ï't iro ïin ir«^ !o -f-ïr- On Prvemu laškemu pivovarju teče voda v grlo Št.12/Leto 67/Celje, 10. februar 2012/Cena 1,30 EUR Zima kaže zobe l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPEI IK FEK Koliko hrane ste danes vrgli v smeti? V Evropi naj bi na leto zavrgli skoraj 180 kilogramov hrane na osebo. Tudi na Celjskem pridno polnimo rjave zabojnike z zavrženo hrano. Pa bi lahko bilo povsem drugače. Še eden izmed izzivov, ki čaka novo slovensko vlado. Tudi vzdrževalci cest bodo odgovarjali za nesreče_ icevoo D -».6^01991 Jfejannar-c- mm SM^ojeDŒ^ Jurij iz Nove Cerkve po 42 letih n Kdo bo skrbel za parkirišča? Japonka iz Prebolda obožuje joto Oglašujte v prilogi I Mercator ] V Center ^^ejje My® Torek, 14. februar 2012, ob 17. uri Valentinova zabava s Filly princesko Sli Mercator PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA sprihrankipristroškihbivanja ^eod VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! ^ €/m2 I"'" DDV) NASA TEMA UVODNiK Prvih sto dni polnih želodcev i y \ BISERKA POVŠE TAŠIĆ Novi vladi po utečenih pravilih demokracije nekako pripada sto dni pakta o nenapadanju oziroma priložnost, da se malce utiri in pokaže, kaj zna. Se pa bojim, da je vladajoča koalicija z ukinitvijo samostojnosti kulturnega ministrstva kot simbola slovenstva na okope spravila dobršen del državljanov in že na samem začetku sprožila proces proti homogenizaciji slovenskega naroda. Poenotenje v smislu boja za samostojno državo, ki je v globoki krizi, pa je ta hip neizogibna podlaga za kakršnekoli razvojne spremembe v družbi. Če bi bila prihajajoča vlada sposobna modrega odločanja ali vsaj pametnega piarovskega delovanja, potem si ne bi na stežaj odprla fronte še preden je začela vladati. Razlogov, da bi ravnala tako, je več kot dovolj. Česarkoli se bo namreč v skladu s predvolilnimi obljubami o varčevanju lotila desnica, vselej jo bo levica, tudi prek zainteresiranihjavnosti, trgala na koščke. Je pa trenutna koalicija tudi ujetnica že kar ponarodele histerične mantre pred Janševo vlado, ki že desetletja po sistemu »vse, le on ne« prevladuje v kar precejšnjem delu mnenjskih voditeljev, ki se s svojimi umotvori selijo iz enega v drug osrednji medij. Nova vlada se bo morala naučiti delovanja na trgu, torej se znati prodati svojim kupcem - državljanom. In ti bodo morali - predvsem v svoje dobro - bolj kot z obliko začeti operirati z vsebino. Da bi izvršno oblast glede na koalicijsko uglašene in zapisane obljube sodili po tem, koliko bo boljše slovenski knjigi, ljubiteljski in vsem drugim zvrstem umetnosti in kulturnega udejstvovanja. Morda bi kdo še analiziral, kateri kulturni minister doslej je kaj oprijemljivega postoril ali kdo je bil najboljši in najslabši minister na tem področju. Ključno za presojanje bo morala postati vsebina, ne oblika. Torej, kaj bo, menda tudi nezdružljivo skupno ministrstvo za okolje in kmetijstvo, uspelo uresničiti pri načrtovani večji samooskrbi s hrano, varstvu zajetij pitne vode, pametni pozidavi okolja, ki ne bo potekala na rovaš rodovitne zemlje ^ Da so ministri politiki, je povsem logično in jasno že vrabcu na strehi, a tudi o kakšni strokovnosti prenekaterih profesorjev, ki so poskusili ministrovati, bi lahko precej dvomila. V takšne, ki so se naužili vladanja in potem odstopili ter zdaj kritizirajo in pame-tujejo po dolgem in počez ter spet varno domujejo za katedri, še sploh. Skratka, poskusimo prve tri mesece po izvolitvi nove vlade poskrbeti za vse to, kar lahko kot državljani postorimo sami. V duhu tiste že ponarodele pesmi koroškega kantavtorja: »Je treba delat, če hočeš nekam prit ne pa zijala past je treba delat, pošteno, ne pa krast!