PoStnlna plačana v gotovini* jtev. 11. MeseCna priloge „H0VE P0M0UUB0VE PODOBE*. V Ljubljani, dne 18. marca 1925. teto ». ..............'-—E.......■ !■ Illlll—MMMMM^———. ———~--1--- I ■ .............III LL.HI .1—11 | UMI .............................I .................Ml | .IIMHIII.H IMII I. I ..........M. III .11 .1 II. I »I ■ »I..... .H.mi.l.ll ....... khaja vsako sredo ob 6 cjutraf. — Ccn». 35 Din celo leta. — Za inozemstvo 60 Din. — PoMmszna številka 1 Din. — V iaceratnem del« vsaka drobna vrstica ali uje prostor 10 Din. m um Spisi in dopisi ee pofiljajo UredniMvs »Novega Domoljuba«, naroJnioa, reklamacija ia insarati pa Upravo Utvm »Norsf Doaoljaba«« LJubljana. Kopitarjeva ulica. Žalostni pojavi med siov. ljudstvom. Zadnja »Domovina«, ki je plača t-, a sa-b, da grdi slovensko ljudstvo ter ga sramoti, piše pod zgornjim naslovom o »strašni posirovelosti med našim ljudstvom«. Pač pa hvali razmere v Mncodo-liiji, kjer je menda sam paradiž. Ce je kaj po.iirovelosti med našim ljudstvom, je treba poiskati vzrokov. In ti ležijo na dlani. Pri zadnji poroti — In te prinaša Do-aiovina kot drrfia« »strašne poairovelosti naJega ljudstva^ — so se obravnavali dvoj-ci zločini, umori In tatvine. Sedaj pa poglejmo, i?, kakšno Šolo prihajajo talci morilci in tatovi. V Stopanji vasi sc je pred mcccci iz-*t$H umor, Id ga jo Izvršil fant, ki jo izčel Iz sokolstva in v katerega družini do vedno brali brezverake časopise. O tem smo žo takrat poročali, čez nekaj mesecev se je v Jati Stepanji vosi izvršil nov umor — zopet ga ima na vesti mož, ki prisega na liberalni ovengelij, Lansko leto je na Igu zaklal neki Sokol Orla, ki je hotel miriti v nekom prepiru. Pa poglejmo sokolsko plese, ki trajajo skoro povsod do zgodnjega jutra. Lahko si mislimo, kaj pomeni n. pr. za pošteno deklo oelonočni ples med pijanimi fanti. NI čuda, da tudi ob priliki takih plesov pride clo pretepov in umorov. Tako je bilo lansko *oto v Mojstrani, kjer je nekdo ob priliki eokolskcga plesa smrtno oklal svojega sovražnika, tako jo bilo letos na Igu, kjer so |e ob priHki sokolslcega plesa vrSil pretep, čeprav udeleženci niso bili sokoli. Saj tudi ni čuda: pijača in noč imata svojo moč. So-Kolskih ponočnih plesov pa jo brezštevilno, ®ato so podivjanost in posirovelost mora Širiti med ljudstvo. In drugo, kar vpliva na ljudsko vest, gled® umora nI več tako natančna, je v Sloveniji imamo znano organizacijo, " Jo Domovina proslavlja do neba. Go ki so iz vsega srca za to organ iza-"lo, imajo na vesti par umorov, k! niso bili kaznovani Imajo na vrati ceJo vrsto nasilnih dejanj In pretepov, ki 00 bili plačani od tistih ljudi, ki vzdržujejo In plačujejo Domovino. In še m nam dobro v spominu pretepi in nasilja ln streli po ljubljanskih ulicah, ki bo silno »vzgojno« vplivali na vso tiste, ki so že itak nagnjeni k nasilnim dejanjem. če pa jo vsa liberalna javnost odobravala ili zagovarjala to umoro, nasilja, pro-tepo in jih slavila cel o kot velika dejanja -- ali jo potem kaj čudno, da sl&botnejši ljudje izgubijo pravo smer in si mislijo: 5e »mojo to gospodje, Id jih za nasilatva 5e hvalijo in plačajo, zakaj ne bi mil Prav jo, da pridejo pred poroto vsa nasilsiva, a pni, kl bi morali priti, so tisti, ki izdajajo 1 Domovino« in »Jutro«, ki sta brez dvoma največja povzročitelja »strašno posirovelosti našega ljudatvac, o kateri hinavsko piša »Domovina« ter nam stavi za zgled Macedonljo. In tatvine I Če kradejo visoki gospodje iz ljudskega premoženja, ia sicer milijone, aH nI najbližji sklep, ki ga naredi k slabemu nagnjen neizobražen človek: če smejo le-ti iu niso kaznovani, zakaj 110 bi smel jaz. »Domovinas pa je tista, ki zagovarja in ščiti in hvali ter do neba povzdiguje te gospode tatove. Vrhu tega pa »Domovina« tako vnete in goreče blati in sramoti vse, kar jo v zvezi 7. voro in duhovnikom, da mera vsakdo, ki Jo bere, Sčasoma izgubiti vso spoštovanje do tega, kar c-ziranja duhovnik v cerkvi: spoštovanje do zakramentov iu do božjih zapovedi. Če pa ni več zakramentov -- kako raajlmo je Število onih sokolov in orjuncev, ki redno prejemajo sveto zakramente — in če ni več spoštovanja do božjih zapovedi, kaj naj sledi ia tega drugega kot posirovelost, umor in tatvina? In nravno propalost, kl se marsikja polraše med našim ljudstvom l Poglej v »Jutro«, kakšne grda in pohotne romano in dogodbaeo prinaša, ?amo zato, da s takim opoMdm berilom pridobiva bravcev. Za strahotno pohujšanje, Id ga a tem Širi, se no meni. In ^Domovina« ti priporoča v mnogi številki knjire, kl jih dostojen človek niti v roke ne tfrime, ia ki pomenijo za mladega človeka tak p&deo r pohotno«! d« se bo le težko še dvignil. Naie organizacijo, najai bodo Se cerkveno ali svetne, opravljajo v preganjanji po3lrovolostl, ki se izliva Ia liberalnega časopisja, zlasti iz »Domovine«, »Jutra«, ogromno in težko delo. Hvala Bogu, tudi uspešno, četudi so vedno vse n® posreči S posebnim ponosom moramo ugotoviti* da se naši fantje, vzrastli v naših organi« zacijab, na splošno zelo dobro drže. Ko M zadnjič odhajali fantje k vojakom, tedaj al videl naše fanto z orlovskimi znaki: niti enega med njimi, ki bi ec mu poznala ka»» ljica vina. Stroga navodila, Id jih ima}« baS v tem osiru Orli od svoje organizacije^ pridejo v polni meri do veljave. Bog dž^ da bi starai v vedno večji meri uvidevall, kako potrebna je za njihova sinove pošte« na fantovska druščina, ki jo ustvarja orlo*^ ska organizacija in kako je versko in mo» ralno nevarno za fanto, če zaidejo v sokol« sko tovarlšijo ali če jo njihova stalna dušni hrana brezverska in umazana »Domovina«, KA M G ARNin SUKNJO"" rs !Ho">fce obleta R. MfKLAUC - LJubljana. OOTEHTU PO i (ZBORNI fCASCOVOSTi vse manjvredne, ca«e$že !ssJ«3k«» ooarri m v vsaki tucovima. _ Kako S8 le ,yoIiIo*. Verifikacijski odbor jo dovršil svoje lelo. Pri potrjevanju mandatov niso bile prav nič upoštevane pritožbe in dokazi opozicije, da so se volitve vršile z velikimi goljufijami ln nasilji. Vladni poslanci to sami priznavajo in pravijo, da so morali tako delati, sicer pa ne bi dobili večine poslancev. Zato so bile tudi volitve vseh vladnih poslancev potrjene. V naslednjem prinašamo nekoliko egledov, iz katerih se da približno posneti, kakšne so balkanske volitve. Na volišču Senaj, kjer je bil izvoljen radikal, se kroglice sploh niso preštele, ampak so krutkomalo zapisali najvišje število kroglic za radikalnega poslanca. Dr. Pečic izjavlja, kako je v novosad-slcem okrožju moral bežati s 60 volivci pred svineenknmi, ki so letele na vse strani. >32 let sem bil poslanec,": pravi, ?pa ugotavljam, da se taka nasilja še niso nikdar dogajala kakor sedaj. Skrinjice so prestavljali na več krajih, da so volilce zmešali. V okrožju Raška—ZreČani so morali volivci — kakor je dokazal dr. Kumanudi — odpreti roko, ko so jo potegnili iz radikalne skrinjice. Ker pa je bil kljub temu izvoljen protiviadni kandidat, so nekateri predsedniki volilnih odborov ponaredili volilne zapisnike. S tem so zmagali radikali. V okrožju Kragujevac, kjer je opozicija dobila 47 glasov premalo /a izvolitev, so bili v mnogih krajih aretirani varuhi skrinjic Davidovičeve stranke in njih namestniki, in sele čez štiri dni izpuščeni. Predsednik nekega volilnega odbora je v enem okrožju prišel na volišče z bombo in revolverjem in nagnal volilce z volišča, tako da so morali volivci drugih strank od-i'i! Kač,'na. da nad tisoč volivcev ni moglo glasovati. Skrinjice niso bile postavljene v predpisanem redu. V mnogih krajih sploh ni bilo opozicionalnih skrinjic. Trdi, da so volivne kroglice presipavali na voliščih, kjer ni bilo varuhov Davidovičeve stranke. V Skopljanskem okrožju so če trnki pretepavali volilce in ko so se le-ti pritožili, so dobili odgovor, naj jih četniki ubijejo. Za Davidovičevo stranko oddane glasove so prišteli radikalom. Vladna večina pa je šla preko vseh pritožb ter je potrdila vse svoje poslance, kljub jasnim dokazom, da so bili izvoljeni le na podlagi nasilij in goljufij. Hrvatski in slovenski Vladna večina v verifikacijskem odboru je kljub jasnim dokazom o strahotnih nasiljih in goljufijah, s pomočjo katerih so bili mnogi vladni poslanci izvoljeni, predlagala narodni slrupščini potrditev vseh vladnih poslancev. Nasprotno pa je zavrgla vseh 61 Ra-iicpjh mandatov, o štajerskih poslancih SLS pa je sklenila, da se stvori poseben razgovor v narodni skupščini. Hrvatsko Uadiceve poslance je verifikacijski odbor, v katerem ima vlada en glas večine, predlagal, da se ne poUdijo; vladna večina pravi, da zato, ker »o proti državi. Potrdila je samo 6 hrvatskih poslancev, ki pripadajo Hrvatski zajednici. Proti volitvam štajerskih poslancev SLS so se pritožili liberalci, češ da je SLS vodila nasilno in protipostavno agitacijo. Pri tem je liberalni poslanec dr. Pivko tako udrihal po duhovnikih in obmejnih Slovencih, da je vsled glasnega protesta naših poslancev moral sredi govora nehati in jo predsednik prekinil se^o. Dr. liolmjec je nato razložil, kako so nasprolno žerjavovci nepostavno in z nasiljem agitirali: javne oblasti so delale za i dr. Pivka, časopise so ustavljali, občinske odbore razpuščaii, ponaredii so pismo kardinala Gasparija itd. Zato predlaga, da se mandat tir. Pivka razveljavi. Vladna veČina pa, ki jo že pri srbskih poslancih pokazala, kako upošteva dokaze opozicije, je potrdilu dr. Pivka, pač pa je sklenila, da se otvori o štajerskih poslancih SLS v narodni skupščini še poseben razgovor. V znak protesta proti takemu krivičnemu in nasilnemu postopanju so vsi člani verifikacijskega odbora, ki pripadajo bloku narodnega sporazuma in ljudske demokracijo, zapustili zbornico, kar je bilo zlasti radikalom zelo neprijetno. Najbrže pod vtisom toga odločnega nastopa so radikali potem glasovali za potrditev dr. Korošca v Ljubljani in potrditev kranjskih poslancev SLS, čeprav je dr. Žerjav vložil pritožbo proti ljubljanskim volitvam. Sklepi verifikacijskega odbora pridejo sedaj kot predlogi pred narodno skupščino, ki bo sklepala končnoveljavno. Jasno je, da hočejo radikali pritisniti s sklepi verifikacijskega odbora na Hrvate in na Slovence, da bi se odrekli avtonomiji. Tega seveda naši poslanci ne bodo naredili, ker vsak dan bolj vidimo, kako gospodarsko in kulturno propadamo radi 2er-javovega in Pucljevega centralizma. -W-- POSVETU _Šfc_ Našim bravcem, županstvom in zavodom pri- poročamo delavnico za itampilje Teodor Rablf, Ljubljana, Kolodvorska ulica it. 26. Velika izbira ŠTOFOV od 45 Din dalje, okslordov od 13 Din dalj«, rujave ln bele kotenine od 10 Din dalje, kainbrikov 13, 14 ln 15 Din za metr in vsega manufakt. blaga po znižanih cenah v trgovbij Mihaflo LAPUH, Skofia Loka, Spodnji trg — kapucinsko predmestje. Srebrne krone kupim. - Ponudbe na upravo lista pod »KRONE«. 1556 LANENO PREDIVO zamenja za pravo dom. platno ln sprejema laneno prejo v tkanje. Prodaja tudi lepo platno za rjuhe najceneje tkalnica »Krosna«, Ljubi)., Zrlnjskega e. 6. Posestvo ?kro< 40 oralov nflv gozda. ( ruacaivo lephni 0b«ei. Po,ioPji, v fep, r;v. nlni, 1 uro od Kranja, ie zelo poceni proda. Vefi se izve pri L. REBOLJ, KRANJ. P J6M Kovač nina £ t*^ 1 rrt°n'. »*▼ l\urauiiua Cuncfje. K ur« od poet. 1 h. - Leopold Bezlaf, Gnncije, p. It. Vid n. izven vasi Vtiroar-Ljubil. Delovanje koroSkih Slovencev na pro. inretnem polju. Katoliški Slovenci ao na Ko" roškem organizirani v S. k. soc, zvezi za Koroško, ki prav živahno deluje. Pretekli teden to imeli občni zbor, ki je pričal o lepem kulturnem gibanju med koroškimi Slovenci. Priredili so nad 100 sestankov 3 Izobraževalne tečaje, vprizorili 49 Knjig se je prečitalo nad 8000. V zvezi je včlanjenih 38 društev. Volitev predsednika nemške republike •e bo vršila 21. marca t. 1. Za volitev vlada veliko zanimanje. Stranke sc pogajajo za skupnega kandidata. Med kandidati se ime. nujejo bivši kancler in vodja centroma dr, ! Marks, dalje sedanji državni kancler dr, Luthcr in predsednik državnega sodišča dr! Simons, ki je začasno prevzel vodstvo re. publike. Največ izgledov na izvolitev inn vsekakor dr. Marks. Svet zveze narodov. Te dni se vrše i Ženevi (v Švici) seje sveta zveze narodov, Poleg drutjih važnih zadev razpravljajo tudi o vstopu Nemčije v »društvo narodov«. Izgredi ▼ Italiji. Fašisti neprestano razgrajajo in napadajo svoje protivnike. V Firenci je prišlo do velikih spopadov med njimi in bojevniki, t. j. tistih, ki so se ude-ležili vojne. Fašisti vlamljajo v lokale svo jih nasprotnikov in uničujejo njihovo imovino. Oblast pa mirno gleda to nezaslišano divjanje. Katoliške manifestacije na Francoskem, Po celi francoski državi prirejajo ka. toličani vclilce manifestacije za svojo pravice, ki jih jim hoče krotiti framazonska francoska vlada. V mestu I.avalu se je zad-njo nedeljo udeležilo take manifestacija nad 25.000 ljudi. Ženski dan v sovjetski RusijL Dne 9. marca t. 1. se je po vsej Rusiji praznoval mednarodni ženski dan. Vršila so se velika zborovanja, na katerih so nastopale ženske govornice, ki so so potegovale za pravice ženske in njeno enakopravnost z moškim. Iz Turčije, Turčija zadnja leta zelo napreduje in posnema evropske državo. Vpeljali so narodno skupščino, ki sklepa roo* dc zakone. Odpravili so že tudi tnnogo-ženstvo, kar pa se ne da tako hitro izvesti, ker je to star turški običaj. Vlada pa hoče biti tudi demokratična in je ta dni ustavila v Carigradu 3 nasprotne liste. Gospodinjah samost. kuharica ISCE MESTA v župniSču ali v kaki drugI polteni hisi. — Naslov pove uprava »Nor. Dorao* _ ljuba« pod Iter. 1588. KOLARSKEGA VAJENCA kateri se ja ie eno ali dve leU učil, sprejm« »a k o j J. LEGAT _ NAKLO. »FQ-lf %(( KOLESA, najboljša sedan|o*ti, »«* "" tiToie ,gXCELLA« doW* po originalnih cenah pri M. PLEVEL, podrti««® tvrdke J. GOREČ. PRESKA, Medvode. >57g Naznanilo Go«p*' JOSIp pogača* i* IZSTOPIL b alufbe »VZAJEMNE ZAVAROVALNICE. T LJubljani. »»« d Umrl Je t Ljubljani 8. g. p. Plodd fabiani, frančiškan. Po svoji veliki dobro-ti potrpežljivosti in gorečnosti je bil v l^ubljanl silno priljubljen zlasti kot spovednik. Mnogo icastarelih grešnikov, zlasti piod meščanskimi krogi, je spravil z Bogom ter jih iuj zadnjo uro pripeljal na pravo not. V spovednici je presedel od zgodnjega jutra včasih po cele popoldneve, popoldan pa Je nepretrgoma obiskaval bolnike. 