=
COMMANDER BYRD POLETEL NAD JUŽNI TEČAJ

AEROPLAN JE PREMERIL 1600 MILJ TER SE VRNIL POPOLNOMA NEPOŠKODOVAN
Byrdova ekspedicija je imela popoln uspeh. — Byrd se je posluževal aeroplana s tremi motorji, katerega je pilotiral slavni pilot Balchen.—Byrd ie edini človek, ki je bil z aeroplanom nad obema tečajema.
WASHINGTON DOKTORJA SO IPOVRATEK DOR AN IMA ORTIZ RUBIO SE ZAENKRAT NE POVALJALI V | VOJNIH ŽRTEV j JAKO DOBRO j BO OBISKAL BO VMEŠAVAL1 SMOLI IN PER JU j V DOMOVINO' POMOČNICO AMERIKO
T"
Ameriška vlada se ne bo Tega barbarskega deja- V newyorsko pristanišče Narodnemu prohibicij- Novi mehiški predsednik
'New York Times" poroča, da je commander Richard E.. Byrd vprizoril uspešen polet nad Južni tečaj ter se srečno vrnil na svojo postajo Little America.
Polet se je završil brez vsake nezgode.
V zrak se je dvignil v četrtek ob polštirih popoldne, poletel nad Južni tečaj ter se srečno vrnil zatem, ko je premeril vsega skupaj 1 600 milj.
Razen Byrda so se nahajali v letalu: slavni pilot Bernt Balchen, radio-telegrafist Harold June in kapitan Ashley C. McKinly, ki je tekom poleta fotografiral pokrajino pod seboj.
Letalo je bilo v neprestani radio zvezi z New York Timesom.
Byrd je vedel, da mora preleteti veliko visoko planoto, ki se ponekod dviga do višine I 0,000 čevljev.
Tekom poleta je znašala temperatura 77 stopinj pod ničlo.
Byrd je edini človek, ki je bil z letalom nad Severnim in nad Južnim tečajem.
Nad Severni tečaj je poletel meseca maja leta 1 926 s Spicbergov z letalom 'Josephine Ford *. Za razdaljo 1 600 milj je tedaj potreboval petnajst ur in pol. Bil je prvi, ki je poletel nad severni fečaj in edini, ki je bil nad Severnim tečajem v letalu, težjem kot zrak.
Byrd je preletel tudi Atlantik. Dne 29. junija leta 1927 se je dvignil z Roosevelt letalnega polja ter pristal na obali Francije.
Tudi tedaj ga je spremljal Norvežan Bernt Balchen, ki je sedaj pilotiral njegov aeroplan nad Južni tečaj.
Pred Byrdom sta bila na Južnem tečaju dva raziskovalca, in sicer Roald Amundsen, ki je dospel na najbolj južno točko naše zemlje dne 1 4. decembra 191 1 in Anglež Robert F. Scott, ki je dospel tja par dni kasneje.
Oba sta potovala peš oziroma na saneh.
Byrd je sprejel nebroj čestitk iz vseh delov sveta. Eden prvih mu je Čestital predsednik Hoover.
udeležila mednarodne intervencije na Kita:-skem. — K'tajska naj bi sama odločevala o svojih zadevah.
nja je bil obdolžen sin so prevedli trupla pet.n
WASHINGTON. D. C.. 29. nov. — Vlada Združeni** držav je pričakovala z velikim zanimanjem, kakšen uspeh bo imela poslanica, katero je poslala Moskvi Kitajska ter navedla pogoje za uravnavo sporov rusko-kitajskega spora.
Medtem pa je bila zadržana vs-i nadaljna akcija glede odloka drugih sil, da je treba končati vojno
v Mandžuriji.
Vse prizadete sile čakajo, kaj bo odgovorila Rusija na kitajsko poslanico.
Ce bi Rusija zavrnila kitajske predloge, bi s tem jasno dokazala, da hoče na vsak način vojno s Kitajsko.
Ameriški državni department je naprosil Anglijo. Japonsko, Francijo, Italijo in Nemčijo, naj mu svetujejo, kaI:o bi se dalo združeno nastopiti v kitajsko-ruskem sporu.
Iz Londona je prišlo poročilo, da se je poslanik Dawes dolgo posvetoval z zunanjim ministrom Hen-dersonom in da je nato poslal dolgo poročilo v Washington.
Vlada v Washingtonu je mnenja, da bi se dalo Kitajski in Rusiji priliko, naj sami uravnata medsebojne diference, predno bi se vmešala kaka druga velesila.
Tako nankinška kot moskovska vlada sta namreč podpisali Kellog-govo proti vojno pogodbo. Ko so se pa Kitajci polastili ruske iztočne železnice, je državni tajnik Stim-son takoj opozoril obe sili na obligacije, katere sta prevezli na temelju mirovnega dogovora.
Kitajska vlada je popolnoma o-malovaževala napore mandžurske provincijalne vlade, da se dogovori z Rusi.
bivega ministr. pred-! sednika Brit.sh Colum-bije.
sedemdesetih ameriških • vojakov, ki so padli v Rusiji tekom ameriške intervencije.
PENTICTON. D. C., 29. novembra j Danes so obdolžili Charlesa Olive- ; ra sina prejšnjega provincijalnega ministrskega predsednika, da je namazal s smolo ter povaljal v perju dr. Latimerja. ki je svoječasno sta -noval v Brandonu.
t
Dr. Latimer je prišel sinoči na policijsko postajo, namazan s smolo in obdan s perjem.
Izjavil je, da so ga telefoničm pozvali v urad. Pozivu se je odzval ter se odpravil na pot. Ko je od-klepal vrata svojega urada, ga ie nekdo pobil na tla, nakar sta priskočila dva nadaljna moška ter ga vrgla v avtomobil. Charlesa Oliver-ja je baje po glasu spoznal.
Neki policist je videl drvečo karo ter oddal nanjo strel, pa je ni > zadel.
Odvedli so c:a kaki dve milji vstran od tukaj ter ga do nagega slekli Nato so ga polili s smolo ter ga povaljali v perju.
Napadalci so se odpeljali, zdravnik se je pa odpravil tak. kakor -šen je bil, na policijsko postajo.
Mladi Oliver taji vsako krivdo.
I
Izpuščen je bil pod varščino pet- i sto dolarjev.
V	domovino so prevedli trupla o-nih ameriških vojakov, ki so padli v Rusiji tekom svetovne vojne.
Trupla so deset let počivala v ruskih tundrah, pokriti z ledom. Od-kopali so jih ter jih odvedli proti Ameriki.
Žrtve so bile aprejste z vsemi vojaškimi častmi. Dovedel jih je v New York parnik "Roosevelt".
V	newyorskem pristanišču so 0*0-
skemu komisarju pomaga žena vršiti težavno službo. — Sestavlja navodila za jedi in pijače, ki ne vsebujejo alkohola pa so "ravno tako dobre".
WASHINGTON D. C.. 23. nov. — Prohibicijski komisar James M Do-ran ima jako dobro pomočnico v se bo podal naravnost v Rochester
bo pričetkom prihod -njega tedna odpotoval proti Združenim državam.
MEXICO CITY. Mehika. 29. nov. Novoizvoljeni mehiški predsednik Pasqual Ortiz Rubio bo najbrž šc v soboto zapustil mehiško glavno mesto, da obišče Združene države Novoizvoljeni mehiški predsednik
osebi svoje žene, ki mu pomaga vr šiti težko službo. Ona je ravnateljica departmenta za nealkoholne živilske proizvode v Women Christian Temperance Union. Mrs. Doran je izjavila: — Midva dali pamik razni ameriški rušilci. skupaj rešujeva probleme, ki se ti-
ter občinski člani, na katerem es nahajali zastopniki vojaških civilnih oblasti.
morilec obsojen na smrt
Minn., kjer se bo zdravil na kliniki slavenega ameriškega zdravnika dr. Mayo nekako en mesec.
Iz Rochestra bo odšel v New-York. iz New Yorka pa v Washington. kjer bo obiskal predsednika Hoover ja.
prohi- j Mehiški kongres je sprejel poro-: čilo volilne komisije ter izjavil, d^. Doran in njegova žena se odloč-[ je izvoljen Ortiz Rubio, kandid:. no zavzemata za vzgojni program, Urevolucijonarne stranke, predsediy-ki naj bi podprl suhaško postavo, j kom mehiške republike.
Mrs. Doran je izjavila: - Prohi- ; Njcgov na.sprotnik vaseonselos i > binja je vzela ameriškemu
so i cejo uspesnega in 1 bicije.
izvedenja
težka kazen
| BEAUMONT, Texas, 23. nov. — , Danes je bil obsojen na smrt Lu-I iher Bervick, ki je priznal, da ie umoril 21-letnega Williama Byrda in Miss Belle Crewe v Port Arthur i u, Texas.
Bervick je tekom obravnave izjavil, da je ustrelil Byrda zato, ker I je bil blazno ljubosumen nanj. Deklice pa ni umoril, ampak se je sama smrtno ponesrečila.
je vzeia amensKemu naro- ^obil au alkoholno pijačo, zato je naša l d Ižnost, da mu damo nekaj boljšega kot tisto, kar mu je bilo odvzeto.
Objavila je razne recepte za pa-je in neakoholne pijače, katere bo-
do pa Amerikanci najbrž sprejeli z veliko rezervo.
Mrs. Doran se je pričela aktivno udejstvovati v prohibicijskem delu pred štirimi leti.
razmeroma le malo glasov.
Prazen je bil tudi tretji kandidat general Pedra Triana, ki je dobil vsega skupaj le 23.0U0 glasov.
Predno je bilo otvorjeno zasedanje, se je završilo nekaj nemirov na galerijah poslanske 'zbornice.
za črnca
SOMERSET, Ky., 29. noverr.bra. Porota, ki je sodila Ivana Hunter-ja, črnca, ki je ubil policista Mas-singala tekom nekega žganjarske-ga pogona dne 1. novembra, je danes odločila, naj bo črnec zaprt vse svoje življenje brez upanja na pomilostitev.
Tc sicer ni postavno določeno in
850 romunskih komunistov aretiranih
KIŠENEV, Romunska, 29. nov. Kakih 850 oseb je bilo včeraj aretiranih tukaj, potem ko se je policija poslužila strelnega orožja, da zatre demonstracije besarabskih pravorek je vsled tega povzročil j komunistov. Čeprav so-policisti na-precej pozornosti, ker hočejo lju- j videz streljali direktno v množicc dje videti, kakšen učinek bo ime- • so vendar trdile oblasti, da ni bilo lo tc.	nikakih smrtnih slučajev.
