, torej k občutljivi populaciji v naši družbi. Oktober je bil predvsem za gasilce zelo razgiban mesec, poln dogodkov in zelo koristnih srečanj ter izobraževanj. Leto 2009 pa si bodo gasilci in ljubitelji gasilstva prav gotovo zapomnili po še eni gasilski olimpiadi v Ostravi na Češkem, kjer je nastopila tudi ekipa članov B PGD Hajdoše in dosegla odlično 4. mesto. Osrednja tema letošnjega meseca požarne varnosti je bila požarna varnost starejših oseb, ki so bodisi v domovih starejših občanov, v domači oskrbi ob pomoči svojcev in raznih služb oz. živijo sami. Naslov letošnjega meseca požarne varnosti je bil »Varni pred požarom v tretjem življenjskem obdobju«. V ta namen je GZ Slovenije skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje in Slovenskim združenjem za požarno varnost pripravila zloženko, plakat in multimedijsko predstavitev, ki so ponudili več informacij o omenjeni tematiki. Janko Merc: »Podatki namreč kažejo, da je umrljivost v primeru poškodb starejših višja, to velja predvsem za tiste, ki živijo sami, se težje gibljejo, slabše slišijo ali vidijo, so pozabljivi in podobno. Torej to pomeni, da je bil letošnji oktober namenjen občutljivi populaciji. Območna gasilska zveza Ptuj (OGZ) je pripravila program, v katerem se je izvedel jesenski operativni pregled posameznih gasilskih društev, in sicer smo v naši občini v celoti opravili pregled po vseh petih društvih. Pri tem so bile v vsakem društvu, oziroma na kategorizacijo posameznega društva na mestu samem definirane naloge, ki so jih društva morala izvesti. Na Hajdini je bilo prisotnih 37 aktivnih članov. Njihova naloga je sovpadala z nalogo PGD Dra-ženci, ti pa so dobili nalogo reševanja ljudi iz objekta, na kar se je aktivirala ekipa PGD Hajdina, ki je nato s svojimi ekipami pomagala draženskemu gasilskemu društvu pri opravljanju te naloge. V Dražencih je sodelovalo 13 gasilcev. V Slovenji vasi je bilo prisotnih 17 članov, njihova naloga je bila travnati požar in razširitev travnatega požara na sam objekt. V Gerečji vas je bila naloga izvedbe požar v kurilnici in prenos požara na sosednji objekt. Janko Merc, poveljnik občinskega poveljstva Hajdina Prisotnih je bilo kar 52 aktivnih članov. V Hajdošah je bilo prisotnih 31 članov, za nalogo pa so imeli prav tako požar v kurilnici in še evakuacijo iz mansarde. Omenil bi tudi oktobrsko predavanje in izvedbo evakuacije na OŠ Hajdina, kjer je vlogo vodenja prevzel Janez Liponik, regijski poveljnik, kajti letos mi je poškodba preprečila, da bi to zadevo prevzel kot občinski poveljnik. Poudariti pa moram, da mi je zelo žal, da nisem bil prisoten, kajti z našimi osnovnošolci gasilci v takih situacijah zelo uživamo. Učenci in učiteljski kader je zelo zainteresiran pri takšnih akcijah, izvrstno sodelujemo, tako da tista ura, ki jo običajno rezerviramo za predavanje na OŠ, hitro mine, učenci pa nas iz šole ne spustijo kar hitro,« je povedal Janko Merc. Gospod Merc, ste bili zadovoljni s prikazanim ukrepanjem gasilcev in nasploh s pregledom operativnih sposobnosti? Janez Merc: »Mislim, da so bili predvsem zadovoljni predstavniki OGZ Ptuj, ki so bili formalno, nekateri tudi neformalno pregledniki oziroma opazovalci samih akcij. Običajno je, da poveljstvo PGD Hajdina izstopa po določenih nalogah, seveda so tudi pomanjkljivosti po posameznih društvih, ampak te pomanjkljivosti se ravno odpravljajo pri tovrstnih vajah in te imajo tudi namen, da se gasilci izurimo za najtežje situacije.« Kako bi leto 2009 po vsebini vseh gasilskih dogodkov ocenili kot občinski poveljnik? Janko Merc: » Dogajalo se je marsikaj. Omenil bi še med drugim, da so v mesecu varstva pred požari po posameznih društvih gasilci sami izvedli tudi vaje, sami so si določili težavnost in izvedbo. Zato vse čestitke vsem društvom, ki še imajo toliko energije in kondicije, kajti sami so se lahko prepričali, da nam tudi letošnje leto ni bilo ravno priza-nešeno z vremenskimi neprilikami. Doživeli smo silovite vetrove, ti so terjali velik davek na stanovanjskih hišah in nekateri naši prijatelji so ostali brez vsega. Gasilci smo v teh primerih izvedli maksimalno pomoč, ki se v