8 tvojo ljubeznivostjo, prisotnostjo duha ter vztrajnostjo je omečil mnogo za Boga zakrknjenih src. Ko je nekoč prišel obiskat nekega na amrt bolnega polkovnika, mu Je je-ta, ko ga je zagledal pri vratih, pokazal ■ roko ter za vpil: marš ven. O. p. Placid pa ni izgubil prisotnosti duha ter odvrnil: Gospod polkovnik, v tej stvari imam pa jaz komandirati. In polkovnik se Je spravil t Bogom. Sličnlh dogodkov iz njegovega živ- rja je vse polno; razvidno pa je ia njih, je dal Bog blagemufrančiškanu, ki g« Je bila &ama dobrota, poseben dar, da je našel vrata tudi v najbolj breKverna erea. Bog mu bodi večen plačniki d 25 letnico svojega službovanj« ln delovanja v Jugoslovanski tiskarni Je obhe-fcl prejšnji teden njen ravnatelj g. Kari faeč. Pred 25 leti jo nastopil službo ko* stavec v tiskarni. Vsled svoje nadarjenosti podjetnosti in trgovske dalekovidnostl pa {e napredoval do vodjo enega največjih in najmodernejše opremljenih tiskarskih podjetij v naši državi. In baš to je velika nje- Kva zasluga: znal je vedno hoditi i du-m časa in o tehničnim razvojem tiskarske obrti ter Jo v tem pravcu razvil Jugoslovansko tiskarno v prvo tiskarsko podjetje v Sloveniji; zato ni čuda, da Je bil on vedno kažipot vsem slovenskim tiskarnam glede najmodernejšega izpopolnjevanja tiskamo in da poseduje danes Jugoslovanska tiskarna najnovejše stroje, kakršnih še sploh drugod v Sloveniji nI. O. ravnatelj »tava vprav radi svoje trgovake podjetno-iti — pa tudi previdnosti velik ugled v gospodarskem življenju našega naroda. Jubilanta iskreno čestitamo ln mu želimo naj-trdnejšega zdravja ter še BO letnico v Jugoslovanski tiskarni. d Za povzdigo kmetijstva. Kmetijski minister priredi letošnje leto celo vrsto kmetijskih razstav, ki so za napredek kmetijstva velikega pomena. Vršile se bodo povsod rasen v Sloveniji. Zakaj kmetijski minister nI več dr. Kulovec, temveč vlada ,V državi dr. Žerjavov centralizem. Slovenski kmet: plačaj davke, voli Žerjava, beri »Domovino« in tiho bodi! d Kaj je Marijina družim? Ali mislite, jfla to vea!e ve, dekleta? Ali mislite, da ve-jdo to Vaši dušni pastirji ali morda celo & škof. Kaj še? To ve samo »Domovina«, «1 piše v 11. številki 1.1. na str. 9, da »čosto <®i nič drugega, kakor navadna politična garda za pridobivanje moških ob volitvah« to da »Domovina« hoče »ožigosati njihovo ■VmmraČ Marijinih družbenic) svetohlln-«vo in hinavstvo, ki a« skriva ood firmo Marijine družbe«. Dekleta, sedaj vidite svojo fotografijo, kakor Jo Je naslikala »Domovina«. Zato, Marijine družbeaice, na delo za »Domovino«, ki bo kmalu o Marijinih družbah tako pisala, da bo nadomeatovala molitvenik. d »Domovina« ee huduje, če članice Marijinih družb delajo proti »Domovini«, češ Marijina družba je cerkvena organizacija, »Domovina« pa je političen list Zato da ne sme Marijina družba delati proti »Domovini«. Domovina Jo političen list, res Je to. »Domovina« pa je tudi list, ki piše proti verskim ustanovam, blati verske družbe, Rramotl duhovnike s namenom, da jim Jemlje dušnopastirski ugled. Zato je po katekizmu, katerega tudi »Domovina« pravi da spoštuje, dolžnost katoličana, da ne bore takih listov, torej da tudi dela proti razširjanju slabega časopisja, d Brezvorstvo »Domovine«. »Domovino« silno boli, ker »Domoljub« brezobzirno razkriva njeno umazano in brezversko pisavo, V svojih »Beležkah« je napisal neki »kmet« (Id pa je urednik Domovine sam, kar se pozna iz sloga) pismo, v katerem pravi, da ni v Domovini našel 6e nikoli nič brezverskega. Naj ta »kmet« v uredništvu »Domovino« pogleda št 18. lanske Domovine, kjer ta diSni list pravi, da smo kristjani Marijo dobili od boginje Venere (Id je bila velika nečistnica), Bog Ode pa je od grškega Zeusa (ki Je bil pre-šustnlk). V 10. štev. letošnjega leta piše »Domovina« v uvodnem članku, da so pravoslavna in katoliška vera iste vrednosti in da je tega mnenja celo katoliška cerkev. To se pravi, da sta resnica in neresnica enakovredni in torej obe Bogu enako ljubi. Ali je to brezverstvo ali ni? V isti številka se v Listku tako grdo piše o Marijini družbi, da mora vsak, ki Domovini verjame, misliti: Marijina družba Je samo ustar nova za svetohlinke in nečistnice. In tako dela Domovina ponovno. V inseratnem delu priporoča knjigo, ki so tako pohotne, ostudne, tako grdo obrekljive proti katoliški cerkvi, da je mlad človek ne more prebrati, ne da bi temeljito omajal svojo čistost in vera In sedaj naj Domovina še trdi, da ni brezverska in umazana. Dekleta, ki Vam je na srcu Vaše dobro ime in bcdcčno3t Vaših družin — v boj proti tej kugi v slovenskih domovih. d Nadebudni dijaki. Med družinami v Most aru je to dni veliko strahu in razburjenja. Njihovi 18 do 10 letni sinovi, ki so obiskovali tamkajšnjo gimnazijo, so brez »ledi izginili. Baje so se fantje namenili v Ameriko, ker jim na šoli vsled »nasilja profesorjev« nI več obstanka. Ob zadnjem polletju je padlo na mostarskl gimnaziji skoraj tri četrtine učencev. d Nov težok gospodarski udarce sta Slovenijo. Dr. Žerjavov in Pueljev centralizem je dal Slovencem zopet krepko brooj ki bo imela v gospodarskem življenju kaj žalostne f-bledice. Čekovni ravnatelj v Belgradu Je odredil, da se mora ves denar ljub- ljanskega ček. urada pošiljati v Belgrad, Dosedaj ga je čekovni urad nalagal v r2o venske denarne zavode, kjer bo ga dobivali naši obrtniki, trgovd iu industrije! na po« sodo. Tega denarja je vedno v zalogi okrog 50 milijonov dinarjev. Sedaj gre denar * Belgrad, obrtniki ia trgovci ter industriji pa naj bodo brez kreditov, delavci pa —« brez dela Sijajno napredujemo v gospodar« stvu pod vlado dr. Žerjava. d Braovlak ekočil s tira. Blizu Slavoa« skega Broda med postajama Slbinje in OrU jovao eo je 14. t. m. zjutraj zgodila težka železniška nesreča, ki k sreči ni zahtevala smrtnih žrtev. S tira j® skočil belgrajsld brzovlak, ki prihaja v Zagreb ob 6.55 min« zjutraj in v Ljubljano ob tričetrt na enajst dopoldne. Nesreča se jo zgodila blizu vest Radavanio, ker je počila tračnica na vel mestih. Štirje vozovi »o se prevrnili pi*« ko nasipa v jarek. Med ponesrečenimi r»> goni je bil tudi spalni voz. Iz Siska je pit« šla na lice mesta takoj rešilna ekspedicija, Ranjerdh jo bilo 12 oseb, ki so večlnomt Nemci in Romuni. Brzovlak je dospel r Z»> grob z dvema vagonoma ob 10.12 min. (me* sto ob 6.55 min.). Ob 9. dopoldne je bil red« ni promot zopet vpostavljen. Vsled nssre« če je bil prekinjen tudi brzojavni ia tel*' f enaki promet, ker je bilo izruvanih tudi več drogov in žica pretrgane. Tekom dn* va je bilo tudi to popravljeno. d 30.000 moslimanor se letos Izseli h Jugoslavije v Turčijo. Prihodnje leto p« 50.000. Turška vlada bo dala naseljenosti brezplačno zemljo ln žito. d »Občinska uprava« 2. številka Jc pravkar izšla. Vsaki občini in vsakemu ns« ročniku prinaša mnogo poučnega. V prvMS članku poučuje in odgovarja na vprašanje} Kdaj in kako se pridobi domovinska pr* viea s stalno nastavitvijo. Naslednji članek razpravlja o živinskih petnih listih. Toobs* devnega pouka so si želeli kmetski gospo« darji že dolgo. Nešteto potov in sitnosti jI t« bo s tem prihranjenih. V tretjem sester ku bo pa našol vsak župan in občinski odbornik prepotrebna navodila o najema« nja občinskih posojil. — Pod naslovom! »Vprašanja in odgovori«, pojasnjuje lisi tele zadeve: Izgon Iz občine, kedo progi** fia pota za javna občinska pota, komu (8 kako se smejo odmeriti občinska pota bi vzdrževanje, kolkovanje potrdil zeleznii carjem, razširjenje občinske ceste, dom« vlnstvo, mandat občinskega odbornika, ls pust iz državljanstva, občinski blagajniki drevje ob meji, pasa po gozdovih. — List je tako vzorno urejen, da se sam najbolj! priporoča. Naročajte ga l d V moški bolnici usmiljenih brato* ▼ Kandiji je bilo v L 1924 1305 bolnikov. Od teh jo bilo ozdravljenih 883, zboli* šanih 248 neozdravljivih 64, umrlo jih 38. Za drugo leto jih je ostalo 67. Število oskrbovanih dni je bilo 24.713. Posamezen bolnik je bil povprečno oskrbovaa 19 dni. Operacij je bilo 283, največ radi kilo (brun) 48. d 10 mašnih pesem je zbirka najnovejših Premrlovih masnih pesmi, ki bode vsem našim cerkvenim zborom zelo dobre došle. Vse skladbe so zelo pevne, melodl> jozne, no pretežke, obenem pa imajo v s* bi toliko glasbenih novosti ln pestrosti, d« iih iS užitek poslušati. Cerkvenim shoroo* ki se trudijo za resnično lepo petje v cerkvi, zbirko najlopleje priporočamo. Stane 10 Din, 5 izvodov 40 Din, od 10 izvodov dalje pa so po 6 Din. Dobivajo se pri Upra/i Cerkvenega glasbenika v Ljubljani (Pred Jkofijo) ter vprodajalni K. T. D. (Ničman). d L'mrl je v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani g. Avg. Sever, kaplan v Preserju. Bil ie šele poldrago leto v dušnem pastirstvu. 'okoj njegovi nadvse bladi duši I d Lmrla je širom Slovenije znana, vzorna voditeljica gospodinjskih tečajev gdč. Julija Jaklič. Kjerkoli je vodila tečaj, bo jo dekleta izredno vzljubile in se je ob njeni smrti marsikatero oko širom Slovenije porosilo. Bog ji bodi večni plačniki — Smrtna kosa. V petek 13. t. m. je umrl na Cvibiu pri Žužemberku g. Franc Alrvar, p. d. Bobnar, vzoren krščanski mož in vrl pristaš SLS. Bil je svoj čas dolgoleten občinski svetovalec, do smrti odbornik hranilnice in drugih naših društev. Pokopali so ga v nedeljo dopoldne ob ogromni udeležbi ljudi iz domače in sorodnih župnij, kjer je užival splošno spoštovanje. Svetila mu večna luč! d Izgon tujcev. V Združenih državah Amerike bodo popisali vse naseljence. Kdor so ne bo mogel izkazati z dokumenti, da se je naselil po postavah, ga bodo izgnali, pa naj je tudi že 20 let v Ameriki. Na ta način hočejo izgnati do 200.000 tujcev, o katerih mislijo, da so se nepostavno vtihotapili v Ameriko. d Poneverbe v deželni bolnici. Blagajnik deželne bolnice Hijacint Bukovič in njegov tovariš Ludovik Kramer sta v zadnjem času nad vse razsipno živela — eden od obeh je bil Sokol in Orjunec. Državni pravdnik jih je obdolžil, da sta poneverila deželni bolnici čez dva milijona kron in to v času, ko so bolnike metali iz bolnice, češ da ni denarja, kar je sodnik sam ugotovil. Hijacint Bukovič je vse priznal ter z vso odločnostjo trdil, da sta s Kramarjem sle-parila sporazumno in da sta si denar po-Steno delila na polovico. Kramar pa je zanikal vsako krivdo in trdi, da ni ničesar vedel. Da se dobijo še nadaljnji dokazi, je sodnFk preložil obravnavo na prihodnjo poroto. d Tri žrtve razbrzdanosti. Služkinja Marija Jerebova, ki jo služila v Bistri pri Borovnici, je imela ljubavno razmerje z orožnikom Adolfom Ogrincem s Škofljice. Povila je živo nezakonsko dete, ki ga je zadušila ter skrila v neki zaboj v kleti. Nato Je šlo obupano dekle k zdravniku, ki ji jo svetoval, naj se sama javi orožnikom. Dekle pa tega ni storilo, pač pa je šlo v Ljubljanico, odkoder so potegnili nje mrtvo trupla Prizadeti orožnik Adolf Ogrinc se Je radi tega v Škofljici s svojo službeno puško ustrelil. d Tatvine in vlomi v Ljubljani. V Ljubljani so se vlomi zopet začeli množiti. Prišli so iz ječe uzmoviči, ki so tvorili svoj čas dobro organizirano družbo ter hočejo najbrž ta svoj posel nadaljevati. Vlamljajo in kradejo vse križem, ponoči in podnevi. Jih bo treba zopet poloviti in za dalj časa spravi« pod ključ. — Velika tatvina na poštnem uradu v Kra- ajn. V no« na soboto j« bilo vlomljeno v poštni urad v Kranju. Neznani roparji »o si nedvomno že prej temeljito ogledali poštno po- slopje. V noči, najbrže po polnoči, so prišli od zadaj čez vrt do poštnega poslopja. Tam so si izposodili iz drvarnice par metrov dolg in zelo močan kol, ki so ga ošpičlli ter ž njim raztrgali mrežo v oknu. Skozi to odprlino sta se nato splazila dva vlomilca v notranjost, tretji jo pa čakal zunaj, da pazi. Roparji so bili zelo pazljivi. Kajti o polnoči je šel mimo poštnega poslopja na Glavnem trgu upravnik kranjske pošte g. Cof in ni videl ničesar sumljivega. Približno ob istem času so morali biti vlomilci že pri odpiranju blagajne. Z ostrimi škarjami so izrezali v trikotu kos blagajne ob strani, izrezali istolako drugo sleno in tako so prišli do bogate gotovine — Din 04.915, ki so jo naglo pobasali v svoje globoke malhe. Z mastnim plenom pa se vlomilci niso vrnili po stari poti nazaj, ampak so odprli glavna vrata na Glavni trg. Od tukaj so jo popihali nemoteno v Stra-žišče, kjer so si denar razdelili in odhiteli proti jutru v bližnje hribe. Sumi se, da so odšli proti Sv. Joštu. Vse sledi kažejo, da so storilci Trža-čani. To se sklepa radi dejstva, dn se zadržujejo samo v kranjskem kotu blizu meje, kjer jim je lahko uiti za slučaj nevarnosti čez mejo. Ker so kmetje v okolici videli prejšnje dni tri neznane osebe sumljivega vedenja, so varnostne oblasti podvzele vse korake, da ugotove njih idenliteto. d Duhovski naraščaj na Angleškem, »La Scuola cattolica« o padanju števila angl. protestantskih duhovnikov, Skof v Durkhamu je izjavil, da je padlo število v par letih za 4000, Vsako leto jih umre okrog 700, novih je pa le 250—300. Kot razlog navajajo nekateri preveliko obreme-njenje in »teološke težkoče«. Za kat. cerkev je stanje v tem oziru precej dobro. Kat. semenišča so precej polna. Podobno je na Irskem, kjer je protestantovski Trin-sty College imel pred leti 170 gojencev, danes pa le še 20. Naraščaja kat. duhovščine pa je toliko, da jih gre še precej lahko v zunanje misijone. sv Osem let živ pokopan. Blizu mostn Vllna na Poljskem so razvaline skladišč nekdanje rusko armado. Skladišča in kleti je ruska armada pri umika 1. 