ROMANJE NA "ČUDODELNI" GROB
gozdni požigi
GRANTS PASS, Oregon. 29. nov. Rekordi, ki se nahajajo v rokah g^darskego urada Združenih držav, kažejo, da je bilo devetnajst zadnjih požarov v Siskiyou narod -nem lesu podtaknjenih. Več teh požarov je dajala renčarjem velike težkoče, a dva. ki sta bi)a zasle-dena ob mejni črti med Oregonom in Californijo. sta bila uspešno zadušena. Shumate gozdarsko taborišče v Port'Oxford okraju je sedaj v nevarnosti uničenja in poročila od tam pravijo, da beže družine iz njih koč s svojo osebno lastnino, ki je v nevarnosti.
nov cubanski
poslanik v lizboi::
LIZBONA. Portugalska. 23. nov General Loynaz de Castillo, nov. cubanski poslanik na Portugalsken je predložil predsedniku Carmon včeraj svoje poverilne listine. Pr:u sednik Carmona je v svojem odgo voru izražal svoje občudovanje m prijateljstvo portugalskega narod i do Cube.
POPRAVEK.
Številka Glas Naroda z dne 23. novembra je nepravilna; mora se glasiti štev. 277; 26. novembra štv. 278; 27. novembra štv. 279; 29. novembra štv. 280.
UNIVERZA V ATENAH JE ZAPRTA
Vlada je odredila, da se pet dni ne smejo vršit! nikaka predavanja. — Demonstranti so napravili veliko škodo.
ATENE, Grška. 2d. novemoia. — Atensko vseučilišče je bilo dane:; /.a t v or j eno za dobo petih dni. To je nekaka vladna kaznilna odredba proti zadnjim dijaškim izgredom. Policija j« včeraj razpršila veliko skupino dijakov, ki so skušali predložiti ministrskemu predsedniku zahteve, ki se tičejo gotovih reform.
Tekom demonstracij so študentje uničili precej oprave v vseučilišču ter obmetavali policijo z raznimi predmeti. Vlada Je izjavila, da bodo kolovodje dijaškega gibanja l aznoranl, da pa bo razmišljala o
jf,«1A i k CVfCli OiJ	▼ •
mehiški vstaški poveljnik ni
_bil prijet
CANANEA, Sonora. 29. nov. — Prejšnji revolucij ona rji, ki so izjavili. da so bili štabni častniki generala Roberta Cruz, vstaškega kava leni skega načelnika tekom vstaje v zadnji pomladi, so zanikali poročila iz Navajoa. Sonora, da je bil general Cruz ujet. Rekli so. da sega videli v gorah južne Sonorc pred šestintridesetimi urami.
samomor japonskega poslanika
TOKIO. Japonska, 20. nov.---
Sad- Saburi, jajfcnrki poslanik na Kit-iiskem in prejšnji joponski pooblaščenec v Washingtonu. je izvrši! samomor včeraj zgodaj zjutraj v Mijanšita, modernem gorskem letovišču, pet in štirideset nil J južno-zapg^ino od Tokija. Sadao Saburi Je bU eden najbolj odličnih in najbolj splošno izurjenih mož r japonski diplomatični službi. I?o-Jen *t bil v Tokio leta 187».
Slika nam kaže pogled na pokopališče v Maiden, Mass., kjer se nahaja grob Rev. Patrick Fovera. Dosti bolnikov, ki so molili na grobo, je baje ozdravelo. Grob je obiskalo na sto tisoče oseb iz vseh krajev dežele.
-
_
-

> is* -
.J,' ' \ M- _
_____L^j_____
. i.intffrivfciMWi '
AT , A G 1VT A POTI A	P*
| z^iuT^: : : : 838	IB j	jTVA VV>J J^OTX '	g ^^fS*™^ I
Za New York celo leto - $7.00	1	^^	^^	I	and legal Hobdays.
| Za inozemstvo celo leto $7.00	9 HHHj 1 Hb |Hi	T « A ■	i »L j i	A	•	IH	75,000 Readers.	^
................. .......; :__List slovenskih .delavcev y Ameriki.	^	Jjjj
TBLEPON: OHELSEA 3878	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879	TTgT V.Tmg - firm« a m*
NO. 281. — ŠTEV. 281. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 30, 1929. — SOBOTA, 30. NOVEMBRA 1929.	^ VOLUME XXXVII — LETNI K X X X VII . ........ —.i,— i ■ - ■■ ____ ■■ ■ j' ' ■■- ............* _L_!__"__'
j H DENARNA NAKAZILA j
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- | | šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem § 1 ceniku:
I	I
v Jugoslavijo j v Italijo 1 Dim. 800 ........ | i.30 Lli 106 .. ...... 9 9.70 f
I. " ^M® ........ 1 18 40 M 100 ........... S
1,800 ........ $ 48.75	800 ........... $16.80 |
9,000 ........ $ 90.50 " 900 ........... $27.40 5
" 10.C00 ........ $180.00 " 1000 ........... $5131 I
;-I
i Stranke, ki nam naročajo izplačila * ameriških dolarjih, op*- | I ! »arjamo, da smo viled gporatuma s naOm tvegam w ttarmm j kraju v stanu tniiati pristojbino ta taka izplačila od 3% na S%. j §
| Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; I 1 ra $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4;
za $300 — $6.
Za izplačilo večjih jeneakov kot goraj navaden«, bodm v dinarjih i lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfe pogoje. Pri velikih naka- f olih priporočamo, da •« poprej a nam iporaaamet« glede natisa E
1<PLAČ(LA POOTI ao ntDNO IZVRŠENA V DVIH DO TMN TEDNI*
&UJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO tO CABLE LETT EM JiS
PRISTOJBINO 75e.
5AKSER STATE BANK i
Mi OOBTLAKDT STREET,	/ NBW XOBK, M. &
Telephone i Boratef 0999
* t
i v
> - ž-'" ' '



DLAS RAB OD A"
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 3«, 1929
Tbe LARGEST SLOVENE DAILY III V. S. A.
Umor policijskega direktorja v Trstu.
ZASTARELE POSTAVE
Sodnik Frederick E. Crane, član newyorskoga držav-J5oira prizi-vnega sedi Ara, je imel pred brooklviisko zborni eo pravdnikov značilen ^ov »r.
Govor je bil jakci na mestu, ker so ob tej priliki sprejemali v zbornico nove mlade elaiie.
Ni bil pa namenjen le mladim, pač pa tudi starini sod"! nikom, državnim pravdnikom in odvetnikom.
Sodnik je poudarjal, da se ne sinejo preveč zanašati; na modrost, ki je Vsebovana v sodnijskih knjigah in spi-j sili, oziroma z dragimi besedami rečeno, da se ne smeio preveč držati črke postave.
Izjavil je, da so še danes v veljavi postave, ki so bilel izdane pred sto ali več leti, pa popolnoma nič ne odgovar-^ jajo današnjim razmeram.
Sodnik ( rane jih sicer ni navedel imenoma, najbrž«? je pa mislil na takozvae "višnjeve" postave, ki so bile1 ustvarjene oziroma sprejete za generacijo, katera je živela v povsem drugačnih razmerah kakor pa današnji •rod.
Izza onega časa je svet strahovito napredoval, ljudsko razpoloženje je postalo liberalno, in razmere so se skoro popolnoma predrugačile.
Navzlic temu se pa pristojnim oblastim ni zdelo vredno oziroma potrebno, da bi revidirale naš zakonik ter ga očistile vseh preostankov puritanske in ozkosrčne dobe.
Mimogrede naj bo omenjeno, da zakoniku ne delajo
uikake posebne časti tudi nekatere postave in določbe ki
« •
so bile sprejete v novejšem času.
Tičejo se proliibicije oziroma izvajanja prohibicij" ske p^tcavo.
Sodnik Crane je prav povedal, ko je rekel, da si ne-ateri prizadevajo spraviti vse naše družabno in narodno ,ivi. n e v soglasje s postavami prejšnjih stoletij.
državi New York je naprimer postava, ki določa, da i :>iobil ni sme voziti okclu vogala z večjo naglico ka~ Kor pa kon j
Določbe glede vožnje z avtomobili se neprestano me~ »jof toda ta določba je še vedno ostala.
Iato^afcoae tpdi po drugih državah. .; < .
V	iU'iHv/ Virginia je naprimer l<i5 določb, državnih in
občinskih, ki določajo, kako mora iti človek preko ulice.
V. Kan asu je postava, ki se tiče uničevanja kobilic, t lasi je to delo že zdavnaj prevzela vlada.
V	Los Angeles je bila Šele pred kratkim odpravljena postava, ki je prepovedovala konduktorjem cestne železnice streljati zajee.
Najbrž je v Los Angelesu in po drugih mestih na tisoče in tisoče ljudi, ki še nikdar niso videli živega zajca.
Državne zakonodaje nas vsako leto osrečujejo s stotinami novih postav.
Boljše bi bilo stare postave nekoliko revidirati tet jih prilagoditi duhu in zahtevam modernega časa.
USODA SRCA IN MOZGAN RADICA
TRST, 13. novembra. —
Umor tržaškega policijskega ravnatelja dr. Sebastiana Schillacija razburja vse mesto. Zadeva se komentira tem živahneje, ker mori-j lec Nikolaj Saliola trdovratno molči in so ga komaj pripravil,. _da je dal preiskovale oblasti svoje točne osebne podatke. Saliola je še vedno skrajno razburjen ter neprestano vzdihuje: "mamma mia, kaj sem vendar napravil!" Uradna agencija je izdala kratko poročilo o umora, povdarjajoč. da za sedaj zaradi izredne razburjenosti storilca ni mogoče izvedeti ničesar o motivih, ki so ga vodili pri krvavem dej a- : nju.
Iz izpovedb policijskih uradnikov, ki so se mudili ob času zločina v predsobi ravnatelja Schillacija, je policija rekonstruirala potek krvavega dejanja, ni pa Se mogla nikakor razjasniti povoda in motivov zanj. V pondeljek ob 12.30 se je javii podkomisar Saliola, ki je bil prideljen policiji v Sežani kot poveljnik tako zvanega "letečega odreda", pri tajniku policijskega ravnatelja dr. Locastru ter ga vprašal, da-li lahko govori z ravnateljem Sthillacijem. V tem trenutku je Scnlaci pozvonil slugi in mu na-raročil, da naj mu prinese neki akt. Ko se je sluga vrnil iz sobe, sta odšla z dr. Locastrom v arhiv, Saiiola pa je porabil priliko in je skczi priprta vrata smuknil v sobo svojega šefa ter zapri vrata za seboj.