takih trenutkih sploh da izvesti. Imeli smo tudi enega večjih požarov v zadnjih letih na kmetiji Hren na Zg. Hajdini. Želim poudariti, V oktobru so gasilci pripravili tudi gasilko vajo na OŠ Hajdina. Foto: TM HAJDINCAN december 2009 da so bili fantje 24 ur prisotni na objektu. Od kod jim energija in moč, pa se lahko samo čudimo. Škoda, ki se je iz naslova gasilstva morda narediti, da smo lahko požar uspešno pogasili, pa je bila minimalna ozirajoč se na razsežnost požara. Največ pa nam pomeni, če je zadovoljen gospodar oziroma lastnik, ki ti stisne roko in v solzah in reče hvala za pomoč. To gasilcem zelo veliko pomeni.« VELIKO NAČRTOV, A ŠIRITVE FINANČNIH ZAHTEV V LETU 2010 NE BO Kako pa je z načrti in pričakovanji v novem letu 2010? Verjetno jih tudi občinsko poveljstvo Hajdina ima pripravljene ... Janko Merc: »Načrtov ima občinsko poveljstvo Hajdina veliko, tako je tudi prav. Nikakor ne bomo širili finančnih zahtev v takšnih razmerah, kot vladajo sedaj, ko je kompletna občina v velikih investicijskih izgradnjah. Vendarle upamo, da bomo srednjeročni plan, ki ga narekuje GZS, uspeli uresničit v rokih, čeprav mislim, da se bodo morali ti roki malo podaljšati. Tako mislim, daje izobraževanje pri nas še vedno miselno pred samo izredno vrhunsko opremo, kljub temu da lahko potrdim, da smo z letošnjim letom v vseh gasilskih društvih ciklus opremljanja z vozili zaključili, smo pa še »bosi« v nekaterih društvih, kjer nimajo na primer dovolj zaščitnih oblek. Mislim, da bo potrebno to veliko pomanjkljivost v naslednjih letih odpraviti ali bolje rečeno finančno zaključiti. In če še omenim prevoze moštev, kjer se srečujemo z zastarelostjo voznega parka po eni strani, po drugi strani pa ti kombiji, ki so v uporabi, ne zadovoljujejo več števila gasilcev, ki se aktivno udeležujejo tekmovanj. Tukaj bi predvsem poudaril PGD Hajdoše, PGD Gerečja vas in tudi ostala društva Slovenja vas, Hajdina in Draženci, saj so tudi ti v podobnih težavah. Želimo si čim bolj mirnega leta, čim več vaj in čim manj aktivnosti pri samih akcijah, ki jih zahteva številka 112.« IZOBRAŽEVANJE VOGZPTUJ V letošnji zadnji sklop izobraževanja, ki so ga pripravili v OGZ Ptuj in so se vanj vključili tudi gasilci iz občinskega poveljstva Hajdina, je sodelovalo več kot 500 tečajnikov. Uspešno jih je izobraževanje zaključilo 319, vseh stroškov skupaj pa je bilo 28.000 evrov. Tečajniki so se tokrat izobraževali za: radijske zveze, opravljali so nadaljevalni tečaj za gasilca, tečaj za vodjo skupine, tečaj za vodjo enote in tečaj za vodjo enot. TM Svečanost ob 140-letnici gasilstva na Slovenskem 'l /nedeljo, 13. decembra, je bila v V Galusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavnostna akademija ob 140-letnici gasilstva na Slovenskem. Udeležili so se je tudi predstavniki OGZ Ptuj. Proslave so se udeležili: predsednik mednarodne gasilske organizacije Walter Egger, predsednik vlade RS Borut Pahor, poslanci DZ, načelnik GŠ SV Alojz Štajner, bivši predsednik Milan Kučan s soprogo Štefko, nadškof in metropolit dr. Anton Stres, nadškof evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša in veliko pomembnih predstavnikov državnih služb ter predstavniki gasilcev iz drugih evropskih držav. Gasilcem je spregovoril predsednik CTIF-a, ki je ocenil slovensko gasilstvo kot zelo dobro, primerljivo z drugimi državami v Evropi, na nekaterih področjih pa jih v marsičem presega. Vse je nagovoril tudi predsednik vlade, ki poudaril, da je gasilstvo v Sloveniji zelo pomemben dejavnik že skozi vso zgodovino od nastanka prve požarne hrambe v Metliki naprej, da je veliko pripomoglo k krepitvi narodne zavesti. Že od vsega začetka je razvijalo čut za solidarnost, tovarištvo in pomoč ljudem v stiski. Delovanje je vedno bilo in je še nestrankarsko. Obljubil je, da se bo zavzemal za ureditev statusa gasilcev. Prireditev je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so ob kulturnem programu, ki so ga izvajali člani Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško ter solista Aljaž in Valerija Farasin, potekali tudi govori in nagovori. Sledil je odmor z banketom. V drugem delu programa