1916 doloma sežgala, deloma razstrelila; niso hoteli, da bi bogate zalogo prišle v druge roke. Mod raz-strelbo zalog je padel neki vojak v klet; nihče ga ni opazil in Rusi so pozneje mislili, da se je izgubil ali pa da jo padol. Poljska vojna uprava sedaj tam zopet zida ln so te dni eno od kleti odprli. In kaj bo dobili notri) Človeka, ki je celih osem let prebival tam, sam ln zapuščen. Najbujneša domišljija nam ga ne more opisati: popolnoma je bil poraščen, divja zver, zgubil j« bil spomin in vid. Kajti le malo svetlobe je prihajalo v klet skoz majhno zamreženo okence. Njegova obleka je bila seveda samo še cunja, Zlvel ee je izključno le od zalog ln konserv, ki so bile v kleti shranjene. Ven ni bil mogel, ker je bil vsled eksplozije vhod a kamenjem in bruni popolnoma zaprt. Peljali k> ga na prosto ln so mu dali jesti ln piti. A ni prenesel šolnine luči ln svežega zraka, ln je čez tri dni nmrl, ne da bi bil besedieo spregovoril. Poljska vlada ga je dala pokopati na pokopališču v Vilni z vsemi vojaškimi častmi. VOJAŠKE ZADEVE. Miadeniči-rekruti rojeni 1900. Nekaj mladeničev rojenih 1. 1900. J« leto« vpokli- canih. Če «o omenjeni ie služili v bivši avstroogrski vojski, naj si preskrbijo »uradna uverenja«, ki naj jih predlože komandi vojnega okrožja in jim potem ne bo treba služiti. Obvestitev vojaške oblasti o smrti vo-jaškega obvezanca. Občine morajo po obstoječih predpisih imeti vedno vse vojaške obveznike v evidenci, tako da ob vsakem času vedo za posameznega obveznika. Ako vojaški obveznik umre, mora županstvo o njegovi sinrti obvestili komando vojnega okrožja, da se to zabeleži v občinskem spisku. Pripominjamo, da traja vojaška obveznost do 55. leta starosti. Prijave vojaških obveznikov. Vsak vojaški obvezanec so mora odjaviti pri županstvu, ako zapusti občino in ae zopet prijaviti pri županstvu novega volišča. Vedno pa mora obvestiti svojo domovinsko obči-no o svojem bivališču. Vsakdo, ki pride v inozemstvo, se mora javiti pri našem konzulatu. Vprašanje. Sem prvenec rojen 1905 in pridem letos na nabor, brat je rojen 1. 1893. Ali imam pravico do skrajšanega roka? J! F. V. Odgovor. Ker ste prvenec in ker Vaš brat ob priliki vaSega nabora še ne bo 17 let star, imate pravico do skrajšanega roka, Vprašanje, Sem edini sin vdove in sem rojen 1. 1905. Imamo pa pri hiši svaka, ki je rojen 1. 1890., ki jc v vojski alužil 3 leta in je postal invalid ter dobiva podporo. Ali se morcin smatrati za hranilca svoje matere? Ali imam pravico do skrajšanega roka? A. B. V. Odgovor. Vprašanje ni jasno, ker niste navedli niti davkov, nili kaj dela svak pri hiši in če je on gospodar, ki ima dolžnost skrbeti za Vašo mater. Če je tako, tedaj je jasno, da sc Vi ne morete smatrati za hranilca. Če pa je posestvo materno in da Vi z materjo obdelujete, tedaj ste lahno hranilec toda le, ako ne plačujete nad 20 dinarjev neposrednih davkov kot edinec pa imate pravico do skrajšanega roka. Letošnje nabornike opozarjamo, da si pravočasno preskrbe vse listine, ki so potrebne, da dosežejo že ob priliki nabora razne ugodnosti (skrajšan rok, oprostitev). Zlasti so važne vojaške listine očeta in bratov b dalje rodbinski list. Potrdila o dav-kih pa ni treba, ker j* morala ista ie občina vpisati v rekrutni spisek. Dopusti, Na ponovna vprašanja poročamo, da iina po vojaškem zakonu vsak vojak po 6 mesečnem službovanju pravico do 15 dnevnega dopusta. Seveda je odvisno od vojakovega vedenja in njegovega poveljnika, kedaj se mu dopust dovoli in če se mu dovoli tudi daljši dopust. PPP|/| ip Anton PraJnikar proklicutara ■ ntJvLIl*« in obžalujem besede, ki sera jih govoril o Janeza Trdini ia Kostrevnice v go« stilni pri Janežiču na MlinSab. *739 POZOR, KOVAČI IN KMETJE I Dne 25. marca 1925 ob 1. ari popoldne s« "" JAVNA DRAŽBA V ki« Ivan« 2»vbl ca Vrhniki, Nova c»>la 385. Prodalo ae bo kovUko orodje, vrtalni «tro|, nakoval In primožev, 1 meh, i »rlbtplata«, 2 pl"»«n. 1 parizar, 1 polpokrita ltoSja, ve« predmetov za vozove ter io razne druge stvari, t73' r»r«'nri-fH'niTu-»-r-r« ltOVTB Piti LOGATCU. Nekdo vlači Itovtarje po časopisja, ka-teretra posten človek niti v roke ne prime. Ni nam do tega *• mašo pel na koru. Pred corkvijo je bil ; Strašen slavolok z napisom: Let 541, odkar 1 je zvezal Gospod! — Ohrani Vas še dolgo Jjubi Bogi« Na straneh slavoloka pa letnici 81. I. 1875-31. I. 1925. — Sv. mašo in slav-Postni govor so imeli g. kaplan Milavec. Cer-je bila premajhna za vso ljudi iz vasi in J*®»ce, ki so v tolikem številu prihiteli po-*««at to izredno siavnostl — Vsi štirje zlato-Poročene! so prav zdravi In veseli prišli ta ua" v cerkev in pred oltarjem po 50 letih zopet obnovili svojo zakonsko zvestobo! Mi vsi — zla&tl njih rojaki iz Iške vasi — jim želim vsem štirim, da bi živeli zdravi in srečni še dolgo let med nami! IG. (Par ranuHivj^lL) Pustni torek zvečer jo bla tudi letos ▼ SokoL domu maškerada. Bile so tudi razpisane nagrade za najlepše maske. Končala se je ta maškerada okoli tr<*h ponoči. Konec je bil ta, da m je vršil na to na cesti pretep, pri katerem sta bila ranjena dva moška in — ona deklet Tisti, ki so sc pri tem izkazali, pravijo niso bili ravno Sokoli, ampak so se na sokolski maškeradi v nočnih urah okrepča" in usposobili za take lopo predpustne manevre. Baje je vzrok temu, ker pri neki poroki fantje niso dobili za tolar tistih tiso-čev, katere so zahtevali! Ranjence so takoj odpeljali v Ljubljano v bolnišnico in par dni nato so prišli že nazaj. — O tej maškeradi moramo povedati še to, da je prišla v SokoL dom tudi hčerka nekega ižanskega posestnika. Bila je tako »okusno« opremljena in tako »dostojno« oblečena, da so se nad njo zgledovali — celo ižanski Sokoli ki glede tozadevnih ženskih predpustnih uniform niso ravno preveč rahločutni. Ali je ta gospodična dobila tudi nagrado za najlepšo masko, o tem ostno izročilo na Igu molči. — Kapi fini ja na Igu nujno prosi za popravilo. Cujemo, da se občina brani popraviti kaplanijo. čeprav jo jo dolžna popravi jat L Koliko je resnice na tem. borno poročali, ko vso stvar zvemo od zanesljivega vira. Vemo, da je občin« Ir ▼ proračunu za 1. 1925 odpravila obč. naklado na vino ln meso, češ, da občina gospodarsko tako dobro stoji, da ne potrebuje teh naklad na vino. Pivci pravijo, da sedaj ni vino nič cenejše, kot prej, temveč da J« še poskočilo, dočim pivci padajo, ne sicer pe številu, pač po tleh, ker je na Igu med vsemi vasmi ▼ Sloveniji morda najbolje preskrbljeno za veliko število gostiln: saj je samo na Ign — piši ter beri 12 gostiln. — C« je kaplani!« v tako slabem stanja, kaj zato! N« ljudski šoli. — pravijo, — se okna ne smejo odpirati, — ali pa prav na lahko, ker je nevarnost, da okno pade na tla in koma neprljotno skrajša življenje! Sicer pa — kot rečeno — o popravi kaplanije kaj več povem, ko bomo zanesljivo zvedeli, kako je s stvarjo. ČATEŽ POD ZAPLAZOM. (Razno.) Marsikomu je poznana naša gorska vas, saj vseko leto roma nešteto romarjev na božjo pot k Mariji zaplaškl. Njeno svetišče smo preteklo leto zopet dvignili eno stopnjo k popolnosti. Dozidali smo en zvonik, ki ja docela že končan in pokrit, ljudje so kot domači In iz bližnjih fara pomagali donašat! material n« strmi Marijin griček t zavestjo: da kar se Mariji da, jim bo stotero povrnjeno. — V Čateža smo p« pričeli dobaviti material in kopati temelj za novi ljudski dom. Ustanovili smo tudi orlovski odsek, ki bo tudi Lnel svoje zbirališče v novem domu. Orli pridno pomagajo pri delu. le žal, da se je pripetila nesreča pri streljanja kamnja, da Be je en fant ponesrečil in smo ga morali dati v bolnico v Novo mesto, kjer so mu radi tožke poškodbe vzeli eno oko. — Neki dopisun Ž o v najamazanejšeta časopisa stresel svojo ezo na našega častivrednega g. župnika. Da ii na njegove klevete odgovarjal, se ml ne zdi vr«Mlno, še manj pa potrebno. Zasluge, ki si jih je pridobil med nami, odgovarjajo n« vse. HOT1C. Dne 13. t. m. Je ugrabila neizprosne smrt v najlepšem cvetju mlado življenje Ivana Grlčarju. Pokojni je bil star komaj 18 let Naj y miru počiva BOHINJSKA SREDNJA VAS. Na dopis v liberalni »Domovini« št 19 se mi no zdi vredno, da odgovorim. Poživljam pa dopisnika, da pride s pravim imenom na dan, da vsaj vem a kom imam opravit«. Ugotovil bi tudi rad kolikokrat in kolik« ml je ta laži-demokrat že dal birc. —< Janez Grm. ST. VID NAD LJUBLJANO. V nedeljo 22. marca se igra v Ljudskem domu igra Stari in mladi. Ker je vpraša, vanje za vstopnice že sednj veliko, prosimo, da si jih naši obiskovalci pravočasno oskrbe. Pred prodaja vstopnic je od 19. 3. v trafiki pri Kautman. — Na praznik 25. marca J« Oriiška akademija. Nastopijo prvič z lepimi vajami, ki se bodo izvajale na Slov. orlov, taboru. IZ ŠMARCE PBI KAMNIKU. Zadnja številka »Domovine« nam je prinesla dopis iz naše vasi oziroma lare. Dopisnik se jezi, da naš g. župnik ni dovolj politično in versko ia-obražen, da pa je rato naš Kranceij na dan volitev letal od volivca do volivca, da gredo ja gotove valit, češ, gre za vero. In tretji* se jezi-nad Matijevim Janezom, da je pri volitvah marsikateremu odpri oči, ko je volil prvo skrinjico. Dalje se jezi, da J* moral baš on priti v odbor električne zadruga. Kajne možje, jezi vas, da n* dobite te stvari v svoje roke. Zdi se nam, da Jo nikdar ne dobite, ker ste v pravem časa pokazali svoje značaje. Ka* se pa tiče našega g. župnika, mu izrekamo vat Šmarcani zaupanje in visoke spoštovanje Ur is-javljamo, da vedno ia povsod dela ia blagor vseh (uranov brez izjeme. Ugotavljamo tudi. d« ima g. župnik političnega ia drugega znanja tolike v malem prsta, kot celo šmorsko napredniaštve v glavi, dasi se ne udejstvuje v toliki meri kot ga opisat« »Domovina«. Ugotavljamo, da vas žene edine I« nepremagljivo sovraštvo do duhovščine. Kar se M tiče Kristusovih naukov, pa pripominjamo, da jih je zelo, zel« potrebna, n* same imarsko napredna mladino, temveč tudi nekateri starejši možje, koti* ri vsako nedelje med božje službe uganjaj« mM burke no stopnicah, ki vodij« no kor. GORENJI LOGATEC. (Milijon.) Od 1. d« 8. marca lete« ime imeti sv. misi-Jon. Vodili se go ii. eo. jezuitj«, ia sicer oo. Alojzij Žužek in Viktor Kopatin. Dnevne sta biU dv« pridigi in sa vsak stan i« en« posebej. Nad vse krasno je bilo procesijo, v četrtek zvečer — neštete se bile množice, ki se spremljale Najsvetejše • prižganimi svečami. Todi hiše, mirne katerih ee Je premikala procesija, so bile lepo razsvetljen«, za kor hvala vsem tomošnjim posestnikom in sto-novaloem. Obhajanib je bil« nad 2600 Ijadl, pridige se bile dobro obiskane, odlikovali s« se zlasti molj« in fantje, ki s« res v obilnem kevilm prihajali poslušat misijonarje in prišli tudi k sv. ^povedi. Dol Bog, do bi to misijon kakor draged tudi pri nos prinesel nove prerojenje v duhovnem oziru. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Posledica slabe vzgoje, sod liberalizma, s« J« zadnje iase pokazal v tem, do se teden za tednom sliši e tatvinah. Ta se vidi, kam človek zabrede, ie posluša mesto božjega evangelija, evangelij liberalnega časopisja in liberalnih agitatorjev. Vel e tem enkrat prihodnjič. — V nedeljo, dne 29. mavca pe popoldanski službi božji bo v >Draštveni dve-raui« občni zbor Konzumnega društvo. Pride tndl govornik iz I^ubljane. Zadrugarji, Člani Konzumnega društv«, zavedajte se svojih dolžnosti! Kupujte vedno le v svoji trgovini, liberalni .1 pa napovejte bojkoti V nedeljo, S9. marca po vsi na občni sborf SUHOB PBI METLIKI. (Bazne novice.) P« dolgem pričakovanja sme končno dobfll tudi pri nas dvo bronasto zvona, katero je blage* slovil noš domači g. dekan Jak. PavloviU dne 4 t m. Isti dan sto bila tudi dvignjena v zveidk župne cerkve sv. Jožela, do n« be sameval pravšnji najmanjši zvon, ki je bil ostal sam od luiM zadnje svetovne vojske. Do smo si nabavili omenjeno svona, ie največja zasluga naših vrlih re> Jakov v Ameriki, ki se poslali de 130.000 K. Ose. bite gre največja zahvala noblraveem gg. Petni Pe-i#var, Ivanu Petrli in Antena Ivee. Lanske let« m tnjiili vašcaul pri podrulnici sv. Marta * B.ifiiaj) vasi tudi dva bronasta svona s pomočjo amerikan-»kiii dolarjev. A ista težko «skata So treijfga to-voriKi Zaio vaičani, vzdramite se iu kupit« ga, da bo pel vohu t 6ih( »n vam v ponosi Bliinja nni.uska šupau cerkev * Rudaioviiiiii dobi » kratkem dva skuhb. Tako torej bodo »tiaro v vseli »erkvaii Buokrog zvonovi oaHanjcvali eaflt božjo, samo us.-a sosedna župnija Radovica žal nima So auvib /vonor. Posebno eo »am čudno sili, da pri Eu.druiuiri «v. Mar jote v Bojanji vasi. k« je bilo msko leto ioti'40 navduženja sa avonove, Se danes nimajo nobenera. ilonda bodo i:-; ni od najbolj-lih, ki jiii '.nko dolgo delajo! Vaižaai, kaj pravite M to V Dvio !>. !. m. jo umrl (n *iko Orli«, ecrkveni pcfec, v r.tr.rMii BI iei, SJdeJiJil se jo svinje »vc-tovac- tej jc, kjer si je bil nakopa) kad revmati-«em, ki ga jc moti) posebuo zadnja leta. ZapKčca leni g peterimi otroei. Blag tna spomin! IZ atiOHKJBGA KOSCA 8BLSKE DOLRvli tlioliivl-c .Milno delo.) Drugo »edeljo rnar.a srno v lJr.uuai.ab v svoji »redi imeti predavatelja od zdravfitveaega odseka g. Podlimoarskega. Dopolduo jo t Namera domu •bSirno rasUgnl Škodljivi vpliv alkohola bo človekovo telesno in dnino življenje, slasti žolski mladini. 