Kmalu nato sta se vrnila v predsobo dr. Locastro in tajnik Astol-fi, ki je čul iz Schillacijeve sobe dva zamolkla udarca, kakor da bi kdo vrgel po tleh dve poleni. O-prezno je odprl vrata v sobo svojega Žefa, kjer je zagledal Schillacija sedečega pri svoji mizi. Salioli pa je stal pred njim in ga napol zakrival. Tajnik Astolfi je nato pomiril dr. Locastra. češ da ni nič. Ob^u sta se vrnila k svojemu delu. Medtem pa je sluga prinesel zahtevani akt in zagledal v sobi rav-najteija že popolnoma spremenjen položaj. Schillaci je slonel na mizi in iz senca mu je kapala kri. Saliola pa je stal pred njim, strmel v svojo' žrtev in neprestano ponavljal: "Kaj sem storil." Revolver je ležal na tleh poleg pisalne mize. Sluga je zavpil na pomoč, toda pomoči več ni bilo. kajti ravnatelj j Schillaci je bil že izdihnil, kar je ugotovil takoj nato tudi policijski zdravnik. Razen smrtne rane na! desnem sencu je zdravnik odkril j še drugo na prsih, ki je bila tud; smrtna, ker je krogla predrla srce.
Kakor izgleda, je Saliola točne meTil na svojo žrtev, ki se je sklanjala nad spisi in ni niti opazila, kaj snuje njegov podrejeni organ.
Morilec je bil nedavno premeščen iz Turina v Sežano, kjer pa svoje službe očividno ni vršil v popolno zadovoljstvo Schillacija. kajti pre-iefl&al je dan za dnem opazke ;n očitice ter je zaradi tega imel oditi zopet na novo službeno mesto i
Abruce. Kakor se poizveduje, je Saliola hotel preprositi ravnatelja, da bi ga premestil nazaj v Tujin, kar Brackenridgc. Pa. pa je Schillaci gotovo odklonil, češ,# ___
.	...... io mesto ni veliko, pa vseeno se
da on ne more spremeniti odloka. - - . , . .	y
; je delalo vsak dan, sedaj je pa -večina ljudi brez dela. Upam pa, da fc?v kratkem kaj boljše. Zaenkrat
ki ga je izdalo ministrstvo. Ker je bil Schillaci man kot osoren šef, je verjetno, da je zavrnil SaiiolD precej ostro in ga s tem tako razburil, da je segel po revolverju.
Morilec Saliola je bil takoj aretiran in predan v zapore v ulici Coroneo, vendar pa je živčno tako razdražen in uničen, da je za enkrat vsako zaslišanje nemogoče.
pretep na odru med prestavo
vseeno ne svetujem nikomur sem hoditi za delom.
Poročal bi kaj več, pa sem preveč žalosten, ker moj najboljši prijatelj cdhaia v stari kraj.
Obenem se priporočam Petru Zgagi, da bi nas Se naprej kratkočasil v svoji koloni v tem dolgih zimskih večerih.
Anton Gasperšič.
Chicago, III.
nesti in take je postala žrtev ne .samo hčerka, ampak tudi mati grde barbarske zahbrtne italijanske bande.
Pogreb Mrs. Nathan je bil v pondeljek s sv. mašo v nemški cerkvi
sv. Mihaela, ker v tej okolici živi največ Nemcev Cerkev ie bila pri poreebni maši natlačeno polna in vsak je imel v očeh solzo sočutja. Mrs. Nathan je bila stara 38 let. zapušča žalujočega «^>proga in tri o-troke. Najmlaši je star deset let. Blag ji opomin!
Ta Žalosten slučaj naj bi bil v svarilo drugim dekletom, ki so vedno v nevarnosti, če hodijo same okoli, ker pri tem ni samo c'ckle ne-
Prosim, da mi odmerite malo i srečne, ampak cela družina prostora v vašem listu, da malo'
opišem, kako se imamo v Chicagi.	Agnes Benčan.
Delavskih razmer ne bom opiso-
Iz Frankfurta ob Menu poročajo o nenavadni predstavi, ki se ie
vršila v tamošnjem novem gledali-	vala Rečem samo toliko, da tako
šču. Igralca, ki sta predstavljala	slat>0 kot Je sedaJ v Chicagi, že
dva sovražna si tekmeca in ki se	dolS° 111 bll°- Dalodajalci kar tru-
morata tudi dejansko spopasti, sta se v svojo vlogo tako zelo vživela, da sta znatno prekoračila mejo, ki jima jo je predpisal avtor. Svoje sovraštvo sta prenesla na oder 5n
motna, ljudi odslovi j a jo, in zelo veliko tovarn so že zaprli za nedoločen čas. Kdaj bi kaj boljše, se ne ve.
Hočem pa opisati zelo žalosten
Moritz F. je tako krepko sunil med slučaj- ki se ie dogodil tu v naši oči svojega partnerja Fritza D., da okolici- sicer »e P" slovenski am-
e je ta kar opotekal. Ko pa se je zavedel, je opaz.il Morica s pasjim
pak pri nemški družini. Zadnje poletje je chicaško caso-
bičem preko obraza, kar je bilo si-	pisje Plsal° kako s0 Italijani dv_>
cer v smislu besedila, vendar bi	dckLci sPeiJali v Klet, kjer so irne-
iz razumljivih razlogov ne smeio	11 SVOj klub- Ena i2rned teh clvcn
biti tako močno realistično. Udarec	ie bila Theresa Nathan. 16 let sta-
z bičem je Moric poplačal s tem,	ra h£erka zelo dobre katoliške dru-
da je pograbil zaboj, ki predstavlja	žinc- ki tu na Howe st- Deklic i
na odru stol, ter ga treščil v glavo	je *Ia tisto nedeljo zvečer okoli
svojemu tovaršu. Občinstvo je bi-	£edme ure na otisk h P21' blokov
lc ob tem živahnem prizoru sprva	oddaljenim sorodnikom. Zu njo
iznenadeno, kasneje pa je deloma	Pride avto s Par fami in cno dc"
odobravalo temperamentno igro.	kliccx 2 deklico Ki je bila s fanti,
deloma pa je začelo sikati. Režiser	sta se še iz «>le Poznali. Ona jo ie
je moral spustiti zagrinjalo, boi pa	začela klicati, naj k njim prised?,
se je na odru še nadaljeval, kajti	da -io Pijejo, kamor namerava iti.
bilo je čuti votel ropot, kakor da	Ir- res -so pregovorili, da je šla
sta oba igralca pograbila za zabo-	v avto- ti so Pa z avtom okoli po
je in si jih treskala v glavo. Po	mestu in P^rku. dokler niso prišli
dva umrla v
!	zračni nesreči
BIG SPRING. Tex.. 29. nov. -H. P. Byrne, in Miss Williams sta ! bila skoro trenutno ubita vč2r.ij j popoldne ko je nju aeroplan treščil ob tla v Big Sprin« zračnem pristanu. Mr. Byrnes je oi! krajevni E.&'. nt za neko premogarska družic.
3000 strojev išče strojepisk
do bcznieo, kier so se zganjali. Tam so jili zvabili notri. češ. da imajo tam svoj klub, da naj gredo pogledat same za kratek čas. Seveda so
končanem boju je gledališki zdravnik obvezal igralca, ki je dobil zaboj v glavo, nakar se ie igra nadaljevala in zaključila natančno v mejah, ki jih je predpisal avtor Jih kmalu pregovorili, da sta jim Na koncu sta oba tempera- sledili. Notri je bilo okoli dvanajst
samih Italijanov, ki so deklici zlo-deležna rr^ili. Nato so prinesii Tnereso Nathan na cesto in jo tam neza-
igre.
mentna igralca žela tak avplavz, karšnega še nista bila kdaj koli prej.
COSULICH LINE OTVOR1 NEW-YORŠKI URAD.
Danes je bilo objavljeno, da bo Ccsuiich Line. keje glavni S2dež je v Trstu, Italija, otvorila dne 1. januarja 1930 svoj lastni urad v Ntv: Yorku za potniško in tovorno službo v Severni Ameriki.
TJnri bo v White Hall Building. 17 Battery Place, kjer se nahaja skrbna in dobra mati svoji druži-sedaj Messrs. Phelps Brothers Co.. ni' Je ta žalost vedno bolj in bolj
vestno pustili, dokler je niso našli ljudje, da so jo spravili k zavesti in poklicali policijo. Pozneje so jo policaji prinesli domov. Mati se ie tako prestrašila, da je začela kar upiti in jokati, da je ni bilo uto-lažit.
Takoj potem so vse tiste Italijane polovili, ki so še sedaj zaprti in še vedno čakajo sodbe.
Na Mrs. Nathan, ki je bila tako
Nedavno je prispela v Smirno v/. Evrope pošiljka 3000 pisalnih strojev za potrebe turških uradov. Vsi i stroji so opremljeni za turški jezik. Vlada bo stroje porazdelila v pod-■ ročja ministrstev ter jc razpisala zanje mesta 3000 strojepisk. Te morajo biti seveda vešča turškega jezika in nove pisave, morajo pa bi-i ; tudi turške narodnosti Ker pa je minulo šele leto dni, odkar je Ke-mal uvedel latinico, se je doslej pcnudilo malo turških deklet za razpisanje službe.
; Dokler se ženska mladež ne nauči latinice, jo bodo pri strojih nadomestili moški.
iizrrj
Peter Zgaga
JU*£3L
N^i odru je nastopal eopernlk ler razkazoval radovednemu občinstvu čudovite in strahovite kunšti.
Za zaključno drjanje je pa pr»-vedel na oder lepega mladeaa dekleta in rekel:
—	Poglejte jo! Le dobro si jo o-glejte. Kajti nikdar več je ne boste videli. R okus - pokus bom napravil, pa bo izginila zavedno.
V tretji klop: je sedel s svojo s.'.-no in godrnjavo ženo dragi roiBk. ki bil nekoliko preveč v kozi rec pogledal, prodno je sel cop'i-nika gledat.
Prestava s? mu ni zdela nič posebnega. 1? zadnja copernil: v. besede so napravil - nanj po.*- *ben vtis.
—	Holt! — jf vzkliknil in dvit-inl roko. — Štapaj! Prav rad dam dv-dolarja, če more.- začenčati.
—	Kako začenčati? - ua je vprašal copernik zvedavo.