sta nastopila znana slovenska pevca Oto Pestner in Nuša Derenda, ki sta zapela ob spremljavi Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško. Vsi, ki smo bili na tej svečanosti, smo bili mnenja, da je prav, da tudi v državi opazijo naše delo, ker je gasilstvo v Sloveniji najmočnejša nevladna organizacija, ki šteje 130.000 članov vseh starostnih kategorij. Hilda Bedrač december 2009 HAJDINCAN Mladi hajdoški gasilci na kvizu Katja Bedrač, Tilen Abraham, Žiga Glažar, Urban Lenart, Miha Bedrač, Katarina Ornik, Zdenka Brodnjak in Hilda Bedrač na državnem kvizu. Foto: Bedrač y’~'f asilska zveza Slovenije razpiše VJ vsako leto znova državni Kviz gasilske mladine. Mladi se pomerijo v znanju iz gasilskih vsebin, splošnih znanjih in tudi v praktičnih znanjih v treh starostnih kategorijah in sicer mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci. Za uvrstitev na državni kviz je potrebno doseči 1. ali 2. mesto na tekmovanju zveze in nato regije. Mladi gasilci iz PGD Hajdoše se udeležujejo gasilskih kvizov že od leta 2005. Mentorici Zdenka in Hilda vsako leto spremljata razpis, zbereta gradiva in ekipo. Pričnejo se vaje v gasilskem domu, ki so zelo zanimive. Mladi pridobijo ogromno znanja iz področja gasilstva in tudi splošnih znanj. Mlajši pionirji so ob gasilskih znanjih morali znati tudi veliko s področja prometne varnosti, starejši pionirji pa so ob vsem podrobno spoznali značilnosti slovenskih krajev, ki jih je bilo izbranih kar 50. Ob teoriji morajo obvladati vezanje vozlov, mlajši izdelajo vsak svoj vozel (tesarski, tkalski, jamborski), starejši pa vozel žrebajo. Vozel je potrebno izdelati v čim krajšem času in seveda pravilno. Druga naloga praktičnega dela je pri mlajših iskanje parov (orodje, oprema), starejši morajo priklopiti na trojak tri cevi, postaviti ustrezen gasilnik k požaru in poiskati gasilska orodja, ki so jih izžrebali. Oboji morajo nalogo opraviti hitro in pravilno. ŽE UVRSTITEV NA DRŽAVNI KVIZ JE VELIK DOSEŽEK Mladi Hajdošani so se uvrstili z obema ekipama na kviz podravske regije, ki je bil 24. oktobra v Cirkovcah. Mlajši pionirji so osvojili 2. mesto, starejši pionirji pa l.mesto. Oboji so se uvrstili na državni kviz, ki je bil 21. novembra v Braslovčah. Na državnem kvizu so oboji izkazali dobro znanje iz gasilskih in splošnih znanj. Pri praktičnem delu pa so oboji dobili kazenske točke, ki so jih stale dobrih uvrstitev. Kljub vsemu smo bili z doseženim zadovoljni, saj je že uvrstitev na državni kviz velik dosežek. Za naslednje leto vabim mentorje in mlade iz PGD v naši občini , da se odzovejo razpisu in vabilu na kviz. Za mlade ne dvomim, da bi se usposabljali, le mentorje je potrebno motivirati, da bodo z njimi delali. Vsa gradiva so zbrana in na razpolago vsem pri meni. Hilda Bedrač HAJDINČAN december 2009 Gasilci iz Gerecje vasi pridni na izobraževanju Člani PGD Gerečja vas, ki so uspešno zaključila letošnja izobraževanja Star pregovor pravi: 'Ljudje se učimo skozi vse življenje!"In res je tako. Ljudje se skozi življenje izobražujemo in usposabljamo na najrazličnejših področjih, najprej se izšolamo, si pridobimo poklic, nato pa nas številni dejavniki spodbujajo in usmerjajo k področjem, ki nas še posebej zanimajo in privlačijo. To nas privede k temu, da se udeležujemo raznih predavanj, tečajev, seminarjev, praktičnih vaj ... na katerih pridobimo nova znanja in izkušnje. Enako je tudi na področju gasilstva. Nenehno izobraževanje in seznanjanje z novostmi na področju zakonodaje, gasilske tehnike, gasilske reševalne in zaščitne opreme ter orodij in usposabljanje za izvajanje operativnih nalog gasilstva je nujno za uspešno delo v gasilski službi. V letošnjem letu so se gasilci iz Gerečje vasi izobraževali na najrazličnejših področjih, in sicer: - 8 članov je končalo nadaljevalni tečaj za gasilca, - 5 članov tečaj za vodjo skupine, - 5 članov tečaj za vodjo enote, - 2 člana za vodjo enot in - 2 članici tečaj za višjega strokovnega svetovalca. Zraven teh temeljnih izobraževanj pa so bili gerečjevaški gasilci prisotni tudi na dopolnilnih izobraževanjih za pridobitev naziva naslednjih specialnosti: - uporabnik UI