1'epojdi;« je base-l odraščenim v iivib podobah — kalor v kinu — poiek nesrečnega življenja pijf.i tdariee.a človeka. Zeio poneni prizori! Letos to teko bolj malo fcidamo m nepotrebno pijačo, ker imamo v.:ied malo aaidciiCiiiii polov lo skromen zaslužek. imeli smo pa ledi dooii putreb-•ih stroškov turadi napravo novo električae razsvetljave. llobro se nam je obneelal Obctnjo so nr.ni »a dobri rasi, ko bo neutnoruno dotami selški po, fiiikar k nai.i v drugič pripeljal kakega fjrsi.ljan-zkeea iupana; tedaj bomo «e i:ue!i lastno ps.i.i po vsi Jelovei in ratitovbki planini, lahko bomo dalj žganju slovo, ko bo obilica lepe iivinico in dot ti mleka piti. fiT. PETER PRI NOVfcM KLSTU. Drago postno nedeljo mo oskrbela na&a dekleta prijateljem polteno zabave in srčne k«'(uro prijeten popoldan. Poleg pevskih točk, ki so v splošno ugajale, a« je vprisorila »Skrivnostna šarita*. Občinstvo, ki Jo do sadnjega kotička napolnilo dvorano, je izreklo željo, naj bi »e predstava naslednjo nedeljo ponovila, kar s« je tudi Igodilo. — Na ialost pa moramo ugotoviti, da J« skušalo par neoteeancev pri predstavi udeleiencein pokvariti nziltk. Znani novomeški Žerjavov agitator ja prišel ta dan Da vse igodaj v St. Peter ter vabil svnjo »verue« v gostilno, na sestanek. L« malo se mu jih je odzvalo. Sestanek kot tak Je bi) (•rej lahko takoj pri kraju. A popivanja ni bilo konca od prvo maše do li. nre popoldne. Ob tem lasu, ko je ljudstvo hrumelo k predstavi, je pri-drlo par pijanih lerjavoveev pred »Dom«. Na eosti stoječ., je sačel novomeški agitator — ta blesteča BovomoSka »inteligenca« I — sbadati zbirajoč« s« (•ste, čel, poglejte jih nenmne kmete, kako zapravljajo denar, ie jib bo treba s davki pritiskati! a ep os redno pred vhodom v dvorano pa Je razgra-falo Id igro nasilno motilo par nahujskaneev. V •setenjo predstave s* je posebno odlikoval 48 letni Kailjar, tisti Koiljar, k) ie imel 8. lebmarja čast •a dobro plačilo tavati zerjavovo skrinjico. Nad 100 navzočih adeloleneev J« ogorčeno obsojalo su-»•v« obnašanje plačanih razgrajačev, obsojalo pred-rsom Koiljarja, ki M mo pač bolj kaaalo doma •trok« nčiti. kakor mnogobrojnlm gostom delati •emir. Komar prija taka »mika, kakršno a ostjo pa«d svet ierjavovei, tarna vettimo: »Dober teki« rrt »a« v Si. Petro pa ni prostora sa tako »kul-km. TBKBELJEVO. Kasni-etnihl rajžlrjajo • meni nenmn« laži, o«i>!avljen Jo bil radi goljufije, nereda in go-Terov, ter so najll nad njim tako utvari, da nikdar »*č ao bo smel voliti niti voljen biti; čisto izklju- lano je, da bi bil ie kdaj župan. — Do danes sploh p) e goljufiji, neredu in mojih govorih nič kouiita-Mranega, niti, d« bi bil kaj povila dal ta aumnlče-•|® » teh stvareh. To je golo boganjo In nesramno »trehovaiije, ki ima namen »zeti mi dobro imo pri veeh, ki isio poznajo ter zbegat! volivce, sla bi »oltll sedanje čl«uio gereatskega sosveta z« eb-o-ibisjnrfke, Ne bom jim branit tei^a, toda |i?iwil mi dobro Ime, in hkrati volivno svobodo, C no bom dovolil brej dokazov. Vem pa ta kriv. podkupovanja, katera ategn« pri prvih volitvah Škodovati enemu prisednitiu sedanjega gernutskega sosveta trebeljovskega, ker je to ie javno suanu stvar muogib oMskbov, — Tretieljero. dne iS. marca l&ib. — Josip tisJe, bit"'Si išupaa občino Troboljov«. 6T. JEDNEJ M A DOLENJSKEM, Zr-lnlii) «mo poročali o aeilaoljl la laliL aft-»prosnikov', ki to jih i;iili pred občiaakinii volit-»d mi. O tem d'iiei So rctl Ker jo v jeseni po-gorelo gospedarsko poilopjo g. iupuika, no ii citirali s tew, na če ims.jsjo, ne bo treba delat! novo stavbe. Sedaj, fco ao tiinigali sa iO gjasov, tio imiiju 13 odbornikov, ko se jhn jo izpolnila njihova srčna Soljo, da jo Piro iupaa, te žo hvalijo, da s« oai sa.-branili, da se bo treba delali. Itfi ima kratko noge, liberalni agitator pa kratko pameti Naravnost frdo pa jo to. tia imajo samovtojueži a&še mate poiiest-Bike bi kajiarje ta tako nespametno, da »o brijej« it njih noree, ker so jim sa vprašanje, kdaj bodo seniijo delili, odgovarjali, da so na pufitni torek le merili. V Kajstijskein listu je dopisnik vedno očital dosedanjemu občinskemu odbore slabo gospodar-sivo, dasiravno so naši odborniki dobro gospodarili l>i to tr.di tirni dobri gospodarji. Kar so pa tiče ssovih liberalnih odbo.Tiikov, bi lahko niaraikaj rekli — roseu par igjem — posebno o nosilcu kmečko-delavske stranko. Za nas prbitažo SLifif velja boij kot ttdnj: fevoji k svojimi Sklonimo enkrat Ei voslei; Vsj vedno ie v kou^umne druživa, U 6e v gostila©, vedno lo v naSo. FAEA rni KOSTELU. (Volitve.) Volitve r itaii občini ko sx*lo dobro la> I>adle. SLS Jo dubila 2G7 kIiihov, rcpubiikanci i9, Žerjav pa (siruo 6 kIhkov; torej Žerjav Iu republikanci so naiuidova)! »a ravno 6» trla-»uv. Ostitie stranke pa ne pridejo sploh vpo-S (« pop. orlovska akademija (lepim sporedom. V nedeljo 22. marca ob fot 3 pop- Pa bo lepo predavanje s skioptU-Jimi slikami. i n Celje. Na praznik, dne 2C. niarca vpriuori JrainMičiU odsek Orlu na Polzeli v veliki dvorani larodnaga doma v Celju mano A. Medvedovo žalo-fcro: >Za pravdo in srce«. Snov igre je rgodovin-fia, ter vzeta iz časov, ko no so pod geslom: V boj ti staro pravdo — zbirali naii predniki pod Gub-Kovo zastavo za boj proti graStttkoui. Vahimo ia bporarjnmo občinstvo i« mesta in okolice, naj ne Eamudd ogledati ai uprizoritev t« velik« in vsled lobiiniosti in množice oseb, le malokjo mogoto juprizorljive slovenske slovensko žaloigre. Zučetofc (točno ob pol štirih popoldne. Blagajna se odpro (ob d v oh popoldne. Cone običajne. Bog ilvil | n Jožica. S. K. Izobraževalno društvo (vabi vse živinorejce, moške ln žeuske k pre-(davanju o živinskih boleznih: ki se vrši v i nedeljo 28. marca ob 10 dopoldne t društve-I nem domu. Predaval bo g. višji žlvinozdrav-I nik Cerae. Vstop bo vsem prost. n Lom. 25. marca priredi Prosvetno društvo Meškovo slavnost: igra »Pri Hrastovih«, spisal Ks. Moško, pred igro govor a pisatelju Mešku in o vsebini Igre. n Prevalje. Noše izobraževalno društvo uprizori dne 19., 22. in 25. marca vsakokrat ob treh popoldno, dne 2L marca pa ob 1 zvečor pretresljivo »Kristusovo trpljenje« v II slikah. Vsakokrat nastopi 80 Igralcev. Zanimanje za prireditev je veliko. Domačini in sosedje iskreno vabljeni! n Prevalje. V nedeljo dne 22.marca, po prvi božji službi bo v društveni dvorani pri »Korotanu« poučno predavanje o sadjereji. K obilni udeležbi vabi odbor. u Ljudski oder v Rodovljiei uprizori pastjonsV.o p redstavo dne 19., 22, 25, 29. marca, 5. aprila ob pol 4 popoldne. Kadi velikega števila udeležencev, se okoličanom svetuje, da si nabavijo vstopnice že med tednom pri kmetiski zadrugi aH a pismenim naročilom na Kat. prosvetno društvo v Ra dovljici. Naročila brea denarja so na sprejemaj o. n Na Vačah bo v nedeljo dn« 29. marca po prvi sv. maši izredni obč. zbor okr. kmet zveze za Zasavje. n Romanje i* dekanije Cerknica na Brezje in Bled 10. maja t 1. Vsako leto roma iz župnij od Prezida do Rakeka (Planine) nad 1000 vernikov vseh stanov ln starosti k Mariji Pomagaj. Vsak sam plača samo za vlak ln mostnino 76 Din, včasih komaj dobi Še eno sv. mašo aH po cele ure treba čakati ua sv. spoved. Da s« tema izognemo, pocenimo potovanje, si ogledamo še najlepši slovenski krap Bled in obiščemo Marijino cerkev na otoku (to bi za posameznika stalo okrog 46 Din), so duhovniki cerkniške dekani j« sklenili prirediti skupno romanje in so naložili halogo organiziranja ln vodstva podpisanemu. VpoštevajoČ vb« želj« ln potrebo so rs. določili: 10. maja (nedela) okoli poldne n&J vozi posebni vlak a Rakeka (sprejme bo prišlo sedaj v državi do gospodarskega dela, je lahko zadovoljna, ker ne je «gospodarsko delo«, kakor vidimo že prav temeljito začelo. p Šest mesecev so žerjavovci že na vladi, in kaj so naredili, vpraSuje cela Slovenija. 60 miljonov dinarjev so dobili za svoje časopise in državi so snedli ?urn-Taxisova posestva. Vsekakor velikansko delo. p Za »izenačenje davkov« dela Žerjav že 8 let Kakšno je to zenačenje, čutijo »asi kmetje, obrtniki, trgovci ln industrije! vsak dan bolj. Velike napake. O ti ljuba površnost in lahkomiselnost, koliko te je še med našimi sadjarji! Ali pa {e nevednost in starokopitnost — ali kako )i reklL Šo sedaj delajo jame kakor pehar, kar na hitrioo, da jo brž. Vsaj v mladosti naj bi imolo sadno drevo rahlo, dobro zemljo, da »e more ukoreničiti in razviti. Pozneje, ko odraste, si bodo korenine že pomagale, čeprav so obsojene na življenje pod travnato rušo. Jama za mlado sadno drevo naj bi bila vsaj meter široka, in 50 do 60 cm globoka. Na slabi zemlji je pa še to premalo. Pa neobrezano drevje sado. Tudi to nI pravi Korenine so na koncih navadno odbite a krampom in grdo razmesarjene. Da se morejo rane zaceliti, jih je treba gladko odrezati do zdravega lesa, preden jih do-netno v zemljo. Vrh moramo tudi na kratko obrezati, ker prvo leto korenine še ne morejo dobiti iz zemlje dovolj hrane, da bi redile toliko mladih poganjkov, kakor je popja. Proč torej polovico ali še vedi Vsako končno oko na obrezanih poganjkih naj bo na zunanji strani, la tako se vrh lepo razvija. Drevo obrežimo, ko ga imamo šo v rokali, potem ga šele posadimo. Kol postavljajo k drevesu, ko je se posajeno. Narobe 1 Preden sadimo, ga zapi- samo še na Planini romarje) naravnost na Otooe. Na Brezjah bo prilika za sv. spoved (od 4. do 10. ure, 10 spovednikov) in slovesu« litanlje. Prenočišča v sobah in na senu, hrana po zasebnem naročilu. Zjutraj 1L maja zgodaj več sv. maš za romarje, skupno sv. obhajilo, govor. Ob 7 r Otoče, ob 8 a vlakom čea Jesenice na Bled. r čolni na otok, po končani pobožnostl nazaj na vlak da Ljubljane, kjer bo imel vsakdo kako 3 ure časa za obisk cerkva, nakupovanje Itd. Do večera bi dosegli s svojim vlakom zopet Rakek. Z doma na Rakek ln nazaj hodi ali se vozi kakor kdo sam hoče. V kratkem bodo objavljene pesmi, ki bi jih skupno Seli vsi pevel na Brezjah in Bledu; za vs« ruge prilika (v vlakn ,prl obedu, na postajah, v čolnu) naj se v vsaki fari zbero ln domenijo domači pevci. Vsak župnik sprejme priglašene« is svoje župnije samo do Velike noči! Priglašen je, kdor plača 65 Din. O. župnik ga vpiše (im« stan, bivališče) ln mu da potrdilo (Izkaznico). Priglasi brez denarja se ne sprejemajo. Po Vel. noči priglašeni plačajo 102 Din, ako bo sploh še prostor. S 65 Din bo plačana vožnja na železnici, v čolnu, mostnina, upravni stroški ln več sv. maš na Brezjah in Bledu za romarje. Morebitne želje ln nasvete sporočite podpisanemu, da jih po možnosti utrodlmo. Hitite a priglasi, da bo mogoče vse pravi čoa dobro urediti. Ne zamudite lepo prilike — č« n« morete v sv. letu v Rim, pojdite na Bresiet — Jernej Hafner, župnik. Stari trg pri Ložu. n Cepllni tečaj. V državni trtnici v BrSlin« s« vrši od 29. marca do 1. aprila t 1. 4 dnevni vinarski in sadjarski tečaj in sicer prva dva dni v Bršlinu, druga dva dni pa na drl posestvu na Mali Loki. Za prehrano ln deloma tudi u prenočišče bo ca revnejše udeleženo« preskrbljeno. Ker s« sprejme v U tečaj 1« gotovo število tečajnikov, sprejema priglasila držav, upravitelj trtnle v Nove« mesta (glavarstvo) le do, 28, nnarea L i čimo na dno jame, potem bo stal trdno, dokler ne bo odgnil. Sadijo navadno pregloboko. Zato p« drevje tako slabo uspeva. Jamo je treba napolniti skoro do vrha s prstjo, ki jo potem še nekoliko potlačimo in nato šele postavimo drevo, korenine razprostremo na vse strani, pazljivo zaspemo z rahlo vrtna zemljo ali kompostom. Ko so popolnoma pokrite, prst potisnemo, da se jih oprima in na njo namečemo okrog in okrog nekaj vil godnega (ne svežega) gnoja Nazadnja pokrijemo gnoj b slabejšo zemljo iz dna jamo, naredimo okrog drevesa širok kolobar z globelico okrog debla, da more h koreninam zatekati dežni ca. Tako se sadil Kakor mladi živali, prav tako moramo po-streči tudi mlademu drevesu, potem bo kaj iz njega. Nekateri še zdaj mislijo, da morajo drevo takoj, ko ga posade, trdno privezati h kolu. Saj ni resi To je velika napaka, Zemlja v jami se seseda in drevo obvisi na kolu kakor na vislicah, ako je tesno privezano. Za prvo leto drevo samo na rahlo pripnemo h kolu, da ga veter ne maja preveč, pa se vendar lahko z zemljo vred poseda. Seveda ga je treba posaditi toliko višje, da stoji v zemlji ravno prav, ko sa je vlegla. Šele drugo pomlad privežema drevo stalno h kolu, in sicer samo enkrat blizu vrha. Dvakrat privezujemo samo kljukasta debla, da se izravnajo. Še nekaj 1 Vsako drevo, ki ga dobimo iz drevesnice, mora Imeti ime. Pa kal« malo se brigajo naši ljudje za tablice ia za Imena, ki so na njihl Čemu mi bo ime, «1 misli marsikdo. To je velika zmota. Vsaka boljša sorta ima svoje ime in dober gospodar mora vendar vedeti, kaj ima na svojem vrtu. Ali pa vsaj tisto mora poznati, kar sedaj sadi in cepL Dokler sadjarji ne bodo imeli zmisla za imena, toliko čas« ne moremo govoriti o pravem napredku » sadjarstvu in toliko časa tudi za sadno tis govino ne bo pravega umevanja. Mavec ali gips kot gnojilo« Naše kmetovalci so nekdaj ie precei gnojili z mavcem in se ga posluževal} posebno na deteljiščih, pa tudi pri dru« gih kulturah in na travnikih. Med voi» no se je pa pozabilo tudi na to gnojila kakor na razna druga, vsled česar ja jjotrebno, da »e naše kmete zopet spomni na tisto sredstvo, ki mu lahka znatno poveča pridelke. — Maveo ja f noji) o, ki ga pridobivamo v doma« ržavi (svojčas tudi na Gorenjskem) ia Je primeroma poceni. To je za našega meta, ki mu primanjkuje sredstev, zalo važno. I«- Amerika »• imenuj* fina rajava kotanina, izdelana U aaf* boljSega amerUkega bora bala. — Po trikratno«! pranfo postane tniioo bela. V zalogi pri A. * E. SKABERNE LjaMJana. Mestni trg tnpili »;!>.! sni pri podnrtalei •*. Marka * BaAiajl vasi tudi dvA bronasta »vona * pomočjo »iiieriliKn-ski?t dB.-.»rj.-v. A ista to/Uo tekata io tretjega tovarna Zal o vaščimi, vzdramile b« iu kupite ga, da bo pel Bogu t ča»t in va->ti t ponosi Bližnja •ni.tt«k» cerkev » Rudatovičik dobi t arat- kcm dva stoiia. tati« torej bodo skoro t vseh ♦crkvaii cuoUro£ zvonovi oananjcvali caflt bolijo, »amo ua.;a si/sndia iupuija Radovica ial nima 8t> auvib jvonov. »'osebno sy nam čudno adi, du pri podruini;! «v. Marjoto v Bojanji vasi. ka jo bilo Lu:s!;0 leto i»:i'io navdučenja sa svonove, še danes n in:.ijo iiolioi!e?a. Honda bodo b;wed najbolj-JUi, ki j iti -nko delajo! Važižani, kaj pravite na to V i), c 9. t. »«- jo umrl tn Mko Orlic, ecrkvcni •e-rets, v stf.rMii BI le«. OdeMil sc jo suinje fve-«ovao icj-ic, kjer ci j« bil nakopal b«d revmati-»ein, ki (ta j« innčil posebno zadnja leta. Zapnšč-a o o peterimi otroci. Blag mo spomini IX ii»JOiIXJIi«A KOKCA SELSKE DOLISK. (Izobraževalno delo.) I)rui;o »edeljo marca nrao v Draii*oSab v »»ojl sredi imeli predavatulja od zdravstvenega odseka g. Podlim barskega. Dopoldne jo t Nifiera damu •bžirno razbijal škodljivi vpliv alkohola na človekovo telesno in dnino iivljenjc. slasti (Soiski inls-ibii. Pepolifue jo fcascJ odraščenini v iivib podobah — kakor v kiau — potek nesrečnega Mvlje-sja pij;, i vdanega človekj. Zelo poučni prizori! le!