—	Mojo staro pokliči na oder. in glej. da bo res izginila, dekleta pu k m. ni pošlji
pisal p; cd Za-
»dniku Hoo-
znižal plač. bom zvišal
RADA BI IZVEDELA za svoje tri
brate. RUŽIČ ANDREJ se nahaja v okolici Pittsburgh. Pa., FRANK ¥ West Virginia, JOE v CANTON, Ohio. Prosim, da se v kratkem oglasijo svoji sestri, radi spirti očeta v staram kraju. Jelena Percic, Box 276, Bessemer. Pa., Lawrence County. <3x 3G&2.3»
sedanji generalni agentje. Generalni upravitelj bo kapitan
nanje vplivala. Vedno je jokala in tarnala, da kako ji je hudo za svo-
Oiuseppe Cossulich, upravitelj to- 3° hčer- katero je vedno tako skrbno čuvala in jo želela ohraniti kot dobro dekle. Vedno je tarnala, da jo je sram iti na cesto, misleč, da jc vsi sosedje gledajo. Vselej; ko je
v orne službe bo Mr. C. W. Lowack. pomiiki upravitelj bo pa Mr. Harold J Feistel. Cosuiich Line je s pridruženimi
nova pot do srca
družoemi največja italijanska pa- i bil° dakle klicano k obravnavi, jo
11. novembra je konkurzni upravitelj hrvatske seljačke Zadružne banke dr. Milan Radoševič izročil listom pismo, ki ga je 8. novembra j poslal gospe Mariji Radič in v ka-1 te rem pravi med drugim naslednje:
"Povodom popisa konkurzne ma-' se Hrvatske seljačke zadružne banke v Zagrebu je našla komisija v čmi blagajni kovčeg, zavit v belo platno In shranjen v spodnjem predalu. Prisotni uslužbenci banke so izjavili ,da se v tem kovčegu nahajajo možgani in srce pokojnega Stjepana Radiča. Da bi ne kršil; pijete naprtim pokojniku, sem izpustil iz popisa omenjeni kovčeg in konkurzni komisar mi je naročil, naj ta kovčeg kratkim potom Izročim rodbini. Ako je resnica, da so to ostanki pokojnega StjepAna Radi da, upam, da jih boste Vi, gospa, pxevaeU, akd pa gre t
to, Vas prosim, da me v roku trfeh dni o tem obvestite, da moram dati kovčeg komisijonelno odpreti."
Dr. Radoševič je glede na to pismo izjavil, da ni dobil nobenega odgovora od gospe Marije Radič, temveč da mu je samo telefoniral dr. Vladko Maček, da bo danes prišel po "ono". Danes so tudi novinarji posetili Hrvatsko seljačko zadružno banko, kjer je bil otvorjen kovčeg. V njem je bila steklenica, v kateri so bili v alkoholu vloženi človeški možgani in človeško srce. Nameščenci banke so potrdili, da so to posmrtni ostanki Stjepana Radiča. Ob 10. dopoldne je prišel v prostore banke dr. Vladimir Maček, ki je prevzel steklenico ter izdal upravitelju konkurzne mase dr, Radodevfču pismeno potrdilo, da je prevari možgane in srce pokojnega Stjepana Radiča.
' n ii nir	___
Berlinski listi so poročali, da je tao^ošnjemu ktTurgu dr. Frossman-nu.juspel senzacijonalni poskus z novim srčnim potopilom. Skozi žile lastne roke je uvedel mehko gumasto cev, dolgo 65 cm, v lastno srce, ne da bi imel poskus kakšnih kvarnih posledic za njegovo zdravje. Začetkoma je čutil samo nekai vročine v bližani ključnice, v splošnem pa je bil toliko močan, da je opravil čisto mimo precejšnjo pot cd operacijske dvorane do rentgenske stanice, kjer je zasledoval gibanje potepila v srcu. Po isti poti je cev spet izvlekel.
Di. Fcrssmann meni, da ima njegova metoda velik pomen za terapijo srca in da je na vsak način priporočljivejsa od operativnih postopkov skczi prsni koš in srčne mišice.
robrodna kompanija. Ima 103 oceanskih parnikov. potniških in tovornih, ki Imajo vsega skupaj
je mati spremljala in se je vsaki-krat, ko je prišla domov, tresla kot šiba. Nekoč je celo padla v neza-
IŠ C E SE rojaka FRANK NA-GODE, doma iz Stare Vrhnike. Iščem ga spodaj podpisani zaradi važne stvari iz starega kraja. Gre se za njegovo korist. Prosim rojake in rojakinje, kateri kaj ve o njem, ali pa če sam čita ta oglas, naj se zglasi prejkomogoče. John Grom. 1016 Jackson Street, North Chicago, III. < 3x30&2,3 •
500.000 ton. Njeni najbolj znani yest, k<? je prišla od obravnave, ta-; parniki so: Saturnia. Vulcania, j k° da so jo zdravniki še komaj. Presidents Wilson, Martha Wash - ; spravili k zavesti. Ampak njena ža-1 ington, BeJvedčre in Atlanta !iost	rriočnejša kot ona, in je I
| _______[__ni mogla prenesti. Tako je zadnji
• KJE SE NAHAJA ADELA DUPPEL^ Petek- t- j. 22. t. m. zopet v neza-| Njen prejšnji naslov je bil: 324 va.st padla ob 4 popoldne in ob 7. V. 85. Street, New York City. uri zve6er J'e izdihnila svojo blago Kdor ve za njen naslov, naj mi dušo- °na tako ljubila svoje o-ga sporoči, ali naj mi ga pa ,trcke- da te«a udarca ni mogla prema javi. — Josie Kovačič, c,o Fr. --—-—■
RAD BI IZVEDEL za naslov FRANK KOBE, doma iz vasi Težka voda pri Novem mestu. Nahaja se v Združenih državah že nad 30 let in bival je v državi Perma. Kdor kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se sam javi — Joe Berkopec. Box 424, Kirkland Lake. Ont., Canada.
<2x 29&0)
Slov. - Amerikanski KOLEDAR

za leto 1930 JE I2TSEL
V petek in soboto ga bomo odposlali onim, ki so ga že naročili. Uprava "Glas Naroda"
Paulicb, 1498 Greene Ave., Brook- §,t lyn, N. Y.	I
<3x 30&2.3V
i'TJSli::
HEiZB
mam

SKU
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško<slovensko
Berib
(ENGLISH SLOVENE READER) Slane samo
Nutate cm prt
KNJIGARNI GLAS NARODA'
22« West 18 Street New York City
asi
imajo velik uspeh
•	, -... v,.
T *	• '
^ .....
Si
- _» ■ - ^ -■ -- - ■■ ■» _^-r - ■
Neki časopis hvalnim dnem:
—	Družina, c.stojeci. L: pet.h seb. si lal^ko privošči na Za}i\uini dan dobro kosilo za $8 50
Tr se lahko reč«, m? lažje zapi>o. V prak>i je j^a neke h.: j dtug.:o
Clank ,r >e v gotovem c ru -'ličen tisti franco k: ari.-, takratni j i Ki jo vzkliknila, ko ie lačna ljudska množica demonstrirala i>o ulicah in prosila kruha:
Kruha hočejo? Ja. kruha res ni. Veti« . da ga ni, pa ga hoče; j imet Pa naj potico jedo. kakor jo jem jaz. rru goče jim bo potica isto-tako teknila.
*
Forcl j? rek^l pred-verju:
—	Ne, jaz ne bom Kaš nasprotno, plače
j svojim delavcem.
In časopisje je začelo pisati o ve-, likem ljudskem in delavskem dobrotniku Fordu iz Df-arbcrn. Mich.
Fcrd drzi besedo Res jim zvi.su-je plače. Pa ne vsem. le nekaterim in sicer za štirideset centov na dan.
Toga pnboljška so deležni le tisti, ki s? posebno ženejo in producira-! jo poleg dosedanjega dela najmanj j za oetkrat štirideset centov več.
i
Stin petine ostanejo v Fordovi j malhi, ene petine je pa garač deležen.
—	Plača bo zvišana lc tistim delavcem — je rečeno v poročilu, — katere bedo fermani priporočili.
Dokler ne bo forman siguren, da ne co spravil v tej ali oni obliki najmanj polovice tega povišanja \
svoj žep. ne bo nikogar priporočil
*
bicer pa — čitajte članek o For-v Slovensko Amerikanskem Koledarju za leto 1920.
H-
Zemlja je najbrž zato ženskega | spola, ker nihče natančno ne ve, in najbrž tudi nikdar vedel ne bo, koliko ie stara.
*
O nekem poljskem Židu poročajo, da se je strašno jezil. Pa veste, na koga se je jezil? Na samega Mojzesa je stresal svojo jezo.
Neprestano je preklinjal in mrmral:
—	O, ti presneti Mojzes ti. O ti presneti Mojzes! Zakaj je vendar nas Jude odvlekel iz Egipta? Za-koj nas ni v Egiptu pustil? Če bi bili v Egiptu, bi služili angleške funt-šterlinge, dočim se moramo tukaj na Poljskem zadovoljiti z
umazanimi poljskimi markami.
*
Sodnik je rekel priči: — Torej vi trdite, da ste natančno videli, kako sta nasprotnika popadla vsak po en stol in sta se začela klestiti.
—	Da, tako je bilo, gospod sodnik.
—	Zakaj pa niste mirili?
—	Saj sem hotel miriti in s?m gledal, kje bi bil kak stol. pa ni bilo nobenega več na razpolago.
*
Ženska jeza je huda kazen božja. In pred žensko jezo si je poiskal dragi rojak pod posteljo zavetja.
Ker je bila precej obilna in široka, ni mogla za njim, ampak ga je le z metlo drezala in kričala:
—	Tak pojdi no ven. tak pridi no ven.
—	Nak — je odvrnil moiiček samozavestno, — pa že ne grem.
—	Zakaj ne? Zakaj ne?
—	Zato ne, — je odvrnil junaško — ker ti hočem dokazati, da jaz gospodar v hiši.
_
I "Glas N^^a . K
^^^^^mmmmmmmmmmmsLKaancii i n i ■■■■■■K
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
frank Sakser. President	Loula Benedik, Treasurer
Place ci business of the corporation and addresses of above officers: W. ltth Street. Boroat* oi Mmnhmtam. New York City, N. Y j
"GLAS NAHODA"
_(Vefee of the People)____
I WLJffit Iuved ®very Oay Except Sundays and Holidays.
/a cclo leto velja liat xa Ameriko	Za New York sa celo leto ______-S7.00
Ir. K nado ..........$6 JO	Za pol »eta -------------------------43.50
.	ta .JfcpU..........$3 00	Za inozemstvo za celo leto ______$7.00
oc.rt lem ........—84« $1 50	Za pol leta . ..........................$3.50
ription Yearly
Isement on Agreement	J^Hfl jhl/l
"G1 w Na i v.' »aja v^ak Jari izvzema nedeli in praznikov.
pod;j. ; n »j:ebnosti * ne priobčuiejo Denar naj se bla-
gov ' »i.j.itf p'> . -i ^ »r»ler Pri -premea^bi kraja naročnikov, i,i 'i am j, i!.. iia.-ii uj . .nj<* 'bivališče naznani, da hitreje najdemo
_	_ niSio.iJka__
"GLA£ HJttltiBS*. HI m Ittb Street New York, N. Telephone: Chelsea 3S78
O I KRATKA DNEVNA ZGODBA I Q
•	. -	Kfii *	v.
1
NTW YORK. SATURDAY. NOVEM BER 30. 1929
The LARG EST SI OYENlT DAILY In U. 8. A.
Lov za dvema zločincema.
Od medvedje kože do kožuha.