« Če česa, potem ima nova ministrska ekipa izzivov kar na pretek. Enega za pokušino. Ta hip ne vemo, koliko zavržene hrane sploh je v Sloveniji. Če sklepamo po količini odvrženih bioloških odpadkov, več tisoč ton. V tokratni številki Novega tednika pišemo, da bi lahko bilo pri nas precej drugače, a ni. Kaj ima to opraviti z vlado? Ima in to predvsem s predpisi, s katerimi bi lahko dodatno obdavčila nespametno uničevanje neprodanega kruha. Lahko se loti izvajanja pametnih predpisov, s katerimi bi spodbujala, da se odvečna hrana v prehrambenih objektih lahko tudi povsem odkrito, ne le naskrivaj, podari in ne meče v smeti. Pa tudi na tem področju nobena vlada ne more biti Superman, če tudi njeni kupci, torej državljani, ne bomo pometli pred svojim pragom. Ko sem bila pred leti v Prištini na poslovni večerji v družbi kosovskega gostitelja in slovenskega direktorja, je na gostilniški mizi ostalo veliko dobrot. Zelo premožen kosovski podjetnik je prijazno rekel natakarju, da mu zavije vse, kar je ostalo, da bo nesel ženi in otrokom. Slovenskemu delu omizja je bilo ob tem kar nekako nerodno. Danes se sprašujem, kaj ko bi takšno ravnanje postalo normalno tudi pri nas: »Natakar, zavijte mi prosim.« Pravi izziv pred drugo Janševo vlado je, da bo svoja dejanja in posledice le-teh znala prodati državljanom tako, da jih bodo ti pripravljeni sprejeti tudi na simbolni, ne le na konkretni ravni zategovanja pasu, ki nam preti na vseh koncih in krajih^. V nasprotnem primeru ji utegne zmanjkati sape tako kot Pahorjevi ekipi. Je morda Agencija za varnost v prometu potrebna, primerna za odstrel, za reorganizacijo? V intervjuju z njenim direktorjem ponujamo eno plat resnice, krojači izvršilne oblasti v državi bodo nujne spremembe v družbi in ustroju države morali znati utemeljevati, če bodo, tudi v tem konkretnem primeru, mislili drugače. Sicer so še tako radikalni rezi že vnaprej obsojeni na polom. Če bodo ob razumnih potezah in pravih argumentih še državljani zmogli ločiti med obliko in vsebino, potem smo skoraj na konju. Na vsaj sto dni polnih želodcev torej! PETEK SOBOTA NEDEUA Koliko hrane ste danes vrgli v smeti? Še uporabna hrana naj konča pri dobrodelnih organizacijah in ne v smeteh - Vsako gospodinjstvo lahko naredi veliko - V prihodnje tudi darovani obroki iz restavracij? Kompostarna v Bukovžlaku, kjer končajo biološki odpadki iz gospodinjstev. V rjavih zabojnikih je večkrat še uporabna hrana, opažajo delavci. (Foto: GrupA, arhiv NT) V časih, ko mnogi živijo na robu preživetja, je skoraj neverjeten podatek iz Evrope, da naj bi letno zavrgli skoraj 180 kilogramov hrane na osebo. Koliko je zavržene hrane v Sloveniji, ni natančno znano, lahko pa o tem sklepamo iz podatkov o količini bioloških odpadkov, ki jih je bilo lani več kot 58 tisoč ton. Od tega je bilo več kot 11 tisoč ton odpadkov iz gospodinjstev, kar pomeni, da je bila med njimi tudi zavržena hrana. Veliko te se najde tudi med preostalimi komunalnimi odpadki, saj naj bi bilo med njimi še vedno okoli 39 odstotkov biološko razgradljivih, kot pravijo podatki ministrstva za okolje. Za manj odvržene hrane lahko veliko naredimo že sami doma s premišljenim nakupovanjem živil in z načrtovanjem obrokov, s sprotnim kupovanjem manjših količin živil, sploh tistih s krajšim rokom uporabe, nenazadnje pa tudi s kompostiranjem odpadkov in z uporabo komposta za pridelavo lastne hrane. Kaj pa restavracije, večji prehrambeni obrati, kuhinje Odpadki iz gostinstva so bolj primerni za predelavo v bioplinarnah, kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad pa za predelavo v kompostarnah. V Sloveniji imamo trenutno 11 kompostarn z zmogljivostjo okoli 50.000 ton na leto in štiri bioplinarne, ki predelujejo tudi biološko razgradljive odpadke in imajo zmogljivost okoli 90.000 ton na leto. v šolah in vrtcih? Kakšne so njihove možnosti, da bi manj hrane končalo med odpadki ali da bi s pripravljenimi obroki