«« io liiiio bolj mulo udarno va nepotrebno pijačo, ker imamo vsled mulo zasneitenik polov le skromen sasluick. imeli e:no pa tedi tionii potreb-■ib stroškov »nradi naprave novo električne razsvetljave. Dobro bo nam je obnesla! Obetajo so nam fia dobri rasi, ko bo neurnoruno delavni selški po, i-.ik.ir b nai.i t drugič pripeljal krtke?a IjnLljan-skoea župana; tedaj b«mo te imeli lastno ps.4o po t »i .((.lovci in ratitovski planini, io.iiko bomo dali lgai'ju slove, ko bo obilica lepe iivinico in do t ti Kleka piti. fiT. PETKB PRI NOVEM Mi-SiL'. Drugo postno nedeljo to oskrbela nafta de klela prijateljem poštene zabav« in srčue kulture prijeten popoldan. Polog pevskih točk, ki so v splošno ugajale, »e je vpriserila »Hkrivnusina sa-rnkiu. Občinstvo. ki je do sadujega kotička napolnilo dvorano, je itreklo teljo, naj bi se predstava naslednjo nedeljo ponovila, kar se je tudi Igodilo. — Na talost pa moramo ugotovili, da je •kitsalo par ueoteeanecv pri predstavi udeleienrein pokvariti užitek. Znani novomeški Žerjavov agitator je prišel tn dan sa vse igodaj v si. Peter ter vabil »tujo »verne« v gostilno, ua sestanek. Le Btalo se mu jih je odiralo. Kestanek kot ub je bil terej lahko takoj pri braju. A popivanja ni bilo lunca od prt o maše do u. ure popoldne. Ob tem losu, bo je ljudstvo hrumelo h predstavi, je pri-irlo par pijanih ierjavovtev pred >Dom«. Na eostl •tojei, je tačel nuTomeski agitator — ta blesteča Bovomoika »inteligenca«! — ibadati ibirajote se geste, čei, poglejte jih aeumne kmete, babo ia> •ravljajo denar, ie jih b« treba i davki pritiakatil V ep os redno pred vhedom t dvorano pa Je razgra-falo ln igro nasilno netile par nahujsbanrev. V potenju predstave se je posebno odliboval 48 letni ■•iljar. tisti Kolljar, ki ie imel 8. lebruarja tast na dobro plačilo tavat) Zerjavovo skrinjico. Nad ■00 navsačih adeleleneev je ogorčeno obsojalo su-Vvvo obnašanje plačanih raagrajačev, obsojalo predvsem Koiljarja, ki bi mo pač bolj baialo doma Mroka ačiti, kakor mnogobrojnlm gostom delati •emir. Komar prija taka emiba, bakrino aoeijo ped svet lerjavovei, tema veMimo: »Dober teki« rrl na« v it. Petro pa ai prostora ia tak« »kalim«. TBEBHLJEVO. MainrutDlkl rtsilrjajo e meni aeumne laži, Mil odstavljen Je bi) riuli goljufije, nereda in go-t«rov, ter so našli nad njim take stvari, da nikdar reč ao bo sme) voliti niti voljen biti; čisto isklju-leno je, da bi bil ie kdaj iupan. — Do danes sploh pi e goljufiji, neredu iu mojih govorih nič konnta-tfranega, niti, du bi bil kaj povoda dal ta sumnlče-•je o teh stvareh. To je golo boganjo ln nesramno »brekoT»i;je. ki ima namen vseli mi dobro ime pri vseh, ki i:ie p o;» naj o ter »begat! vollvee, da bi ♦olili sedanje člane ^erentskega sisvota *a cl»-irtnfke o-ibintfke. Ne bom jim branil tcira, toda kresti m) dobro luie, in hkrati volivnn svobodo, C ne boni dovolil br*3 dokazov. Vem pa sa kriv. podkupuranja, katera ategne pri prvih volitvah t1 ikedovati enemu prUediiiku sedaujog^ gvreuUkega sosveta trebeljovskega, ker je to io jamo snanu ttvar maugib občanov. - - 1'rebeljevo, dne 13. nuirea lfc"iS. — Josip ro ls> litidlo. SLS jo dobila 2S/ iciaaov, republikanci iS, 'Žerjav pa »anio 8 Klas;«'.'; torej Žerjav Iu republikanci so nti^ailovali »a ravno 50 arlfi-»ov. Ostale stranke \>n ne pridejo Kpioh vpo-8i«v. Naii inožjt) Iu fnntje so se zel« hrabro držali. Prišli bo eoio i/ Slavonijo In Oa> niiii d(;/nov ea venskih narodnih laiajic. Končno no kr I'rl-farci refiill Ia aajrate b tetn, da ao ga šli pogledat Takoj je začel avoj govor. O železnici nI bilo govora, temveč samo bnharija. Rekel je celo, da denar, ki »mo ga dobili po zaalujri naAega poslane« goap. fikulja, no nam pre-skrbell oni — to ao goRpod Sajovic. 1'rifnrcl •o Re mu amejali, tako da jo bil v zadregi, lena ga Je nepreetano drezala, češ bodi tiho, •aj vidiS da ae ti umo amejeja Končno Je aaklleal: živijo Prifarei In nam nazdravil. Dan pred volitvami smo pribil! več lepakov SLS. Toda neki napredni gOHpodi bo bili ta V o celo na potn, da ao jih potrgalL Na vemo rakaj, mogoče zato, ker ho napredni, kar relo radi kažejo okrog. Dne 1. In na Svečnlco Je tnk. Slov. bat. proav. drufitvo v Far! priredilo Igro »Na poljani«, dramo v treh dejanjih. Uspela je zelo dobro. Poleg tega je bilo na Rporedn vefi pevaklb točk In preaine£ne »Kuharice«. Po-letniki, ponebno naAi bratje HrvatC ao blll »elo zadovoljni, ker Be Jim Je tokrat nndll prav pester program. Želimo, da Be za Vs-liko noč uprizori Bopet kaj podobnega. POPOTNIK V B08TAHJU. (Kazno.) Pfed dveuia letoma sem bil (adnjlč v ItoSta-aju. Danes grem sopet, da Ti, dragi »Dnmoljub«, šepet kaj porotam. — Se) sem najprvn ua Itadno k Halezljaneem. Vedel sem, da bom dobil tu kakega snanea, tukaj danes je vso on Kodni. Imajo namreč tgro, in kadar Imajo Igro ali kako drugo slovesnost, tedaj rte hiti ije v grad. Zares lepo Je bilo, Is ibnda, da je v dvorani malo »reveč iumenja, sifuiti tam Bsdaj pri stojUču, — Sel sem v Boitanj, pa po takem patu, da jej, f'adnol Ali ne kodi po toj poti nibdai' g. Inpan »11 splob kak obtlnskl svo- (Dalje glej v naslednjem »tolpon »podaj.) PDLUlCni • 2HPISKI p Rftdii reklL Še sedaj delajo jame kakor pehar, kar na hitrioo, da jo brž. Vsaj v mladosti naj bi imolo sadno drevo rahlo, dobro zemljo, da se more ukoreničiti in razvid. Pozneje, ko odraste, si bodo korenine že pomagale, čeprav so obsojeno na življenje pod travnato rušo. Jama za mlado sadno drevo naj bi bila vsaj meter široka, ln 50 d/o 60 cm globoka. Na slabi zemlji je pa še to premalo. Pa noobrezano drevje sade. Tudi to ni pravi Korenine so na koncih navadno odbite ■ krampom in grdo razmesarjene. Da se morejo rane zaceliti, jih je treba gladko odrezati do zdravega lesa, preden jih do-nemo v zemljo. Vrh moramo tudi na kratko obrezati, ker prvo leto korenine še ne morejo dobiti iz zemlje dovolj hrane, da bi redile toliko mladih poganjkov, kakor ie popja. Proč torej polovico ali še več! Vsako končno oko na obrezanih poganjkih naj bo na zunanji strani, lo tako se vrh lepo razvija. Drevo obrežimo, ko ga imamo šo v rokah, potem ga šele posadimo. Kol postavljajo k drevesu, ko je še posajena Narobe! Preden sadimo, ga zapisom o še na Planini romarje) naravnost na O to če. Na Brezjah bo prilika za sv. spoved (od 4. do 10. ure, 10 spovednikov) ln slovesne lltanije. Prenočišča v sobah in na senu, hrana po zasebnem naročilu. Zjutraj 1L maja zgodaj več sv. maš za romarje, skupno sv. obhajilo, govor. Ob 7 r Otoče, ob 8 i vlakom čei Jesenice na BlecL t čolni na otok, po končani pobožnosti nazaj na vlak da Ljubljane, kjer bo imel vsakdo kako 8 ure časa za obisk cerkva, nakupovanje Itd. Do večera bi dosegli s svojim vlakom zopet Rakek. Z doma na Rakek in nazaj hodi ali se vozi kakor kdo sam hoče. V kratkem bodo objavljene pesmi, ki bi jih skupno Seli vsi pevci na Brezjah in Bledu: za vsa rnge prilike (v vlaka ,prl obedu, na postajah. v čolnn) naj se v vsaki farl zbero ln domenijo domači pevci. Vsak žnpnlk sprejme priglašene« 1* svoje župnije samo do Velike noči! Priglašen je, kdor plača 65 Din. O. župnik ga vpiše (ime stan, bivališče) in mu da potrdilo (izkaznico). Priglasi brez denarja se ne sprejemajo. Po Vel. noči priglašeni plačajo 102 Din, ako bo sploh še prostor. S 65 Din bo plačana vožnja na žoleznlcl, v čolna, mostnina, upravni stroški ln več sv. maš na Brezjah in Bleda za romarjo. Morebitne želje ln nasvete sporočite podpisanemu, da jih po možnosti usrodlmo. Hitite ■ priglasi, dn bo mogoče vse pravi čaa dobro urediti. Ne zamudite lopo prilike — e* n« morete v sv. leta v Rim, pojdite na Bre*(nt — Jernej Hafner, župnik, Stari trg pri Ložu. n Cepi I ni tečaj. V državni trtnlci v ferttina s« vrti od 29. marca do 1. aprila t i. 4 dnevni vinarski ln sadjarski tečaj ln sicer prva dva dni v Bršllnu, druga dva dni pa na drl posestvu na Mali Loki. Ža prehrano ln deloma tudi za prenočišče bo za revnejie udeležence preskrbljeno. Ker se sprejme v ta tečaj !• gotovo število tečajnikov, sprejema priglasila držav, upravitelj trtnl« v Novem niestti (glavarstvo) le do. 28, marca L L čimo na dno jame, potem bo stal trdno, dokler ne bo odgnil. Sadijo navadno pregloboko. Zato pa drevje tako slabo uspeva. Jamo jo treba napolniti skoro do vrha s prstjo, ki jo potem še nekoliko potlačimo in nato šele po-stavimo drevo, korenina razprostremo na vse strani, pazljivo zaspemo z rahlo vrtno zemljo ali kompostom. Ko so popolnoma pokrite, prst potisnemo, da se jih oprima in na njo namečemo okrog in okrog nekaj vil godnega (ne svežega) gnoja. Nazadnje pokrijemo gnoj s slabejšo zemljo iz dna jamo, naredimo okrog drevesa širok kolobar z globelico okrog debla, da more h koreninam zatekati dežnica. Tako se sadil Kakor mladi živali, prav tako moramo po-streči tudi mlademu drevesu, potem bo kaj iz njega. Nekateri še zdaj mislijo, da morajo drevo takoj, ko ga posade, trdno privezati h kolu. Saj ni res! To je velika napaka. Zemlja v jami se seseda in drevo obvisi na kolu kakor na vislicah, ako je tesno privezano. Za prvo leto drevo samo na rahlo pripnemo h kolu, da ga veter ne maje preveč, pa se vendar lahko z zemljo vred poseda. Seveda ga je treba posaditi toliko višje, da stoji v zemlji ravno prav, ko s® je vlegla. šele drugo pomlad privežema drevo stalno h kolu, in sicer samo enkrat blizu vrha. Dvakrat privezujemo samo kljukasta debla, da se izravnajo. Še nekajl Vsako drevo, ki ga dobimo Iz drevesnice, mora Imeti ime. Pa kal« malo se brigajo naši ljudje za tablice in za imena, ki so na njih! Cemu mi bo ima, al misli marsikdo. To Je velika zmota. Vsaka boljša sorta ima svoje ime in dober gospodar mora vendar vedeti, kaj ima oa jvojem vrtu. Ali pa vsaj tisto mora poznati, kar sedaj sadi In cepL Dokler sadjarji ne bodo imeli zmisla za imena, toliko časa ne moremo govoriti o pravem napredku v sadjarstvu in toliko časa tudi za sadno trgovino ne bo pravega umevanja. Mavec ali gips kot gnojilo. Naše kmetovalci so nekdaj ie precej gnojili z mavcem in se ga posluževali posebno na deteljiščih, pa tuai pri dni-gih kulturah in na travnikih. Med vojno se je pa pozabilo tudi na to gnojil« kakor na razna druga, vsled česar j« t^otrebno, da se naše kmete zopet spomni na tisto sredstvo, ki mu lahka znatno poveča pridelke. — Maveo ja gnojilo, ki ga pridobivamo v domajj državi (svojčaa tudi na Gorenjskem) ia Je primeroma poceni. To je za našega meta, ki mu primanjkuje sredstev, z»> lo važno. I«- Amerika ae imenuje fina rajava kotenina, izdelana Iz naj. boljiega amerUkega bombah. — Pe trikratne« pranju postan« aneiao bela. V calofi pri itt. SKABERNB m LjdMfaaa, Ne« tal tr| Mk ilaveo je spojina apna « iveplovo kislino. Apno samo je za rastlino tako važno krnnilo kakor dušik, koli ali fos-forova kislina. Toda ne deluje samo kot hraiiilo, ampak tudi kemično, fizikalno in bakterijološko. JC e m i č n o deluje apno nn različen način. Raztaplja rudnine in jih pripravlja rastlinam v hrano. To velja poselmo ta kali, ki slabo učinkuje v zemlji, kjer ni dovolj apna. Torej v zemlji, kjer je dovolj kalija, oziroma, ki jo gnojimo s kalijevimi gnojili, bo apno, odnosno mavec, posebno povoljno učinkoval. F i -likalno deluje apno, ker napravi,ia eeniljo kepasio, grudasfo. V taksna tla lažje predira zrak, razkrajanje se vrši hitrfje, rastline dobijo hrane v obilni meri, bolje rastejo, se hitreje razvijajo in donašajo večjih pridelkov. Bakteriološko deluje apno, ker pospešuje razvoj br.kterijev, ki uspevajo bolje v rahli zemlji pri dostopu zraka in na toplejših tleh. Apno pa segreva zemljo. Brez bakterijev pa si ne moremo misliti življenja v zemlji. Iz tega razvidimo, da je delovanje apna vsestransko; in s tem je tudi jasen velik učinek apna na razvoj rastlin. Mavec vsebuje tudi Ivepleno kislino, ki igra v rastlinstvu važno ulogo, in Bicer prvič kot hranilo rastlin in di ugič, ker pomaga razkrajati rudni ne v zemlji. Zveplena kislina pa ni vsem rastlinam potrebna v enaki meri. Posebno jo pa rabijo stročnice, metuljčnice ali detelje, vsled tega opazimo pri teh rastlinah izreden učinek mavca. Detelja ih lucerna se izkažeta izredno hvaležni za •gipsiranje«, kakor pravijo še naši stari kmetovalci, ki so se posluževali tega gnojila že pred vojno v veliki meri. Med vojno m tudi po vojni ga ni bilo mogoče dobiti; šele minolo leto je prišel zo- Eet v promet, in sedaj so ni ga začeli metje naročevati v večjih množinah. Sledeči poskus je dokazal, da se mavec imenitno izplača: Na neki ploskvi detelje potrošeno je bilo 200 kg mavca, ki je dal večji donos od 20 met. stotov suhe detelje. 200 kg mavca je stalo 100 Din, 20 sto-tov detelje pa 2000 Din; torej je znašal čisti dobiček nič manj kot 1900 Din. Iz tega se vidi izreden učinek mavca na detelje. Mavec pa ne trosimo samo po detelji In lucerni, (pri fižolu in grahu Be le po-•ebno dobro obnese), ampak po vseh drugih kulturah na njivi in travnikih. Navadno vzamemo na 1 oral po 300—400 kilogramov mavca, ki ga ima sedaj v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani po BO Din za 100 kjy. Mavec se kratkomalo potrosi po deteljiščih, ali se ga poštupa-nega podorje ali podhrana, da se dol >ro »meša z zemljo. — Predvsem z umnim jnoienjem bomo zvišali pridelke naše eemlje in Bi gospodarsko opomogli. Gospodarska obvesti ie. DENAR. g Vrednost denarja 17. t. n*. V irilno-lem tednu ni bilo posebnih sprememb na denarnem trgu. V Curihu io notlral dinar 1-85 centhnov. Na domačiii borzah »o is » ' tuje valute kupovalo po sledčih conah: 1 1 funt šterling 298 Din, 1 dolar 02 Din, 1 i zlata marka Din 14.80, 1 avstrijski šiling j Din 8.80, 1 Švicarski frank 12, 1 francoski i frank Din 8.22, 1 lira Din 2.54, 1 češka j krona Din 1.85, 1 romunski lej Diu 0.31, ! 