Nekoč je živel mož. ki je ime' tri sinove. Bogat ni bi!, vse. kar je i-mel, je bila majhna hišica, v kateri je stanoval. Mnogokrat si je beli! glavo, kaj naj steri, rta bodo sinovi po njegovi smrti zadovoljni, zakaj vsak izmed njih je hotel imeti hišico. Seveda bi bilo najboljše,' da bi oil hišico prodal in denar razdelil na tri del*, a tega ni hotel, .storiti, ker jo je bil podedoval po rvejih pradedih Tedajci pa se je roče.sa domislil; poklical je sinove v soV> in velel:
"Poslušajte, dragi sinovi I Pojdi-tr v 'irni s\ei in naučite se kakega pametnega rokodelstva. Čez tri leta se .spet vrnite domov in kdor iz-med vas mi bo znal dokazati, da e po tal pravi mojster v svoji stroki. tistemu bom zapustil hišo'"
Sinovi ^o bili zadovoljni: najsta-rejš isc je odločil, da postane brivec. drugi da bo kovač in najmlaj-<:;i bo sabljač. Se tisti dan so se I odpravili v simi svet. Imeli so sre-j «-■' vsak izmrd njih Je našel .dobrota mojstra in po treh letih jt"' bJ vsak Izueen Kovaču se je posrečilo cia je smel podkovati kralju konja, in mislil si je: 'Meni bo dal oče hišc^" Bnvce, ki je imel same odlične strar:ke. je tudi z potovost-io računal, da bo hiša njegeva. Sabljač je skupil marsikateri udarec, a vendar ni izgubil poguma: 'Če :.e bom bul udarcev, ne bo hiša nikoli moja!"
Tako so minula leta in sinovi so vrnili v očetovo hišo. Premišljevali .;o, kako naj mu pokažejo svojo urr.etnost. Po obedu so sedeli z 'i j ni na vrtu za mizo in se posvetovali. kako naj store, da bo mogel oče pravično razsoditi, komu bo zapustil hišo. Tedajci pa je po polju midrvei zajec in brivec je zaklicali
"Olej glej, prav nate sem ča-
V-ai!"
Htro je vzel milo in skodelico In
umetnostni zaklad
# Pred meseci je izročil neki ne- | znanec državni .zastavljalnici na Dunaju staro sliko neznanega ita-njunskema mejstra. prejel potr- j dilo št. 5720 in tudi večji denarni I znesek. Strokovnjaki, katerim je bi- j la slika predložena v oceno, so se takoj pričeli zanimati za njo in te-; telefonsko naprosili lastnika, če je smeio umiti. Čim se je to zgodilo,: .ie pogledal s platna ženski obraz. J katerega poteze so ponekod sličile onim pri Moni Lisi. Izvedenci so1 enoglasno priznali sliko za nekoč zabeleženo, a potem izgubljeno de- ■ lo Leonarda da Vinci, za podobo j znane krasotice Ginevre, soproge v i. 1503. obglavljenega Ameriga Ben-j cija. Potret štejejo med najboljša! dela velikega mojstra. Če bodo tudi drugi st okovnja^ci potrdili mne- 1 nje dunajskih specijalistov. bo sli- i ka vredna vsaj 50 milijonov francoskih frankov!
------1—
TRIJE BRATJE
BR. GRIM:
zdirjal za zajcem. Med letanjem je namazal zajčku lica in mu mojstrsko obril brke .ne da bi ga ranil.
"To mi ugaja,'' je rekel oče: "če se brata ne bosta še bolje izkazala, tedaj je hiša tvoja!"
Čez nekaj trenutkov se je pripeljal po cesti gospodski voi, pred katerega sta bila vprežna dva iskra vrcnca. 'Na, oče. sdaj bos*'' videli, kaj znam!" je dejal kovač in stekel za vozom. Kmalu ga je dohitel, odtrgal enemu vrancu kopita in jih v nekaj minutah spet pribil
Vrl dečko si!" je dejal oče. "Res ne ven. kateremu naj dam hišo!"
Tedaj pa je začelo deževati in o-če je vstal, da bi šel pod streho — Najmla ši sin ga je potegnil za ro-
kav in dejai: "Dajte. oče. da vam tudi jaz pokažem, česa sem se naučil!"' Izrl je meč in ga tako spretno sukal nad očetovo glavo, da ni padla nanjo niti kapljica dežja. Tn ko ie začelo močneje deževati, je ; sabljač čedalje hitreje vihtel svoj j meč nad očetovo glavo in — oče j je ostal popolnoma suh. To mu ie ( tako ugajalo, da je zr klical:	j
"Tc je bilo mojstrsko delo, dra- ■ gi sinko! Tebi zapustim hišo!"
Starejša brata se zaradi tega ni- j sta hudovala. In ker so bratje ljubi- I !i in spoštovali drag dragega, so ostali skupaj v očetovi hiši in vsak izmed njih je pridno delal od zore do mraka. Tako so živeli v bogastvu do konca svojih dni.
Novo razbojništvo glavarja Užunova.
Sofijski listi priobčujejo senzaei-jenaine podatke o razbojniškem napadu z: j p, lasnega tolovaja Uzunova na potniški vlak v ckolici Berkovi-ce. Razbojniki so izropali 40 potnikov. Uzunov je spravil moške potnike v bližnjo čuvajnico, žene pa te v vlaku pustil na miru .
List "Praznične veste" trdi z zve- | /j s tem napadom na vlak. da%U-| zur.ov ni izropal potnikov, temveč j da jih je le prislil. da so poslušali J v čuvajnici njegov nagovor, v ka- j terem jih je v imenu vseh revolu- 1 cijonarjev pozival k skupni borbi, zoper sedanjo vlado. "Sedem let j se že borimo." je zaključil Uzunov i ■ za svoje ljudi in sc bomo borili dotlej, da dosežemo svoje cilje."
Ostali listi ne priobčujejo govora, pač pa objavljajo vsebino pisem ki jih je Uzunov poslal vladi, prebivalstvu in uredništvu "Utra". -Gcvore, da ie Uzunov poslal pismo tudi bolgarskemu kralju Borisu, ki pa ga oblast iniso odprle. Pismo i vladi se glasi:
"Tirani, vi ste ubili 30,000 kmetov in našega voditelja. Vi želite ubiti tudi zemljoradniški savez. A tu ne boste uspeli. Mi, ki smo učenci Bo-teva in Levskega. se bomo borili do uresničenja svojih ciljev Vi ste ubili več dobrh Bolgarov, kakor so jih Turki v 500 letih bolgarske suž-nosti. Ubili ste našega učitelja, ali niste mogli zatreti naših idealov. Narod si bo sam postavil svojega voditelja". Pismo je podpisal Uzunov. kot "učenec Stambolijskega'. Pismo nosi datum 9. novembra t. 1.
V	pismu na prebivalstvo apelira Uzunov na vse dobre Bolgare in splch na vse one, ki ljubijo Bolgarsko, predvsem pa na opozici-jonalce. svetujoč jim. da nadaljujejo b^rbo proti vladi.
V	pismu na uredništvu "Utra" protestira Uzunov proti poročilom tega lista, da bi bil on s svojimi tovariši izropal potnike pri Slome-
' ru.
Nekateri listi zatrjujejo, da je razbojnik Uzunov s svojo tolpo pobegnil preko meje. Uradno poroči-
lo o razbojniškem napadu Uzunova pa tidi. da so orožniki in policija za petami Uzunova in njegove tolpe. Po poročilih nekih listov so oddelki orožništvo že obkolili razbo.i-niško tolpo.
i
2 milijona ljudi umrlo j od gladu
|
| Iz Pekinga poročajo, da je v kitajski pokrajini Šensi v zadnjih j štirih mesecih umrlo 2.100,000 oseb. ! poleg tega pa je 1.300.000 oseb tako bolnih, da je računati z njihovo smrtjo. Položaj je postal tem slabši. ker je pritisnil hud mraz. Ameriški misijoni so se obrnili do predsednika Hooverja. da bi uvedel akcijo za pomoč stradajočemu kitajskemu ljudstvu, kajti sami vsega ne zmorejo.
LETOS BO DOSTI
ŠAMPANJCA
Kakor poročajo iz Pariza, je vinska trta v Champagni leto* dobro obrodila, bolje nego v kateremkoli drugem letu po vojni. Lansko leto sicer ni bilo dosti slabše, vendar je pretilo, da se bodo cene šampanjcu radi slabih letin prejšnjih let dvignile. Ta nevarnost je zdaj odstranjena, tem bolj ker je pričakovati, da bo tudi prihodnja letina izborna. Že večkrat so namreč opazili, da se dobre letine vračajo periodično in obsegajo vsakokrat po tri leta. Zadnjič je bilo to v letih 1919 — 1921
Božična nakazila
ZA VAŠE
sorodnike v domovini.
Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite Čim prej, in šicer iz d veli razlogov:
PR.VI0* želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en
___ teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če
nam naročite nakazilo šc pred koncem novembra*
DRUGIČ* *elilno Vam računati dinarje še po naši sedanji * Cent. Fred kratkim se je začela nakupna cena dinarjev nekolik« dvigati ter je mogoče, da bomo prtanorani povišati tudi svojo prodajno ceno. SIcer se pa nadamo, da bomo lahko ostati pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali.
KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE NA
SAKSER STATE BANK
82 CortUridl-Street ' j New York, N. Y.
• - . 1
■ t . .-. *- < «
Velik STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd/
KWNnmstnBitiiitfiUfl
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki sc vrše po svetu.
. WiWaHSmifilMI
CENA
»Kj v
m $1#
GLAS NARODA
2WW. 18 STREET NEW YORK
DRUŠTVA
tt NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
O G L A Š U J T E
/ - »
"GLAS NARODA" ne eita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Radovljica. 9. novem bra.
V	radovljiškem okraju zadnja leta. odkar je pobegml nevarni vlomilec in ubijalec Ankerst. ki -edaj premišljuje svoje grehe v avstrijskih zaporih, ni bilo slišati o kakih i posebnih hudodelstvih. Zadnji cas | pa po vseh gostilnih zopet slišiš, da je bilo sinoči tukaj, pred sinočnim j
! tam vlomljeno in pokradeno in si- ' cer povsod zelo spretno. Celo o poskušenem ropu pripovedujejo. Napaden je bil neki. od večern"«a vlaka iz Otoč prihaiajcči potnik.
Precej bogat plen so pred 14 dnevi odnesli tatovi v Podnartu. Vlo-! mili so v novo poslopje lesnega in-| dustrijca Antona Pogačnika in v : gostilniške prostore Javorja. Pri Pogačniku so zlezli v pritličju se | nahajaiočo pisarno skozi gornji del j okna, takozvani prezračevalnik. Iz j pisarne so poskušali odpreti v go-[ stilno vodeča vrata z vitrihom, kar j pa jim ni uspelo, ker je til na na-nasprotni strani v ključavnici ; ključ. Pa so na spreten način napravili v vratih, sestavljenih iz [ majhnih javorjevih deščic, odpr-| tino in nato cdprli vrata v gostil-j niško sobo. Odnesli so za kakih 5000 i ' Din tobačnih izdelkov, nov k'ohuk in nekoliko ponošeno sulmjo. Dober plen so odnesli tudi pri Javorju. Po odtisih čevljev v blatu pod oknom I je bilo soditi na dva vlomilca, ki j naj bi se po velikosti razlikovala j kakor Pat in Patachon. Ljudie pa i sc baies tucli videli v okolici Pod-! narta tiste dni dva taka postopača Vlomljeno je bilo tudi v okoliških vaseh. V noči od srede na četrtek je bil izvršen vlom v prodajalno v Žabnici, kjer tudi tatovi niso odšli praznih rok, in pa v postajno p^olopje istotam Sledovi so bili slični onim v Podnartu.
Orožništvo nu vsem Gorenjskem
l se je trudilo, da izsled: zločince, ki
i
I so v zadnjem času vznemirjali pr."1-j bivalstvo. PoseLno marljivi so bili i orožniki iz Krop;', v čijih rajonu se | je dogodilo največ vlomov. Nepre-j mano so bili v službi kl*-.tb izredn» j neugodnemu vremenu. Povsod si ! jih videl. Največjo pozornost pa o i posvečali seveda državn; cesti.
| Ko sta v ee-rtek t »o poldne takalu 'ob cesti pod T ubniui pri Podnartu k roparska orožnika, sla prišla mi-' iti o d'"a mlajša možakarja: 1: ikor J Pat in Patachon Orožnika st i j stopila. na cesto in ju pobrala. , kam in odkod. Popotnika sta ka-: j hladnokrvno odgovorila da grest i iz Kranja v Radovljico. Oožnifra pa j nista bila s tem odgovorom zadovolj j na in sta želela videti tudi kake ( izkaznice. Na odgovor obeh tujcev, da jih nimata, se je prvi orožnik dotaknil žepa večjega popotnika s pripombo: Mogoče pa le imate kak papir v žepu, da se bližje spoznamo!"
To je bilo za možakarja usodno, j Orožnik je otipal — samokres. ' 'Roke kvišku!" je zadonel poziv. Možaka sta dvignila roke in orožnik je izvlekeli z žepa preplašenega tujca revolver sistema "Buldog". Aretacija.... Možaka sta mirno šla pred orožnikoma preko savskega mostu v Ofočah do železniškega prehoda pjred Makteljevo gostilno.
V	trenutku, ko sta zločinca sto-
i
pila na železniško progo, je manj- j ši, ki je malo pred tem izjavil o- ' rožnikom, da je trgovski potnik Ži- j rovnflc, rojen v Britofu pri Kranju, j vrgel od sebe prazno aktovko in skočil v grmičevje rastoče ob pro-
gi. Ko je leze! skozi plot. ie obvi-sel med smrečjem njegov nov dežni plašč. i:i ea je Žirovnik na'brz n--kje ukradel
Iznenadnje rožnikov je izrabil tudi pajdaš, ki-trdi. da se piš? Poni-kvar. ter stekel v drugi sm^ri p»>"i postaji Otoče. Dočim sta orožnika hitela za Žirovnikom. so sledili Po-nikvarju mizarji, ki so n ^d tem pn šli iz bližnje Markteljeve delavnice. Pričela se je divja gonja. Neki čevljar je zagnal v bežečega Ponikvar-la sveženj kopit in ga precei dobro pogodil. Ko je Ponikvar zapazil na postaji ljudi, je zavil čez o-toško polje proti Savi. Tam so ga dohiteli delavci. Videč, da ga hočejo prijeti, je pograbil debela kamenje in hotel planiti na zasledovalce. Ti so se trenutko razbežali. i:-~j€bno. ko jim je grozil, da jih bo postrelil. Ko pa je Ponikvar zavil proti savskemu mostu so mu delavci zopet sledili na primemo razda- ; lj in zagnali huronski krik. Vse je sličilo brakadi na lisico, ki se jc braki boje prijeti.
Baš takrat, ko je šla divja gonja za begunom preko savskega mosta, je neki okoliški lovec streijal na divjačine v goščavi, v neposredni bližini mosta. Ponikvar je tt-daj nekoliko postal, uverjen. da je nanj streljal orožnik. Lovec, ki je iz divjega klika povzel za kaj gre, je stekel proti Ponikvar ju in ga dohitel pred Pogačnikovo gostilno na Po-savcu. Tam sta mu med tem zastavila pot posestnik Kvac in pa cestar z dolgo cestno grebljo. Izne-nedani Ponikvar se je ocivldno zbal orožja in odložil debelo kamenje, s katerim se je prvotno nameraval braniti.
Vsi spehani so prihiteli na lice j mesta tudi ostali zasledovalci, ne- i kateri obroženi z močnimi palicami. Koncem konca so Ponikvarja prisilili, da je sedel pred Kvačevo hišo. Parkrat je sicer se poskusil, da bi sc rešil, enkrat je segel po puški, druglič po cesta rje v i greblji. a na-zadi je je moral odnehati. Kmalu dospevši orožnik je beguna uklenil. j Iz previdnosti, posebno, ker je P - ! nilevar grozil, da se celo povezan ne ; boji orožnika, da lahko vrže v S. - i v o. če ga lioce, je orožnik uporabil, sc drago, ciuljso v. rigo in ga skrbno iral v Pod na rt. Spotoma sc rri je pridružil re drugi orožnik, ki < je med tern povrnil z brezuspešne-za.sledovr.hju 7« Žirovnikom.
Ko o Ponikvarja prignal! v Polr r.ar: jr Ciril Plačnik prozna! '\j njem svojo zimsko suknjo, ki mu je bila pred štirinajstimi dnevi u-kradena. Ponikvar je seveda iz u-kradene suknje iz rezal monogram in trdi. da je suknjo kupil v Ljubljani. na starini, česar mu kajpaK nihče ne verjame.
Tako je na prav čuden način prišel v roke pravice opasen zločinski tip. Ni dvoma, da se bo v kratk?m , tudi njegov pajdaš znašel na var-1 nem in gorenjsko prebivalstvo bo i zapet enkrat rešena nočnih obiskov:
~_
I
BREZPLAČNI POUK.
i
j BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se fele nauči-j ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite j se za pojasnila ▼ ljudski šoli štv. j 27, East 41. cesta v petek zjutraj j od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413.
Po izložbah krzn:<: ev !ri eti- J gantnih mednih iy±>y u. igra kožu-hovii-i v ten. ča.. prevladaj ■ • vlo-:'0 modni oku e p	nad
nje. da ci nji vtismi svo.t ; ;ča" S*- ' vedi p? sili ljudi baš visoka cen.i I i- iuh.vine. <j i.- .•,<-• ozirajo v -.ia-našnph prilikah t;. :< » n.;:a: v i modnt zahteve bolj n* ^o pri drugih delih oblačila velju lu načelo. da nosi vsakdo to. kaj" ima.
Kožuh kot oblačilo je sicer tako • star kakor človeška obleka sploh
Že v ledeni debi se je človek o- . blačil v živalske kože. človek v kamenem dobi jih je pred rabo že ! strojil. Da. v dobi brona, je postal' kežuh celo že moda in so ga smatrali l;at nujno potrebno dopolni- j !o k ostali obleki vsakega odlič- ; nejšega človeka. Stari Germani so i čili glede krzna, ki so ga nosili, že | zelo izbirčni in čeprav jim v doma- ( čih gozdovih ni manjkalo primer- : nih živali, vendar so dajali pred- ' nest dragocenim kežuhem iz p-z-, nejših ruskih dežel. S primerno. bavno proceduro so znali celo pri- J rediti imitacije kož prekomorskir. živali, kakor poroia Tacitus. Rim- (
Ijani so smatrali nošnjo krzna za '
i
barbarsko navado, kar jih pa ni i cviralc. da bi ne izdajali ogromnih i vsot za uvoz germanskega krzna. V zgodnjem srednjem veku so nosili' kcžuht naj prvo samo ocillčnjaki in nt k a francoska modna novost je bila ta, da so jih barvaii rdeče. Pozneje se je kožuhovina udomačila v nižjih slojih v takšni meri, cia so ji začele cene strahotno naraščati.
Karel Veliki Je bil letu 808 p.: -! Ijen oiKtirati krznu niaksimain cene menda oiio prvič v čl" ve&ki zgodovini, da je zgodilo n -1 kaj takšnega.
i Nadaljna • . • . v ->■•■• -• čim daije lepsf in clia^ocenejšt kr znarske modne kre;iriic. ki n: ;o po drznosti zamisieka pra\ oic za-: estajtiie za dajiašnjimi. Posebi»o znamenita so bila na pr. kozuhovi-nasta oblačila ruskih m poljskiii velikašev Takrat so si ti iw* z lahkote omišljali takšna oblačila, saj je stala najdragocenejša .'ivalskn I koža iz Sibirije komaj en žepni nož. Rusija in Skandinavska sta bili glavni deželi za izvoz kož in marsikatero mesto, kakor na pr. f Hamburg in Lipyko. Jc postalo ve-
: liko in bogato.
1
V	času empira in pozneje je mo-| da kožuhovino precej zanemarjala.
Izmislila si je samo dolgo, ozko boo. 1 ki pa je kmalu izginila. Sele proti ! koncu prejšnjega stoletja je postala kožuhovina v vseh oblikah in [ s vrh ah p'^dmet neprestanih modnih sprememb, ki jih še danes ni konec, baš danes ne. Nemogoče Je • našteti vse te evolucije in revolu-j cije. ki jih je doživela kožuhovina I v tem razmeroma kratkem času sparedno z evolucijami in revoluci-' jami modnega okusa. -
V	nekoliko letih je dandanes takšnih sprememb več nego prej v celih tisočletjih. In ni videti, da bi bilo treba spreminjanja, dopolnjevanja, ponavljanja in novega u-stvarianja kaj kmalu konec.
T
NAZNANILO in ZAHVALA
S '.ažr.im srčen. . '______ .... : i». .	j. r. ir p;.-
.lateljerr da i'- umil ::.o . . .1
»J olki MJl^ll
Di 21. septemora •• iMal se v can, zveče y i.m lekel •>e ne počuti di.bro. Ker ni naslednjega dn ■ vstal k-; p'-nava' :-mo sii fi-eda'.. kaj je ž njim. L«v.ai e nepremično. Pot icai"
zdravnik ;.e ko W ural .
Poke j nik je bil žv član drus-va v. Alojzija	J .S rv
y'Conetrfaugh. Pa: Pogreb ••	i 2f • nbra popoidr
po katoliik"ir obredu. To ie bi' prvi poareb pri novoustanovljen slovenski let; rv. Tereziie v John-sio-vn. Pa.