1 bolgarski iev 0.44. Za 1 dinar »e je dobi-j lo 1160 madžarskih kron. — V splošnem | se epaža neznatno zvišanje tujih valut. | CENE. g Ljubljanska bJagovmi faor20« C00—060 Din. g Tržišče t vinom. Kupčija z vinom v splošnem počiva. Konzum v mestih pnda od dne do dne. Pričakuje se malo živahnejšega prometa koncem meseca, ko se bodo ljudje preskrbeli zn velikonočne praznike. Najčivahnejši je še promet z daltna-tinnkim vinom. Cela kupčija se razvija le za domačim konzumom, dočim gre v Inozemstvo le prav malo. Tako b« v Cehoelo- vaško kljub »ključni pogodbi vino sploK ne izvaža. V Vršcu se prodajajo bela vin« po 5.50, 10 odstotna po 6 Din, črna 4.50—« 5 Din za liter iz kleti producenta. Dalmatinska bela vina notirajo Din 5.50 za liter. V Sloveniji stane liter povprečno 7—8 Din. Slabša vina se dobe po 5—6 Din, a fina vrste «e plačujejo tudi jx> 8 Din. g Tržišče kož. Ceno sirovih kož sploS-no nazadujejo vsled siabcga povpraševanja v inozemstvu, zalo jo pričakovati še na-daljaega padca. V Zagrebu notirajo lahk« kožo 17 Din, Brednje 18 Din, težke 19 Din ln telečje 82.50 Din. Na deželi te pa plačujejo: goveje kože 18—19 Din, telečje, nesoljene, stehtane 80—32 Din. Trgovina a izdelanimi kožami je mlačna. ŽIVINA. g Mariborski živinski sejem 10. t. iu. Prignalo se je: 12 konj, 6 bikov, 175 volov, 813 krav in 11 telet; skupaj 517 komadov. Povprečne cene so za različne živali za kg žive teče so lilo: Voli debeli Dia 10.25—11.25, voli poidebeli Din 9—10; kravo debelo za zakol Din 8.50—10, plemenske kravo Din 6.....7.50, kravo za klo- bas8rjo Din 5—6; mlada živina Din 7— 9.50, teleta Din 12.75. Prodalo se je 120 ko-madov. Kupčija je bila bolj slabo in v znaku padanja cen. Ponujalo so jo veliko, toda malo kupovalo. Cene stalno padajo, ker jo izvoz onemogočen. g Svinjski sejem r Mariboru 13. t. m. Prignanih jo bilo okupuo 174 prašičev. Povprečne cene so bile za komad: 6—8 tednov stan Din 100—125, 7—9 tednov stari pujski Din 150-200, 3- 4 mesoce stari Din 300—375, 5— 7 mesecev stari Din 500—675, S—10 mesecev Din 750—875, 1 leto elar prašiči Din 1250- 2000. Za k? žive teže se je plačevalo po 12—13 Din, kg mrtvo teže pa po 16.25—17.50 Din. Zaradi mraza je bila kupčija zelo slaba in so j« prodalo samo 82 komadov. g Ljubljanski živinski sejem 14. t. m. Za kg žive teže so je na tem sejmu plačevalo: voli rejeni Din 10—11, voli poidebeli Din 9.50—0; vprežni voli Din 8.75—9.50, krave rejene Din 7.25—8, krave klobasa-rica 5.50—6, teleta težja debela Din 13.75—' 14.75, teleta rejena Din 12.50—13; teleta zaklana za kg mrtve teže Din 17—18.50; prašiči špeharjl Din 16—17, prašiči peršu-tarji Din 14—15, prašiči persutarji lahld Din 12-13, prašiči zaklani Din 17—18.50, banski špeharjl Din 18.75—19.50. — Cene govedi so zopet nekoliko nazadovale, l® tedna. Teleta bo Istotako nekoliko cenejša, tedna. Teleta so Istotako nekoliko cenejši Prašiči so ostali pri stari ceni. Pričakovati je, da se bodo cene VBaj začasno utrdile. g Nakup trobcev na Francoskem in » Belgiji. Državna komisija za nabavo angleških polnokrvnih ln belgijskih žrebcev j® nakupila na Francoskem dva angleška pol* nokrvna žrebca in sicer »Le Dragona« za 850.000 francoskih frankov (1,120.000 dinarjev) in »Le Balanyeur« za 180.000 frankov (576.000 Din), ki sta so namestila v državni kobilarni v Ljubičevem. Ta dva žrebca sta znamenita dirkača, ki sta pridif-kala io velike vsote. Pripuščala se bosta tudi za zasebne kobile proti primemo soki skočnini. V Belgiji je komisija ,j]a 18 originalnih belgijskih žreboov po povprečni ceni 10.060 belgijakih Irr.iikov (&.1.0U0 Din). '11 žrobei plemenjaki se bojo oddali na Hrvatsko, Medjimurjo i?i pa prekmurje, to je v one kraje, kjer so jfoji težki tip belgijskega konja. bazno. d Runo čevlji. Več boljših tržiških čev-Jjaiblcih mojstrov, združenih v zadrugi »Ru-jo otvorilo svojo trgovino s čevlji v Ljubljani, MesM trg 0 v prodajalni šubert. Tu f>e prodajajo vsake vrste čevlji, samo so-jjdno, ročno delo, vsak čevljar garantira za svoj izdelek. Cene so najnižje. Trgovina »a eelo priporoča. g ZadružuiStvo vseh kmetijskih or- {auizacij V državi. V zadnjem času je Dru-Ivo ekonomov započelo akcijo za združitev vseh kmetijskih društev v državi v enotno koiporacijo. Iz gospodarskega kakor tudi iz državnega stališča bi bilo to akcijo res iskreno pozdraviti, če bi bili vsaj delni Jogo j i dani za tako združitev. Dosedanja estletna izkustva z 7/družitvijo raznih stanovskih organizacij so pa pokazala, da prinese taka združitev centralo v Belgradu, kl zahteva od svojih deželnih podružnic Jo frlspcvkov, ne nudi jnu pa za to ničesar, ač pa bi bilo velikanske koristi za Slovenijo, če bi se vse slovensko kmetijske kor-poracije (Kmetijska družba, Zadružne zveste in vsa ostala ntrokovna dnistva) združi-le v nekaki Zvezi, ki bi naj zastopala interese celotnega kmetijstva Slovenije. Taka Z-.wa bi bila največje koristi za naše kmetijsko KosjKHlarstvo. g Veleposestvo Belje v državni upravi. Ja tem držav, veleposestvu je v prvih letih po vojni tako slabo gospodarilo, da je le lani vlada sklenila ga dati v zakup. Ker pa ni bilo takih ponudnikov, ki bi izpolnili vse zahtevane pogoje, i« ostalo Je nadalje » državni upravi. Finančno ministrstvo je »edaj objavilo, da »e je državna uprava v minole..i letu knj dobro obnesla. Dočiin so bili prej dohodki telo nizki, so se leto9 povspeli na 50 milijonov dinarjeNajvečji dohodek na Belju izkazuje tvornica sladkorja. g Sladkor. Površina posajena s sladkorno peso v naši državi je po vojni stalno rastla, ker Je bil sladkor drag in ao kmetovalci za sladkorno peso dobili zelo ugodne cene. Ce pregledamo torej statistične podatke o tej kulturi zadnjih let, opazimo »talen letni prirastek povrSine, v minulem letu pa naravnost izredno bogato letino, ki nas ni samo popolnoma oskrbela a tjni livilom, ampak dala tudi precejšnjo mno-Uno »Icdkorja za izvoz. Tako je znaSala: l»ta povriiina sladk. pesa podelani sladkor v hektarjih v stotih v stotih 1920 J 5.685 2,043.772 220 114 1921 16.961 1,885.116 247.051 1922 19.900 3,126.885 335 050 1923 28.653 3,732.734 417.445 1924 55.000 12,340.831 1,237.827 Sladkorno tvornice imajo torej letos •ladlcorja toliko, da ne vedo feam žnjim, »»led tega hočejo za tekoče ieto pritisniti w kmetovalce, kl pridelujejo peso, da bodo "»anj sadili sladkorne pase in šo to jim bo-*»jo plačati po tramotal nizki ceni. Proti IDolje iclej v naslednjem a tolp t a spodaj.) Hvaležnost. Hvaležnost kaže vedno plemenitega čioveka, ki z veseljem in priznanjem prejema darove ali tudi stvari, ki jih ima pravico zahtevati. Ta lepi način prejemanja pa kože tudi usmerjenost človeka k višjemu v naravi. Le ljudje nizkotnega življenja in mišljenju ne poznajo hvaležnosti. Dobrote, ki jih prejemajo, te jim zde nekaj čisto umevnega; zalo jih prejemajo prezirljivo ra nehvaležno ter oblatijo dajalca in dar, podtikajoč jim zlobne in slabe namene. v taki nehvtdeznosti tiči velik kos lastnega okoriščanja in surovosii srca. Da otrok ne razvija takih slabih in grdih lastnosti, ga mora mati že zgodaj priučili hvaležnosti. Za vsako prijaznost in dobroto se otrok mora zahvaliti s krotkim »Liog plačaj k To zahvaljevanje se nam na prvi pogled zdi nekaj docela mehaničnega, cesar se otrok uiti ne zaveda. Vendar moramo pomisliti, da se otrok v prvi dobi vsega uči le mehanično. Kmalu pa mu skuša mati dopovedati, da ga ima tisti rad, ki mu to daje in da ga mora tudi otrok rad imeti. s tem se otroku zbudi prvi čut hvaležnosti. Mati pa gre še dalje in pripoveduje otroku, da kdor tako dobrotno in ljubeznivo daje, kaže tudi dobro in ljubeznivo srce in hoče drugim napraviti ie veselje, da pa prav nič ne čaka, naj mu enako povrnemo. Uprav to pa posebno nagiblje našo srce, da smo mu enako dobri, t. j. hvaležni. Dalje razlaga mati, da je vedno ia vse življenje tako; kako smo ljudje navezani drug na drugega, kako skazujemo drug drugemu dobrote in tetnu so se združili pridelovalci pese v posebno društvo, ki je kmetijskemu ministrstvu izročilo spomenico, v kateri utemeljujejo svoje zahteve proti tvornicam sladkorja. Kartel sladkornih tvornic predlaga namreč za kilogram pese v nastopni kampanji ceno 25.50 Din za 100 kg, medtem ko zbhtevajo ^roducenti 51 Din. Če se ne bo dosegel sporazum, groze kmetje, da pese ne bodo sejali, g Razstavo kmetijskega ministrstva. Kmetijsko ministrstvo se je v avrho propagande in kakovostnega pospeševanja naših kmetijskih pridelkov odločilo, da tekom tega leta priredi nekoliko večjih kmetijskih razstav v posameznih mestih po celi državi. Tako se bo žo maja meseca vršila kmetijska in živinorejska razstava v Bito-iju, junija v Skoplju in Mostaru, julija v Ja-godiui, Sinju, Banjalukl in Vukovaru, avgusta v Somboru, Vršcu in Požegl, septembra v Tuzli, Osijoku, Novem Sadu in Smederevu, oktobra v Varaždinu, Iloku in Negotinu. — Kje pa je ostala Slovenija? Ali nimamo v kmetijskem ministrstvu osebe, ki bi se spomnila, da spada Slovenija še vedno k državi S11S in da ima vendar precej dobro razvito kmetijstvo, ki zasluži, da se pokaže na kaki razstavi? Ali naj slovenski kmet eamo plačuje, plačujo in plačuje, dobi pa od države — ničesar?! Dira smo tudi drug drugemu hvaležni. Malo in sprejemljivo otrokovo srce kmalu čuti in razume, da največ dobrot prejema od očeta ln matere, da mora torej biti njima najbolj hvaležen. Zdaj pa je tudi čas, da obrne mati otrokove prve misli k prvemu in največje* mu Dobrotniku. S pripovedovanjem in opazovanjem v naravi oirok pregleda obilico božjih dobrot za telo. Cerkev, razni cerkveni časi, zlasti postni čas pa so primerna prilika, da začne otrok razumevati tudi duhovno božje dobrote. Dobro pa mora mati paziti, da otrok« ne sili k hvaležnosti, ker se ne da izsiliti. Naračunavanje dobrot in moledovanje za hvaležnost zaduše čuvstvo hvaležnosti v srcu prejemnica. Hvaležnost je pravzaprav ljubezen, ki rodi priznanje za izkazane do« brote. Vrtnarstvo. Sejanje ia saditev. Vsepovsod v naravi se javlja in naznanja težko zaželjena preljuba pomlad. Vse je vzbujeno in oživljeno po dolgem težkem zimskem spanju. Pomladne cvetice kakor narcisi, tulipani, žafran in podlesek in še druge cvetice trajnice so pognale in zazelenele iz zemlje. Prav zgodnjim 2e kukajo cvetno glavice ii zelenega perja. Pa tudi poletne trajnice nočejo zaostati, ie bodejo iz zemlje in M ponašajo s prvo zeleno spomladansko obleko. To vstajenje ln življenje nas opominja, da treba začeti i delom. Kar treba bo prijeti lopato, motiko, matičico, grablje in ie druge potrebne vrtne priprave. Za prvo setev ali saditev prelopatimo, pognojimo in z grabljami enakomerno poravnamo zemljo. Potem razdelimo gredice ln jim določimo, kaj se bo sadilo ali sejalo na nje. Seme mora biti dobro, zdravo, popolnoma razvito in zrelo, da ima kal dovolj hrane. Ce ga nimamo doma, ga kupimo le pri zanesljivih trgovcih in sicer najboljšega, četudi je dražje. Sadike vzgojimo v topH gredi, če jo imamo, če pa te ni, pa si zgodnjo sadike lahko vzgojimo v zabojih aH cvetličnih loncih. Ce pa vsega toga nimamo, ai Jih pa kupimo za prvo saditev pri vrtnarju. Za poznejšo rabo si jih pa na-sejemo na zato pripravljeno gredico set* venico. Glede setve je pripomniti tole: da M sejemo pregosto, pomešamo seme pred setvijo z drobnim peskom (mivko). V mesecu marcu sejemo tele zelednjadnice: šplnačo, peteršllj, zeleno, korenje, mesečno redkvico, salato berivko, por in sladkorni koren. Špinača ljubi mastno, dobro pognojeno črno zemljo. Da jo Imnmo celo leto, Jo »e« Jemo v presledkih od 8—4 tednov. iobro in s. kupu). ▼ manuldkturnl trgovini A. fc K. SKABERN2 — Ljnbllnna. Mastni tog 14 Peteršilj glede zemlje nI izbirčen. Ob-aese se v vsaki zemlji, če je dobro pre-rahijana in ni pretežka. Ozeleni šele po 40 dneh. Ako pa seme pred setvijo namočimo, se kalenje pospeši. Zelena je že bolj izbirčna, menda zato, ker je ženskega spola. Le v dobro pognojeni zemlji bo dobro uspevala. Korenje kali tudi šele v 40 dneh. Prisiliš ga s tem, če ga 2—3 dni namakaš. Glede zemlje pa ni posebno izbirčen. Za vrtno setev pride vpostev le rdeči korenček. Seme je treba zdrobiti in zmeti med rokami. Mesečna redkvica. Naseje se redko in treba jo je prav pridno zamakati. Vročine ue prenese, zato se seje le spomladi. Palata prospeva le v dobro pognojeni zemiii. Za prvo porabo pride vpoštev sa-lata berivka ali mlada solata. Za poznejšo rabo pa presajena glavnata salata. • Por ima široko perje in močno steblo. Pri kuhi ga rabimo kot pridevek k juhi in drugim jedilom, pa tudi za prikuho pripravljenega kot špinačo. Seme se naseje na dobro zrahljano zemljo. Da postane košat, ga je treba presaditi ko doraste, in sicer 25 cm vsaksebi. Sladkorni koren. Razločuje se od navadnega korena po bolj drobni in kratki korenini. Seje se zgodaj spomladi na obdelano vrtno gredico. Porabljiv je šele jeseni. nioisa je zelo prijetnega. Za saditev v zgodnji spomladi pride vpoštev le čebula in grah. čebuljček, ki smo era pripravili doma ali pa ga kupili pri treovnu, posadimo na dobro pognojeno aoinrno gredico po 25 cm narazen. Saditi moramo plitvo, tako da je le koreninica v zemlji, stebelce pa naj kuka iz tal. Grah prospeva v vsaki vrtni zemlji. Razločujemo ranega, srednjega in poznega. Po obliki je nizki, srednjevisoki in visoki. Zadnjima dvema je treba vej za oporo. Grah se sadi kakor fižol v 6—7 cm globoke brazdice. Sadi se v presledkih ii—4 tf-dnov do konca malega srpana. Da se med knlitvijo ne vzdigne, ga treba pohoditi z nogami ali pa potolči z motiko. Ko nekoliko doraste, ga treba osuti. Po nedolžnem preganjane živali. so prav posebno pridne uničeval]^ škodljivih žuželk. Muhe, nuišice, molji, metulji, rastlinske bolhe in uši, ličinke i. t. d. so njihova hrana. — Krastača uniči na vrtu ali na travniku zaradi svo.je požrešnosli neverjetne množine deževnic, polžev, hroščev, ličink, gosenic i. t. d.; zato jo razumni vrtnar rad pusti na vrtu. — Plnako koristen je tudi jež, ki se hrani z mišmi, polži, belimi črvi (orl rjavega hrošča) i. t. d. — Pravtako ;je belouška, ki jo nevedni ljudje preganjajo kot strupeno kačo, popolnoma nerlolžna in kot uničevalka Škodljivega mrčesa skoro nedosegljiva. ■— Krt, ki ga po krivem preganjajo, češ, da spodjeda korenine, je pri tem čisto nedolžen; pač pa je zelo koristen, .ker uničuje vse podzemeljske škodljivce, zlasti ogrce (bele črve), ki zares spodjedajo .rastline. Res je, da pri svojem 7f delu spahuje krtine, ki se dado vendar zravnati in se tn nadležnost niti ne da rimerjati ■ koristjo, ki jo napravlja motovalcu z uničevanjem podzemeljskih škodljivcev. Vse te živali zaslužijo naše varstvo. Najmarljivejše pokonče-valke žuželk, ki delajo listju, cvetju in sadju na naših vrtovih največjo škodo, pa so ptice pevke. Zato zaslužijo naše prav posebno varstvo: stalne v hudi zimi, selilke ob' povratku, vse pa ob času valjenja. Koliko škodljivih žuželk uniči ena sama ptičja družina, si niti predstavljati ne moremo. Tako n. pr. sinica žuželkinih jajčec 15—20 tisoč, gosenic pa, ko krmi mlade, 200 na dan; taščica povprečno 600 muh in mušic, kukavica nad 100 gosenic na uro. Strnad rabi na leto 2—3 kg žuželk, gosenic, jajčec, od katerih jih gre tisoč na 1 kg. Kaj .je vredno eno samo ptičje gnezdo, nam kaže sledeči primer: Ce je v gnezdu pot mladičev, od katerih rabi vsak povprečno 50 gosenic na dan in jih siara krmita 4—5 tednov, uničijo na ta način 7.