Pokojnik bil • hI h-- d. i: . <o.-i»an.-?k re i: D; lenjskem. V Ameriki je bival 3;; let. Zapušča mene. sedem otrok in brata.
Hvala vsem prijan j len:, ki io ga obiskali, ko je itžal na mrtvaškem odru. hvala odboru društva s^ Alojzija za vso pomoč in za darovani venec, hvala Fathru Mikiavčiču za lep govor ter vsem, ki so se udeležili pogreba, darovali vence in dali na razpolago svoje avtomobile za pogreb na pokopališče sv. Roka. .
Žalujoči ostali:
MARY KAPLAR. soproga JOHN, FRANK, TONY, JOE. LOUIS, sinovi,
MARY, JOSEPHINE, hčeri: MARKO, brat v Coloradi.
. Conemaugh, Pa.
///.' f-f ' :
NAZNANILO in ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znan-I cem tužno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede mojim I otrokom skrbno mater meni pa ljubljeno soprogo
Ano Tratar
Umrla je v sredo 20. novembra ob 2. uri zjutraj v moli navzočnosti v Memorial bolnišnici po operaciji slepiča. Kljub' najboljši postrežbi in zdravniški pomoči ji ni bilo mogoče rešiti življenja. V bolnici je bila 9 dni.
Rojena je bila leta 1903 i.a Rakovniku pri Št. Rupertu na Dolenjskem, Jugoslavija, kjer zapušča mater Alojzijo Kalčič ter štiri sestre in tri brate.
Tu v Ameriki zapušča, mene žalujočega soproga in tri male otroke in sicer Pavel Jr. 7, Marion 6, in Ana 3 leta.
Pogrešamo jo nepopisno. Mali otroci vprašujejo za mamo, ker ne zavedajo se še britke izgube drage matere | Pokojna je bila članica Slovenskega Samostojnega društva [ v Waukegan. katero se ie udeležilo pogreba korporativno z društveno zastavo.
Pogreb se je vršil v soboto dne 23. novembra dopoldne iz hiše žalosti v cerkev Matere Božje in od tam na Ascension po-I kopališče kjer je bila pokopana v priravljenem družinskem [ prostoru.
I Zahvaljujem se tem poljem vsem sorodnikom, znancem in
I prijateljem za izraze sožalja. ko so io pokropiii. ter za na krsto položene vence in cvetlice.
Mr. Joe Polansek in družina. Mr. in Mr Joe Bevic \z Chicago». Mr. Frank Opeka in družina. Mr. in Mrs. Fnurk Po-I glayen, Mr. in Mrs. Andre Prosen. Miss Leona Vozel. Mr. .i Mrs. Anton Oblak. Mr..in Mrs. M. Novak, Mr. iu Mi- A. lie, Mr. Anton Kerzič in družina. Slov, Samostojnemu društvu, Mr. in Mrs. C. E. Kieler, Mr. Tom. Kennedy in Mr. A. Faldisaner. j Obenem se zahvalim tudi prijateljem iz Chicago. 111.; ki so se potrudili priti k pogrebu pokojne, ter vsem tukaj; ki eo dali pri pogrebu svoje avto„iobile na- razpolago.
j	* Zalujcči ostali:
PAVEL TRATAR. soprog PAVEL Jr.. MARION in ANA. otroci. g, Waukegan. 111., 25. novembra 1923.	__


•QLA9 K A B O D A
s-s
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER M, 1929
The LARGEST BLOTSRI DAILY ta C. I- A
MAŠČEVALNA LJUBEZEN
KM Frant-oski spisal Gcorjes Ohnet.
Za Glas Naroda priredil G. P.
Mttftmaa&taMSBMgaTO
(Nadaljevanje.)
DRUGI DEL.
Šesto poglavje.
V	majhni zeleni trati, ki je oblivana od sinjega valovja šumečega mora, vstran od deželne ceste, ki vodi v La Condamine, se nahaja "lor-berjeva vila" Na vrtu, ki se stopnjema vleče do morja, varujejo mimoze in tamarinde pred solnčnimi žarki.
V	majhnem rondelu sredi peska, je preživljala Anina čltajoč ali ple-loč svoje dneve in tam jo je iskal ter našel vicomte, ko se je vrnil iz Monte Carla po pogovoru s Tristanom.
Anini je bilo treba pogledati v njegov obraz, da je vedela, da mu treča zopet ni bila mila. Sedaj si ni več prizadevala prikrivati pred njo j svoja čustva in vsled tega je bil po izgubah mrk in potrt, kot je bil pre- \ šeren in razuzdan, kadar je dobil
Z mično nežnostjo ga je znala Anina zopet razveseliti ali pa se ve- ; seliti ž njim, kadar je bil dobre volje, čeprav je prav Iz svojega srca za- ( ničevala igro ter storila vse. kar je bilo v njeni moči, da odvrne Andreja od nje. Ljubila ga je prav tako strastno, kot se je neprestano opravičevala pred seboj ter udano prenaša-vse njegove neumnosti.
Ne da bi je poljubil, je omahnil poleg nje v naslonjač ter vprašal brezbrižno, kako je preživela dan. Smehljaje mu je odgovorila, da je či-lala in vezla, zrla ven. na morje in da je bila v njeno veliko veselje pri njej gospa de Prejean. ki se je mimogrede ustavila v Monako.
—	Tristan je ni hotel spremiti. — je dostavila z lahnim vzdihom. — > rahločutnosti, kot trdi. To me je zelo žalostilo. kajti iaz ca imam zelo rada ter bi te 7elo veselila zopet videti ga
Te<Iai spm jaz na boljšem. je odvrnil dc Preigno. — Na&el sem t,a namreč v kazinu.
Ali si govoril ž njim?
Temeljito, to ti rečem!
—	Ah!	g
Anina je vrgla skrben pogled na Andreja. Sedaj je ime.a strah pred vsako Ftvarjo, kot da je vedno v nevarnosti. Nad vse rada bi ga vprašal;! o čem .sta povorila tako dolgo med seboj, a si ni upala, ker se je ' bala razsrditi qa On pa je odgovoril na njeno neizgovorjeno vprašanje.
—	Ne vem, kaj mu je pripovedovala gospa de Prejean. — je rekel.! — a meni se zdi, da si dela velike skrbi za tvoj materijalni položaj.... Ali i si rekla kaj, iz česar bi se lahko sklepalo na pomanjkanje denarja?
Vroča rdečica je oblila lice Anine.
Ti se mi pač ne zaupaš? — je odvrnil s kretnjo odpora.
Ne, dragi, ne! Poznam tvojo brezbrižnost napram denarnim vprašanjem in mislim celo. da greš v tej stvari nekoliko predaleč ...
—	Kaj hočeš reči s tem?
—	Ne govoriva o tem. To je tema. katere se midva sploh ne smevs dotakniti. Ni bilo prav, da sem namignil na to. Tristan je kriv tega ... On nI govoril takorekoč o ničesar drugem kot o tvojih premoženjskih razmerah No, torej ... tvoj mož ima tvoje premoženje v rokah in to je prav! Veseli me. da je vsaj na enem polju tvoj dolžnik!
Anina je dvignila obrvi. Nobena stvar ji ni bila bolj mučna kot če je prišel pogovor na Trelaurierja in kolikor je bilo mogoče, se je izognila vsakemu spominu nanj. Ona ni mogla namreč misliti nanj. ne da bi se ji skrčilo srce od žalosti. Oddaljenost in ločitev sta očividno osvetlila spomin na njega. Ni več ga ni videla kot nekdaj, pač pa je v njenih očeh zrastel, postal bolj plemenit ter dosti boljši. Malomeščanstvo je skoro popolnoma izginilo iz njega in Trelauritr se je izkazal tako velikodušnim napram njej, kot bi ne mogla nikdar misliti si.
Na vsak način je spoštovala moža ter stremela za tem, da ga varuje pred vsemi žalitvami.
Na povratku iz kazina je razmišljal o izjavah Tristana in domneva, da ji bogati bankir zadržuje denar, ga je brez dvoma zelo razljutila. Stvar se mu je zdela kot poneverba v njegovo škodo. Če pa si drznil
zapustiti da sem imel zopet srečo pri igri. Z Anino se je zopet pričela sivar! MoJe najboljše kalkulacije se ponesrečijo in niti enkrat ne pride na dan moja barva. Človek bi v resnici lahko mislil, da ima prokle-ti bankir pred seboj napačne karte, kajti povsem redno pospravlja tudi moj denar! Naj bi vse skupaj vzel vrag! Ničesar ne morem opraviti proti temu izkoriščanju!
Prižgal si je cigareto ter pošiljal dim v oblake. Beseda njegovega komornega služabnika, katero je izustil danes, mu ni mogla priti iz uma. T«* prefriganec se je danes zjutraj obnašal skrajno sumljivo, a Kontno je pričel vendar govoriti:
—	Moram se ohrabriti ter zaupati vicomtu. kar me podi naokroe že od včeraj zvečer! Sedaj pa vem, da me gospod vicomte ne bo izdal. Gre namreč že za naslednjo stvar:
Neki Italijan, ki je v službi pri knežji rodovini kot kurir, je prišel v majhno kavarno, kjer se sestajajo ponavadi vsi služabniki. Pritožil sem se nad strašno smolo, ki me že dolge časa preganja.
—	Tudi vas, mojster Arthur? — je posegel vmes vicomte.
—	Da, gospod, — je odvrnil Arthur ponižno. — Sreča ne dela ni-kake izjme med gospodarjem in služabnikom. Oprostite, gospod vicomte. da se izražam na tak način.
—	Tepec! Pravzaprav bi vam oprostil, če bi mi lahko navedli sredstvo. kako od pomoči tej strašni smoli!
Arthur je pomežknil z očmi ter napravil skrajno ponižni obraz.
—	To sredstvo mi je navedel Italijan. V prihodnjih dnevih bi lahko zaslužil na stotine in tisoče če bi imel dovolj časa. da razkrijem skrivnost...
(Dalje prihodnjič.)
LETEČA HIŠA
Junkersove delavnide so dogradile svojo prometno letalo, ki mu bodo dale radi njegove velikosti ime "Leteča hiša". Dolgo je 23 m, visoko preko 5 m, krila mu merijo 45 m. Ta krila so tako velika, da bodo namestili pod vsako po dva ! motorja in celo po en prostor za del potnikov.
V trupu so prostori za brezžično napravo, za navigatorja, večji del potnikov in kuhinjo. V spodnjem delu trupu je velik prostor za tovor in pošto. Ta prostor bo radi 1 svoje teže služil obenem kot stabi-1 lizator.
(Cretan je Paraikov
— Shipping Newt —
BANOVČEVI KONCERTI.
1. decembra: S. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet. Mich. 15. decembra: Milwaukee. Wis.
Svetozar Ba novec, 381 E. 160. St.. Cleveland, O.
5.	decembra:
lit (jrasst, Havre
6.	decembra:
I.e dt- France. Havre. (Skupni Bo- • iifcni izlet.) •
Vu'ranla, Tr?t Xlajeailc. Cherbourg
IVnnland, Cherliourir, Antw^riwn ' l!erlin. Cherbourg. Hrenien
I
7.	decembra:
I'residcnte Wilson. T*-st Ueviathan. Chf-rbouitf, Brein«-n Wen'iiitn. Boulogne Sur Mer. Hot- 1 tcnlam
9.	decembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg
10.	decembra:
Conte Biancamano Nai>oH, Genova
11 decembra:
Stuttgari. Boulogne Sur Mer, Bremen
Republic, Cherbourg, Kremen
1
12.	decembra:
s^t. l^ouic, Cherbourg. Hamburg I loma. Napoll, Genu* a. Ftunce, Havre
13.	decembra: ISereiigarla. Cherbourg
14.	decembra:
r.remen. Cherbourg. Urtmen <Jeorj:e Washington, Cheit>ourg. Bremen
V.il»-iidam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Minnekahda, Plymouth, Boulogne Sur Mer 19. decembra:
Columbua. Cherbourg, Bremen
26.	decembra: ltf.<-hamlreau, Havre
27.	decembra: Mauritania, Havre Minnesota, Cherbourg
28.	decembra:
Deuttchland, Cherbourg, H.unburg
Boiiin! stcuoni lzl«t. — t. d»c.. "ilf d« F-anca".
Božič v stari domovini.
Vi ne morete napraviti večjega veselja onim. v starem kraju, ki so Vam 1'ubi in dragi, kakor če preživite božične praznike v njihovem kro gu. Pridružite se
VELIKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO
NA ENEM IZMED SELEDEClH PAR NI KOV
TUSCANIA na Havre v soboto, T. dec.
Pod osebnim spremstvom g. S. Vukovich-a.
BERENGARIA na Cherbourg 14. decembra
Spremljevalec g. A. Markus. Naši izkušeni spremljevalci Vam bodo olaj šali vse potne težko^e. ter skrbeli za Vašo in zadovoljnost na poti od Ne>v Yorka do vašega cilja.
Rezervirajte si takoj prostor pri svojem lokalnem zastopniku, ali pa pri
udobnost
CLJNARD LINE
25 Broadway, N EW YORK
POZOR, ROJAKI '
Is naslova na listu, katerega prejemate. Je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja,' temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem slede-| čih naših zastopnikov.
Summit. J. Horvath.	Johnstown, John Polanc. Martin
Waukegan, Frank Petkovšek in Koroshetz.
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cuiig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello.
i Ježe Zelene.
Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povše. Virginia, Frank HrvaUch. j MISSOURI
, St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M M. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA
Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternishar. Little Falls, Frank Masle.
Walsenburg, M. J. Bayuk.
prigovarjati mladi ženi naj zahteva od Trelaurierja obračun, bi prišla Indiana
oba v skrajno mučen položaj, iz katerega bi se ne znal izmotati.	Indianapolis, Louis Banicb
Kot da bere njegove misli, se je tudi Anina vdala mračnim razmi- ILLINOIS iiekom kot ljubimec, a njene misli so vsebovale še več trpkosti.
Trdno Je rklenila, da ne bo nikdar več govorila z Andrejem glede denarnih stvari, kajti to zadrževanje je smatrala za potrebno, da se en moti medsebojnih odnošajev, a okoliščine so jo vendar prisilile ytoriti ♦->, česa se je predno vedno skrbno varovala.
Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet. A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel. Joseph Hrovat. KANSAS •
Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec.
MICHIGAN
i Calumet, M. F. Kobe
Detroit, J. Barich, Ant. JanezicJ
La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Koba) Springfield, Matija Barbcricii.
—	Dragi prijatelj, — je pričela, — jaz ne vem pravzaprav, koliko mi je še ostalo od mojega premoženja. Natančno nisem nikdar vedela zneska, a Izza enega leta sem potegnila velike vsote iz Pariza in sicer dostikrat.... Jaz moram zračunati, kako visoki so ti zneski, da vem. kako je z mojim premoženjem Enostavna poštenost zahteva, da se ne pustim podpirati od Trelaurierja, če živim daleč proč od njega...
—	Brez dvoma pravilno! — je pritrdil Andrej smeje — In na koga se hočeš obrniti, da dobiš zanesljive podatke?
—	Da lahko bi pooblastila svojega notarja, nekega gosnoda Hu-tlna. Vse to pa bi prineslo vsakovrstne formalnosti, posarije in aruge stvari Ni navada teh gospodov uravnati kako stvar gladko in hitro in vsled tega smatram za najboljše, če se obrnem na Bernauta, prokuri-! MINNESOTA
Nt a bančne hiie.	Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa
Izvrstna ideja! S tem se bo preprečilo javnost in v najkrajem uian> Frank Pucelj. <•:«:- • «A->. - vp<. l '.od v tvnie odnosa j • Če pa bi trenutno sedaj po- Ely- j0s- J- Peshel, Fr Sekula. trebcval.i, ena rja. kdo bi ti ga pfeskrbel? „	•
—	Saj imam vednar cekno knjižico hiše Berante.
Kaj'1 Florcntinski bankir koraka še vedno z nama?
Mer.i se i da celo gaiopira. — je odvrnila Anina z medlim u-
mevom. - Ta hiša ima na vsak način izvrsten kredit, kajti kamorkoli prideva je njeno ime zlato. Jaz nimam poguma sešteti številke^ t a Ionov kajti groza me je skupne vsote!
Obraz Andreja je izražal presenečenje.
—	Da. ali st bila tako strašna zapravljivka? Imel sem s seboj tri- ' stodsoč frankov, ko sem zapustil Pariz ... Seveda, v Flodenci so kaj j Mtro izginili TI pa. Anina, jaz sploh ne razumem, kako si mogla toliko porabiti!	..	IjT.j®.
—	Tebi sem ga dajala, najdražji, — je odvrnila mirno — kot si mi dajal svojega.	.1
Sklenil Je roki ter jo poljubil nežno, <y zahvalo za to velikoduš ' no izjavo, ki je nekoliko razbremenila njegovo vest ...
—	Ah, že šest mesecev me zasleduje nesreča. — ji je šepetal, držeč v rokah. — Pokoriti se moram za pajino ljubezen. Sreča pri igri se je umaknila cd mene!	jj B	j
—	Ne igraj ved, Andrej, nato boš popolen. Ta strast je tvoja edina 'napaka, a Je strašna!	-"
—	Da. rad ali nerad jo bom moral odložiti, — je priznal skesano.! — Neumno Je vendar vedno zopet in zopet izgubljati! Ah, če bi se mi i le še enkrat hotela sreča smejati! Pred najinim odhodom mi je bila| tako naklonjena!....
—	Ali sem ti Jaz prinesla nesrečo? — je vprašala Anina o točno.
—	Ah, če bi jaz le kdaj mislil na to! — je odvrnil raztreseno, do-čim si je-mislil sam pri sebi:
Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmilšek, Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel.
OHIO
Barber ton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik.
Euclid, F. Bajt.	! WISCONSIN
Girard, Anton Nagode.	j Milwaukee,
Lorain, Louis Balant in J. Kumše Jos. Koren.
UTAH
Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet.
Joseph Tratnik in
Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Kikelj. OREGON
Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Clarldge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Grafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek.
Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman.
West Allis, Frank Skok. •
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert.
Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda:
V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA X našim' cnartim1 parn'hf: Nenadkrltjiva poatreiba In ku< hinla v »itn razredih.
—$ 19 S.—
Iz NEW YORKA d t LJUBLJANE «" NAZAJ
4 modernem 3. razredu 4 Vojni davek 15 P'>«e!»eJ>
HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH
Za puvratna dovoljenja In .1ru-ge Informacije ue obrnite n* lokalnega agent* tUl ua —
Hamburg-American line
n BK01DWAT. NEW YORK
K DNI PREKO OCEANA!
U ......'■■'^■ir^^rrr^s- \
Najkraji« in najbefj ugodna pot ui ootovanje na ogromnih oarnlklh:
ILfc DE FRANCE 6. dec.: 17. jan 110 P M.) <7 P. M.'
FRANCE 12. decembra. »6 P M <1
PARIS 24. januarja. 15 P M.) ,
Najkrtjta pot po tnesnicl. V<ukč- , J« » ^aebni kabini ■ vaenil m- dernl ml udobnosti — Pijana In slavo*! frascoaka kublnja !*re<Sno nitke cene f ^	V^raAaJte kateregakoli ,
•	oootljiKenegm agenta .
^ FRENCH LINE,
W^^fet 1» »TATE STREET JLaaiK3l. N1W YOPK. y. Y. |
HOLLANH
I I AMERICA LINE U
v "starem kraju"
Obiščite tvoje sorodnike in prijatelje tekom prihodnjih boi čnih praznikov. Potujte * znanimi HOLLAND parniki.
"VEENDAM" .................... 7. dec.
"VOI^ENDAM".................... 14. dec.
Ta odplutja bodo pod oaebmm vodstvom uradnikov družbe.
Znižane cene v tretjem razredu
za tja in nazaj. Zl ^.jasniia vpradajte kateregakoli agentu aH
HOLLAND-AMERICA LINE
24 STATE STREET
NEW YORK 1
I
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50.
New York City je $7. celo Jeto Naročnina za Evropo Je $7. za celo leto.
— In vendar Je resnica, da sem imel izza časa, ko sem te ljubil, iz-' vanredna smolo! Niti en srečen sunek ni prekinil cele vrste izgub! Al! je res mogoče resničen pregovor, da ima smolo v igri Mil, ki ima srečo J y ljubezni? Ob Času markize Uourgiron je bilo prav tako. Moral sem jo
BOZIC V STARI DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Eoiič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe —
ILE DE FRANCE
BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929
Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro.
Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov Ui piiite na	—
SAKSER STATE BANK
SS COtftTLANDT STREET	NEW YORK, N. T.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIO^CEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
U
Kako se potu* je v stari kraj b nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen po to rati 9 star? kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtlja&l In drugih stvareh. Vsled na&e dolgoletne skušnje Vam mi ramoremo J dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno te prvovrstne brzo-parnike.
Tudi nedržavljanl zam>*rrjo potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u po~rxkiiev (Return Permit) iz Washington a, ki je veljaven ca eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 8. mesecev in izii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem f stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem to oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da f prošnji označijo, naj w jim pošlje na Barge Offico, New York, N. T.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, cnaia jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim ; prosilcem, ki Imajo prednost v kvo-S ti In U no: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, • ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Tt >0 opravičeni tio prve polovice kvote. Do drago polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
(Z COBTLANSV 5T8XXT NEW TOKE