>00 gosenic. Vsaka gosenica požre dnevno zelenja in cvetja vsaj toliko, kolikor tehta sama. En cvet vsak dan v 30 dnevih goseničnega razvoja, pomeni uničenje 30 sadov in delo 7500 gosenic skupaj uniči 225.000 sadov. Kaj pomeni uničenje samo enega ptičjega gnezda, si moremo še predstaviti, če pomislimo, da eni gosenici ne zadošča le en cvet na dan, nego jih uniči 10—20 dnevno. Zato morajo spoznati najprej odrasli, da so dolžni varovati vse te živali. Izvedeti pa mora o tem tudi naša mladina, kateri morajo biti odrasli dober zgled in jo poučiti o koristi teh živali in o grdi nehvaležnosti napram njim, če bi jih preganjali, mučili in pohijali. Saj bi s tem škodovali le sebi prav občutno, ker bi se razpasli škodljivci našega vrta in polja ter nam uničevali pridelke, ki jih vsako leto že komaj čakamo. Zato: varujmo naše, škodljivce uničujoče, živali. Nekaj mi je padlo v oko. Vsak prašek ali dlačica, ki ga prinese veter v oko, mušica, ki se zaleti v letu, je očem v veliko nadlego. To peče in skelil Oko pozna samopomoč: Veke se kremžijo, se stikajo in širijo, trepečejo in kličejo na pomoč sestrice solzice, da pomagajo in iz-perejo neljubega in nepoklicanega gosta. Zato ne smemo mencati oči, ako nam prileti ali pade kaj vanj; z mencanjem se smet, ki je mogoče trda in ostra, še bolj zatlači v mehko meso in sluznice, veke zatečejo, nastanejo hude bolečine in lahko se vname oko. Nijbolje je, da mežimo in držimo glavo navzdol, potem si pomaga oko, kakor je gori povedano. Včasih gre drobna smet ali prah šele v spanju ven. Ako je pa kak bodeč drobec v oko prišel, je treba, da ga vzame takoj kdo drugi ven. Ponesrečeni sede tako, da pada svetloba od strani na oko, zdravo oko naj tišči z roko, ker drži potem dosti lažje odprto bolno oko in ga lahko obrača. Glava mora sloneti na trdni podlagi. Nato prime dobri človek, ki s« v talce« slučaju vedno dobi, previdno in rahlo za spodnje veke in potegne kolikor more vea, da vidi spodnji notranji del očesa. Pri te« mora ranjeni pogledati hitro navzgor in zopet navzdol. V drugi roki ima dobri človek čist mehak robec, ž njim potegne po vekah, previdno in rahlo (samo z oglom seveda} in reši oko neljubega gosta. Navadno neha t.ikoj po odstranitvi vsiljivca vsako zbada-nje in žganje. Ako pa tu bilo nesreče za spodnjimi vekami, potisni gornja veke pod spodnjo, ker dostikrat spodnje rese ali trepalnice izbrišejo smet iz zgornjih vek. Pri tem p« mora obrniti ranjeni oko navzdol in povesiti glavo na prsa. Oko pride od mencanja več aH manj rdeče in boleče, naveži nanj mrzel obkladek. Ako pa ni šlo * samopo-močjo hitro, ne mrcvari očesa, ampak ii urno poišči zdravniške pomoči. Oči, ki so vnete vsled prepiha in prahu, izpiraj z mlačnim gomiličinim čajem. Izpiranje z gjmiličnim ali kumininim čajem priporoča župnik Kneip kot pomoč za slabovidne. Za oči ni dobra zelo mrzla voda, marsikdo je oslepil ali samo opešal na vidu, ker si je izpiral oči s premrzlo vodo. Mrtva, to se pravi postana voda, je najboljša za oči. In snagal Kdor si hoče ohraniti oko zdravo in dober vid do pozne starosti, mora izmivati obraz vsak večer, da mu ne ostan« prah, ki se nabere čez dan, po obrazu in v očeh. Kajenje tobaka in bivanje v dimu škoduje očem, vlažno stanovanje, branje ▼ mraku, na solncu, preblizu ali predaleč sve-tilnice — vse to in mnogo druzega, posebno alkohol in druge razbrzdanosti, so krive, da nosi že skoro vsak človek očala. Seveda so očala velika dobrota za opešane in bolne oči —■ boljše pa je na vsak način, da si varujemo vid z rednim življenjem. Premalo spanja — to je glavni udarec za uboge trudne oči Primarij Bok ja naročal svojim bolnikom, (zdravil je oči), dosti spanja in svežega zraka. Naj bcfl kdorkoli, bodisi pri delu alf ponočevajc — on škoduje svojim očem. Razsvetljave imamo res vedno več, a nobena ne prekaša solnčne svetlobe, svetlobe dneva. Ob dn« delati in ponoči spati, je velika modrost Za male otroke ni dobro, če jim blešči od bele stene, če jim sije solnce na belo odejico. Naši stari so devali zelena ali rdeča zagriniala na okna, te dve barvi ne dražita oči. Bilo je že več slučajev, da je oslepel, kdor je bral na solncu. Prav tako n« morejo imeti dobrih oči otroci, ki jim blešči prvo leto belina mlade oči. Praktični migljaji. Med — zdravilo. Večkrat se zgodi, da se napravi oteklina na vratu, na roki ali nogi, ki se potem prične gnojiti. Za tal l litra riža v slani vodi. Ko se nekoliko »hladi, ga stresi v kozo, v kateri si razgrela sa eno žlico masti ali masla; pollj Hž s par žlicami kisle smetane, potresi s krasnimi drobtinami in postavi v pečico, da *e nekoliko znprčo; pečenega zdrobi hi postavi n na lato na mizo, ali kot prikuho * krompirjem v obnri. M. R. NA.SIM RODBINAM priporočamo e*«o do-»>aPrav nič se ne veselim, ko grem zopet domov.« >Le počakaj, so boš žo še veselili Ko boš na kolodvoru, in ko boš zagledal domačo vas —.« >Toda Lena, Henrik, Lena I Vse življenje ti ne bo odpustila, da nočeš pi-iti na najino svatbo — in jaz, — jaz tudi ne.« Henrik je nekaj časa molčal; nato pa jo rekel: >Poglej, Janček, res ne moreml če bi >nje« ne bilo več tam, ali pa vsaj ne tako blizu, potem bi čisto gotovo prišel. Tako pa je nemogoče. >In sploh nočeš več priti domov?« >Ne vem I Mogoče kdaj pozneje. Toda d rno morate obiskati, kolikokrat bo mogočo. Zopet sta nekaj časa molčala. >Da mi je težko, Janček, to mi že lahko veruješ. Rad bi zopet enkrat videl Leno po tako dolgem času, ln še celo na dan poroke. Saj je moja edina sestra!« Janček je zavzdihnil. Nato je rekel: >Stari Prek ne bo več dolgo. Sedaj ima Da, potem bom pa že prišel.« Ob slovesu je Janček jokaL >Z Bogom, Henriki Ce bi prišel še k svatbi, potem bi btla naša sreča popolna.« »Ne jokaj, Janček I Bodi vesel, da se lahko porodiš. Lepo pozdravi doma in srečno potuj!« ST0LARNA - Anton Kobl (BOROVNICA). — Zaloga upognjenega pohlMv«. Centrala! Ljubljana, Ižanska cesta 22. nni AR IFV dobro Uvcžbanlh, sptcjme več uuuhiiul f partij tnductriisko po d teti« na Gorenjskem. Delo stalno. Pojasnila daje L PALJE-VEC. Ljubljana, Slomškova nllca 21. 17« šivalni stroj prodam, skoro nov, popoL - nonrn taprt, pripraven tudi kot pisalna miza, s 6 predali, uiahafioni (rudečel politiraa. _ KRANJCA ŽIVALIC, GUNCLJE »t 9, P- »t. vid nad Ljubljano. 1730 Ne pozabite ia ste ie vedno najboljše kupllii blago za obleke, srajce, nogavice, rute, majce in sploh vse manu-fakturno blago pri F. ČEŠNOVAR, Ljubljana _ _Stari trg 16._ VELIKO, feMRanosno posestvo Na GORI pri SODRA2ICI, Dolenjsko, v Izmeri 18 ha 63 a 54 m*, se radi preselitve pod Zete ■Hodnimi pogoji proda. Hiša v zelo dobr*m stanju, z dobro Močo koncesijonlrano gostilno in •rjovino z mešanim blagom, z vsem tozadevnim Inventarjem, 6 sob, ve.ldio gospodarsko poslopje, »inska klet. svinjski hlev posebej — »Uri gozdne, <"»to zaraščene parcele, 10 rodovitnih travnikov m B dobro zagnojenih njiv. Kupcu uporaba stanovanja ln lokalov takoj na razpolago. — Interesenti naj se oeebno ali pismeno obrnejo na naslovi SLAVA VESELOVA — LJUBLJANA Aleksandrova sest« 10. TUJSM PROMET V ITALIJI. V preteklem letu bo pustili tujci v Italiji 2.500 miljonov lir. Predstojništva muzejev in cerkev so so obrnila na vlado b prošnjo, naj da večje vsoto za ohranitev spomenikov in umetnosti sploh, ker pridejo tujci v Italijo v prvi vrsti zaradi teh. — Ravno vsled izrednega tujskega prometa pa tudi nikjer drugod tako ne kradejo kakor v Italiji. Zadnjič na primer je šla na kolodvoru v Milanu neka dama iz železniškega voza ven, da si je kupila časopis. Na svojem sedežu je pustila ročni kovček. Ko je prišla nazaj. Je kovček izginil, z njim pa tudi 800 tisoč lir, ki so bfle notri. Neki drugi dami je bila ukradena ročna torbica s 50.000 lirami, nekemu Amerikancu denarno pismo s 27.000 dolarji itd. NOVI OGNJENIKI. Na Ogrskem se je oživil star ognjenik, ki že več sto let ni deloval. Zemeljska skorja se dviga in pada kakor morje, in če hodiš po njej, moraš paziti, da ne padeš. To gibanje povzroča lava, ki išče izhoda. — Prebivalci angleškega mesteca Wednesburv so te dni opazili, da živijo na ognjeniku. V mestnem parku ne je neko jutro odprla deset metrov globoka jama in plameni so švigali iz nje; po dnevi se je valil iz žrela gost dim. Takoj so poklicali strokovnjake in ti so rekli, da jo ognjeniško ognjišče zelo obsežno in da bo morebiti tudi drugod iskalo izhoda. LOČITVE ZAKONA V SEVERNI AMERIKI. Številke o ločenih zakonih v Sev. Ameriki so strašne. Leta 1870. je prišlo na 50.00(3 zakonov 80 ločitev, leta 1922. pa že 330. V prejšnjih letih je bil glavni vzrok ločitve navadno nezvestoba, sedaj Ea ne več, temveč grdo ravnanje za-onskih drug z drugim in pa zapuščanje lastnega doma. POSLEDICE NOVE NOŠE. V mestih si dado deklice sedaj ostri-či laso na kratko. Žene so se še malo obotavljale; ko si jih je pa dala ostriči tudi belgijska kraljica, so se oklenile nove mode tudi žene. Največ dobička imajo seveda česalnice; samo v enem okraju v Londonu so odprli v zadnjem času 100 novih česalnio oziroma strižnio. PAZLJIVA PAPIGA. Papige dosežejo starost sto let in še več. V neki londonski trgovini je nastavljena 70 let stara papiga, ki čuti, kdaj bo treba trgovino zapreti, in takrat reče: Cas je prišel, zaprite! DOBRO SPANJE. Neka ženska v Johannesburgu v Južni Afriki spi že petnajst let Vsakih šest mesecev se za nekaj ur zbndi, pa na stavljena ji vprašanja ne more odgo- voriti. Pred 15 leti bi se bila imela poročiti, pa ji je ženin par dni pred poroko umrl in jo ta udarce vplival na živce na omenjeni način. Navadno se tak človek slednjič popolnoma zbudi in je čisto zdrav. STAR GASILEC. V Claville na Francoskem jo praznoval gasilec Peter Mariet te dni svoi 102. rojstni dan. Pri paradah še zmeraj nastopi. POSTOJNSKA JAMA. Kdor bo od 15. maja do 15. junija aH pa v mesecu septembru obiskal Postojnsko jamo, bo imel na italijanskih železnicah 40 odstotni popust. Lani je obiskalo Postojnsko jamo več kot 100.00Q ljudi. PRIJAZNI LJUDJE. Ob obali zahodno Afrike živi rod, ki ima človoško meso zelo rad. Imenn-iejo se Landumani in se jih črnci zelo bojijo, ker jih imajo za čarovnike. Landumani misliio, da si prisvojijo dobre lastnosti tistih, ki jih zakoljejo in pojedo. Francoska finančna straža (dežela je francoska) je iskala zadnjič nekega zgubljenega otroka; dobila ga je v gozdu, a že v skledi, ki je bila z listjem Eokrita. Zraven je bilo šest Landumanov, ijudožrce je straža kar tam posrelila, ZVITA MAČKA. Gospa Je inela krotkega tlCka ki ga j« vsak dan izpustila Iz kletke. Neko jutro, ko Je tiiek pobiral drobiine po tleh, {ja njena mačka, ki se Je s tičkora prav dobro razumela, naenkrat prime z gobcem ia skoči na mizo. Gospa se silno prestra&i, meneč, da ho€« mačka tiča požreti. Toda ko se ozre, vidi, da J« pustila vrata odprta in da Js tuja mačka prišla v sobo. Ko jo H zapodila. Je njena mmb* ka skočila z mize in izpustila tiča na tla, ne da bi mu bila kaj storila. SKRIVNOSTI VELIKIH GOVORNIKOV, Angleški državnik Austea Chamber« 1 a 1 n Je v »Bmpiro Reriew« priobčil lep članek z naslovom: »Kako se veliki g o* v o r n i k i pripravljajo na svoj« govore.« Cbamberlain nam pripoveduj« skušnje iz občevanja s politiki. Od sebe na črhne niti besedice. Članek bo ohrabril po-iebao slabejše govornike; kajti tudi veliki govorniki govorov ne stresajo iz rokava, tako pravi Chamberlaln. Sicer jim mora tudi zavist priznati veliko zmožnost besedičenja, a o močnih urah priprave nismo vedeli dosedaj nič, to so vedele samo žene gromovnikov in pa njih zasebni tajniki. Clankar je pogledal vsem govornikom v karte in tira ni mogel nihče ni8 skriti. Niti Pitt mlajši niti Macaula? niti B r i g h I in tudi DI s r a e 1 i ne. Sedaj vemo dobro, da Disraeli ni govoril brez priprave in da se Je moral tudi veliki Glada t one pripravljati« Glad sto nov zasebni tajnik Hamllton nam pripoveduje, kako Je moral vodilni angleški politik pred velikim govorniškimi bitkami oratl po kočljivem polju zunanje politika Sicer nI napravil nobenega pismenega koncepta, a na tofi je ležal in premiiljeval Je; gorja nrn, kdor ga je v takih trenutkih motiL Tudi C h a m -berlainov oče je bil velik govornik. O njegovih pripravah »e Je njegova sohariea izrazila v tejle žaret klasični obliki: »Ne gre za to, kaj govori, temveč kakšen mu je takrat obraz:. Zato ga tudi v govorniškem treningu ni nikdar motila. Lord S a 1 i h b u r g Ja govoril prosto, tako tudi B o u a r L a w. Na mizi pred seboj eta imela par listov, na katerih sta imela fiksiran kakšen poseben poudarek. To pa za slabe govornike pač nI nič; kako morejo metati z dej-■tvi okoli in udarjati z dokazi, kakor st« delala ta dva govorniška velikana? Ni čudno, če j® bil po takšnem govoru Bonar Law bolj zdelan, kakor po trideseikitometerskem marin. Chamberlaln govori nato o politiku, ki deluje še sedaj. Ta diha govorniškega odra pili, •blikuje in poantira mislt na načlE, da se vsakdo vprašuje: »Kako napravi to?« Takole: »Imam jako spretnega in brihtaega tajnika. Zaprem ga v sobo, mene samega pa v drugo sobo. Vsak napravi govor, kakor zna iu more. Nato primerjava in kar je najboljše, to si is-berem.« Žalibog nam Chamberiain ne pove, ali so najboljši odstavki duševna lastnina po-litikova ali tajnikova. O Belfourju pravi fiankar: »No drli s® suženjsko svojih zapisnikov, so mu samo smernice, nikdar ga n« ovirajo v prostosti Izražanja. A opombs »t le dela, to moramo pribltL« Parlamentarni novinec, Id bere te vrstice, pa sedaj vseeno ne ve, kako mora oapra.iti. Njemu na ljubo odkrije Chamberiain skrivnost, ki mu jo Je nekcč povedal njegov oče in ki jo poma veliko govornikov že davno: »Ne trudi se preveč s svojimi govori, kakor sem se jaz. Trud napravi govor® sicer boljše; o danes, ko sa toliko govori, ne gre ved nato, kaj se govori.« iZBERA. fetlijo delavci nekega kvekerja (kvekerji to verska družba v Angliji in Ameriki, ustanovljena eredi 17. stoletja) pridejo na novega leta dan voščit mu prečno novo leto in po običajna novoletna darila. Ko odvoščijo, jim pravi gospodar: »Dobro, prijatelji, tu eo vaša darila; vsak od vas naj si izbere ali petnajst šilingov ali eno sveto jpismo.« »Ja?, ne znam čltati,« pravi prvi, »torej Vzamem petnajst šilingov.« »Jaz urnem Citati,« pravi drugi, »a po trebujem denarja.« On vzame tudi petnajst Šilingov. Tretji ei je izvolil prav tako. Na vrsto prida čotrii, mlad, trinajst ali IMrinajstletcn fant. Kveker ga pogleda preprijazno in mu reče: »Ali si vzamete ta denar, ki si ga lahko zaslužite /. delom in pridnostjo v kratkem času, ali hočete to leno knjigo?« »Ce pravite, da je knjiga dobra, Jo vzamem in bom doma čital iz nje svoji materi,« Odgovori dečko. Vzame knjigo, fo odpre in najde med listi bankovec za pet funtov (= 100 šilingov). I?PANJE ZA VOJNE SLEPCE. V mestu Bordeaux (izgovori: Bord6) »a Francoskem živi zdravnik dr. Bonnefon, Id ie ris! dosedaf U šestnajst popolnemu: oslepelim vojnim slepcem vid nazaj. 0 zadnjem slučaju pripovedujejo: Neki tak revež Je bil že pri vseh zdravidkih in vsi so rekli, da nI nobene pomoči. Slišal je o Bonnefonu in je šel k njemu. Zdravnik ga jo operiral in zamore prejšnji slepec sedaj že predmete okoli sebe razlikovati ln s po-večalnim steklom črko brati. Ko bo lahko nosil nalašč za to pripravljena očala, ho popolnoma zdrav. ROBERT S0UTHEY (1771—1843) J® bil znamenit angleški pesnik, poln čivahn« domišljije ia slikovitega izražanja. Večina njegovih pesnitev Ima za predmet samo tuje kraje fa osebe. Bil je tudi zgodovinar; napisal Je zgodovino Brazilije, življenje admirala Nelsona itd. Seveda ao g& nabiralci podpisov neprestano preganjali; da bi se jih rešil, je rekel svoji poznejši ženi, pesnici Karolini Ani Bowles, naj pošljo vsem nabiralcem podpisov najprvo cenik, in potem s® bo podpisal. Seveda so nabiralci avtogra/ov polastili tudi tega pisma ln J® bilo pred približno dvajset leti prodano v Londonu ea veliko vsoto. Povedati moramo, da jo angleški funt šterllngov enak 20 Šilingom in da Jo bil fiiiing toliko kakor na3a predvojna krona in 20 vinarjev. Naša predvojna krona pa Je bila malo več kakor dinar ali lira. Šiling s s razdeli na 12 ponca. Koliko jo danea funt šferiingov, beremo vsak dan v časopisih. Tisto zanimivo pismo s® Jo glasilo takole: »Robert Southev naznanja, da mu prinašajo podplat velik dobiček, in objavlja zato Bvojim prijateljem in ostalemu občinstvu tal® csnlfrf podpisi so nčeno pristni. F. st Navaden podpis.....— Navaden podpis, zelo lepo spisan....... Navaden podpis, z geslom ali svetopisemskim izrekom . Navaden podpis s šo neno- tisnjenim stihom .... i Podpis z verzom, nalašč za tisti namen napravljenim . Podpis s sentimentalnim verzom, pa ne nad šest vrstic . Podpis a humorističnim ver- som........ Podpis z vljudnim ali cel6 ljubeznivim dostnvkom . . P. 4 18 l 1 1 -- 8 8 — t 17 0 10 10 8 •v Žonake voli vke v Pragi Praški mestni volivni imeniki izkazujejo pa etanju koncem L 1924 vsesa 437.523 vollveav, med temi 203.101 moški in 231.432 žensk, ženske »o torej v večini sa 81.331 glasov. sv V Rimo h udira zemlja, V epodnjih plasteh rimskega ozemlja se v zadnjem čarm vrše neke neznan® izpremembe, katerih posledica j®, da se na mnogih mestih udira zemlja. Pred 14 dnevi se j® pripetil udor n« oeatl Blpetta, ki n» sreča nI sahtevel fcrtov Mlnoll teden m J® ndrU lemlja na oestl La. tlna ln požrla 4 delavo®, od katerih dveh ht vedno niso našli. 7. t m. ®e j® udrla temlj« t okraju Prati, kjer napeljujejo elektrlčn® razsvetljavo. V udrtlni st« izginila dva d». lavca, katerih enega so po dolgem trudu ls. fcopalt s zlomljenimi ndf, a g® živega, drugi j® bil ž* mrtev. sv Prijateljic« podgan. Qreška poltcljs Ima ž® par let neprestano opraviti z 41i leta« ptetilko Avrelijo Mayer. Zena Je veliko, pri j 4. teljiea belih podgan, Id jih redi v svojem «i>> novanju. N® redi p« ene alt dveh, atnpak c«» 1» Jata, tako da je vae sit-inovanj e znam rajon? Ik da s« sosedna stranke pritožujejo. Poli, eija jI ja ln mnogokrat »zaplenila« nj^no m®, nažffrijo ln Mayerjevo kaznovala, (a stanova-njo j® morala nesrečaica, a vse nič ne jtrim«« ga. V nekaj tednih »i žeoa vodno Knova zr&di mnogoštevilen podganji rod. Prav t® oni j« morala policija taiova posredovati. Gradftaaf sa nadeli Maverjevi analov »Ratteukttnlgta«, sv Trgovina « dekleti. Neki hamburfflrf list je pred kratkim objavil, da se i?Se boljg« dekla za službo na veleposeatvu. Neka ham. burška družina, Vi bi bila rada dobila služba za domačo hčer, jo nato poslala svojo ponudbo, Oglasil se je neki Argant kot posredovalo« in družina Je sklenila ■ njim pogodb«. Na dan odhoda Je pa dekle »bolelo in stari ■o to brzojavili na veleposestvo. Od tamkaj »o pa takoj dobili odgovor, da tamkaj nič n« vedo o kakem dekletu, ki naj bi prlSle » službo. StariSt so nnto cclo ^tvar prijavili policiji, ki je aretirala posredovalca. Iz pisem, ki so jih našli pri njem, Jo policija dognal^ da ja Argant trgovec r. dekleti in da obstoji v StraiSburgu borza za to trgovino. Dekleta — stara od 10—18 let — pošiljajo največ v Ju&oj Ameriko in na Balkan. — Skoraj istočasns Je policija ▼ Marseilleju odkrila centralo u trgovino t dekleti. Večinoma so kupčevald 1 goljufivimi obljubami zvnbljali v svoje mreSl mlade pariške delavke, Id »o jih nato s pon* rojenimi listi odpravljali v Argentinijo. Najnižje ceue pri maaulakturcenj Mag« doseZeie edino le pri menil Zatorej Vas vabtm k nakupa blagR, ki sera ravnokar preje) velikanski množin® v boitaU izberi za pomladanske in letat obleke. Ker je direkten oskup In vsled porasti dinarja, so cene geto nizke, tako, da fe vsakem« možno t,» veliko noC nabaviti si za mal dcasl kr&suo obleko. Za cen), nakup se najtopleje prti poročara. . J. MENART, trtfovee — DOML\L& Zoper slabo prebavo, bledico ia oslabetoa« naročajte HOČEVARJEV« »AROMATIČNO 2ELEZNATO TINKTURO« p« 20 Dia stelileoieal — Številna zahvale na rarpe« lagol Po poEtl od 3 steklenic dalj« DV* nemo oi Udelovalc« lekarnarja HOČEVARJA, VRIiNiKA • tremi registri, v dobrem stanju, _ in KOZO, Švicarske pasia«, cenv prodam. Maj. Zupan, Bckovca 43, p. Vodic«, Gor. Lan« tropine v vrečah po 40 kg, fcl fudl raanjlo množino, eddajs ALOJZU TRAMPUS, UdeL lan. eli« * Golem brd« štev. 28, p. Medvod«. 1793 LJUBLJANA n Stritajj^a ulica Si 3. Priporočava s« skvaesan občinstva pri nakttp« BLAGA nt OBLEKE. MaJveCja Izbira svilenih UVf ta SERP. Postrežba «oHdn« Ur MESARSKI VAJENEC. močan, t,.| t« let cUr, •• takoj iprcjm*. Zglasi •• lahko vsak dan pri Pr. CTrmano, 8t Vid nad Ljnbl|ano It. 17. 1536 itfCMPA BMonko obrt, poStenlh »tarScv, UuE.nl/S\ aprejme takoj FRANC LOGAR, CERKNICA It. 160. 1718 Semenski oves francosko LUCERNO — DOMAČO DETELJO — razna TRAVNA SEMENA — PESO, CRAHORO, priporoča ta pomladansko setev FRAN POGAČNIK LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA IT. 36. ""Kadar pridete v LJubljano •glejte d veliko zalogo BLAGA ca moOro in #mnke obleka. — Blago kakor cana Vam bosta ugajala. IZPLAČALA SE EO VOŽNJA! R. M1KLAUC »PRI ŠKOFU«, LJUBLJANA. Naprodaj STROJI ZA OPEKO na katerih *• izdeluj« navadna, okrogla in zarezna. A. TRS AN, l«*na Industrija, JESENICE. KUPITE tevanredno po znlSani ceni belo platna ta r|nha, 150 cm iiroko, meter Din 27.—, Uto bolj grobo, meter Din 33.—. Isto s« Vam priporoča ugodni nakup blaga za birmonec, ter za molke in ženske obleke. Vzorce od platna zastonj. — Se priporoča Anton Savnik - škofja Loka. Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke ln bluze A. & E. SKABERNE — Lfabijana, Mestni trg Id ajboljši ln vendar najcenejši stro) za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, LJubljana, Palača Ljubljanske kreditne bank« Din poiftilne proito. Belo platno *TTteJno ,Tr-t" in lt Dtn, mo^no .Suva' IS Din. SlovanaKo platino r-Iu mu. uo (S Diu, ti Ivo .Heo^r;..:* tkanin« IT Din, rolo fine rfcunina .Godcu* ea »rajce 10 Dly poanlmo rini nnturt.1 tifon Kl nm IS »m, »napotil a veletrgovina R. B»ar-BeclO, C«U* Jt. lt. nnetrimai cenik • čoii 1000 illkarai ■« poitj* vikamo anatom. vaozai o.i fukna, kamrama in r»/./]• manaiakiorBe robe pa aamo ca S dal na oglati. K lor prida • vlakom oaafeno kupovat, dobi nakvn primarno povrni ta t roloju. HinHi 4«a loo i-:-i Trgovol angroaa oena. ALi SE HOČE 1 £ OSVOBODITI P ROTI NA IN REVMATIZ MA? To morote doseči i Izborno zdravilno pijačo. Te vrste zdravljenje Izboljša splošni počuteh, pospeši slast do Jedi, dvigne nrebaro in pospeši eelo ozdravljenje. Mlado ln staro ie more podvreSi temu naSinu zdravljenja, ki je naglo pomagal tudi v zelo obupnih slučajih. POVSEM ZASTONJ Vam nadlm priliko, da •« sami prepričate o učinkovanju. Zahtevajte navodila o zdravljenju re*. matičnih bolnikov, kl Vara pove, kako se morete naglo rešiti »vojih bolečin. Pilite takoj na: Attgust M&rzke, Berlin-Wilmers4orf, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Abth. S03. > t h £ Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovora ter bre; vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, kl ga nudi lastna palača, veleposestvo In drago lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 200 milijonov kron. !fxmmix m M M M M N m M m M M m H M mmnmiznzzzzizmzm nakup me«£r?.cav, Silnih trloStto«, rii« vanov, tur vseh tapetniških icdellcov, Prodaja t«idi žimo, afrik in blago r.SL simmeo po najnižjih ccnab.— Sa priporoča Mia«2©St Seveif, •jesšjakia salojja tapettmkih izdeikor, Ljuhljasa, GcipcerstskR cesta 6, t« 15o 11.1 Konjskega hlapca • menili kobilah in zr.s vsa kmetska dela, Išfe JANKO VILAR, posestnik, Dob pri Domžalah. kateri »e razume fes ime veielje pri ple- NatboljSS (ivBlnl stroj 1* o «11 n o- ie Josip PtffSeiiiJsc-ai inmti) Or I tenor AtfS^r M rodbtao, obri f.: facaitrij^ CftiblJbRil PrH"t.-Mf6S» « :iatri, v^S * "Maja lrc--|)!jfcs, Vofotea gara:,:IJfc Ueiarnlc ra tsm »opravila •s Kitk« Trftfas K3 (it obleke, trebila NaipnpolnefSl šivalni stroji £it ii ii r. kroj»C« ia Cerljtrl* t« m vsiik doni. Fr.di*a ai ntbtvlt. • (roj, o<:irlto ci t* ixr«duuat pri IrrctH L, Baraga, Ljubijia« Scl«nhurn a'. Bffl^plftfioa poak, l«!xa Jaastra, Tfrdfca t>. Ochto, Mabljan« Wotfeva i,11 Var-i dobtvi r pler/.hirtnih v ■ova.V fe 69 L,g nafesneje (s ersglefikl kcsssfei pfctsicg po 109 lila ia ICC t-g I1 «f?gi6lki šlesSjshS in ItearnfSfci kofca Bo (20 Din irn 509 tj- 'y»kra» lodatao,i>i ko< knjigo. jvecja izbira vsakovrstnega sukna Is hlaScThi« za moSke obleka A. & E. SKABERNE — Ljablfana, Mmtai trf U, f'fl NAJNOVEJŠE — ravnokar do4l«, po m!« niikfl conah - IVAN SAVNIK ™ KRANJ SOttL PlEife takoj po norce za rarliča« oblek«! U Vam lahka razjasaOi, kak* »talna atortt«, sito pri izbiranju mila niste oprezni in kix liko Škodljiva io dostikrat (laba mflal 0t Selite otrokovo). Ir.kuSeno MILO LEPOTI IN ZDRAVJA tedaj polzkiulte -,na od pettt vrst FELLERJKVEGA EL5A-MILA V Ofc LIKI STEKLENIC. Elsalilijn® rolotao mil«, Elsa-gliccrinako, Flea-boraktovo, Elca-kaa tranovo ln Eha-mll© za britje. Vcaka vrat« t«h mil z zakonom zaSčitero znamko prfe letno diši, Ja zelo Stcdljlv«, Izvrstno te peni osvežuj« ia ohrani kolo zdrav« ia lepo. T* mila so najbolj?© ia najfinejše, ksr •• t mfi« c ploh more d&tl I ZA POIZKUSNJO 3 Iroeov Kl«a - mfla v obliki (t*. Llsnls 3 r&vojniaa tn poSlolno 53 Din, toda U tedaj, C« 89 denar poSlJe vnaprej, (• poštnin« pa po7zetju za 10 Din rU|a. Naročila nasloviti s>.aj ElIGEN V. FELLEK# lekarn« v StsfiI»£cJ m>«>st»{S Etes* tru tO Hrvatska. LcstRt lacS&iefc Kanšffi*! ko«a \ Mniccncpc strešno hrllje! '/BRUŠENE OPSKARNE D. D. LMWh3ANk MIKLOŠIČEVA CESTA 18 prejo Vmic-KNEZ tovarne na Viču Ia Brdu nudijo t poljubni ranoSini, t&icoj dobaTtso, najbolifi« prBiRlciiflana modele str^faskov, b ono ali dvema rasam«, kakor tudi bonrovcov (biber) tn !^lcta€j» ©peko *«*» Na SeSjo m poiij« takoj £99*» ponudba I Telefon št. 57 In 47Q, Btfim po -tucj* čekovne^« ciadu z* bi. ospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Br^oiav.t Goauob.-nka. v lastni palaCŠ (t)i's S v Is hotela „UnioaS5>, poMneja £«u»TCcga ma