celo pomagali socialno šibkim? Zaradi strogih higienskih predpisov v okviru tako imenovanega sistema HACCP možnosti tu ni veliko, več jih gotovo imajo proizvajalci hrane in trgovine, ko gre za blago, ki mu bo kmalu potekel rok ali pri katerem je v proizvodnji prišlo do tako imenovanih »lepotnih« napak, ki pa ne pomenijo, da hrana ni uporabna. Dobrodelne organizacije so je namreč zelo vesele, saj ugotavljajo, da je tovrstne zavesti v podjetjih še premalo. Kruh le še odpadek? Kljub različnim akcijam v trgovinah še vedno veliko hrane konča v smeteh zaradi poteče-nega roka. Ali pa neprodano vrnejo proizvajalcem. Tak primer je kruh, za katerega se prehrambeni strokovnjak An-ton-Zvone Cizej iz Celja sprašuje, ali je sploh še vrednota ali samo živilski odpadek. Ugotavlja namreč, da naj bi se več kot dvajset odstotkov kruha in pekovskih izdelkov iz trgovin vračalo v proizvodnjo, kar je več kot mesečna proizvodnja kruha in peciva v Sloveniji. Dnevno tako zavržemo tone kruha. Rešitev vidi v tem, da bi trgovski centri naročali količine, ki jih resnično lahko prodajo. »Nikjer v Evropi ne boste ob 20. uri dobili svežega kruha, tudi pri nas bi morali biti za zamudnike na voljo le zamrznjeni in polpečeni izdelki.« Za kruh, ki ostaja v trgovinah, bi morala država določiti, v kaj se lahko predela, in dodatno obdavčiti uničenje kruha, ki presega štiri odstotke prodaje v trgovini, predlaga Cizej. Ponekod, na primer v Mer-catorju, so zadnja leta uvedli prakso, da je uro pred zaprtjem trgovine kruh polovico cenejši. Na ta način ga prodajo precej, saj gotovo ne sodi več med poceni živila. Nataša Brance, prokuristka celjske Pekarne Geršak, pravi, da je od pogodbe odvisno, kolikšen delež neprodanega kruha jim vrnejo trgovine. Zadnje čase opažajo, da se tudi pri naročanju trgovci obnašajo bolj racionalno. »Kruh, ki nam ga vrnejo, ne gre v predelavo, temveč imamo pogodbo z eno od kmetij, ki odkupi tak kruh za hrano živali. V drobtine predelujemo le kruh iz naše hišne prodaje, saj vemo, kako smo z njim ravnali.« Lastna pekarna - lažja kontrola V Tušu se pohvalijo, da imajo ravno pri kruhu in pekovskem pecivu zelo malo odpadkov. Imajo namreč sistem lastne peke in dopeke kruha, Posebna študija v državah EU naj bi pokazala, da so na prvem mestu po količini odvržene hrane v Evropi gospodinjstva, šele nato proizvajalci in za njimi gostinci. Skoraj polovica pridelane hrane v eU naj bi končala med odpadki. Zato se je tega problema lotil tudi evropski parlament in sprejel resolucijo, ki se zavzema za nujne spremembe, tudi take, po katerih bi na javnih razpis za pripravo hrane izbirali podjetja, ki bi poskrbela tudi za razdeljevanje neporabljene hrane revnim. Gospodinjstva so dolžna kuhinjske odpadke (odpadke, ki nastajajo pri pripravi hrane, ki ostajajo na krožnikih ali kako drugače niso več uporabna) ločeno zbirati in v kolikor imajo možnost in to želijo, jih lahko kompostirajo na domačem kompostniku, sicer so jih odložijo v zabojnik za biološke odpadke in za njihov odvoz in predelavo poskrbijo izvajalci javnih služb. Biološke odpadke iz prehrambenih obratov, restavracij, šol itd. pa prevzemajo za to pooblaščena podjetja, kot sta na primer Ganga in Biotera. Če vam ostane kruh, ga lahko porabite tako, da naredite kruhove cmoke, narezanega na kockice imate lahko za jušno zakuho ^ Morda se spomnite »šnit«, ki ste jih jedli kot otroci? Vprašajte starše, babice, gotovo poznajo vrsto receptov še za druge jedi, ki vam ostanejo. Nenazadnje je za preveč skuhane hrane pri roki tudi zamrzovalnik. Prevelika pica ali zrezek, ko greste na kosilo v restavracijo? Naj vam ne bo nerodno prositi, da vam tisto, kar lahko pojeste kasneje, zavijejo. V svetu so menda restavracije, ki tako ravnanje posebej spodbujajo in se celo oglašujejo v smislu, da imajo preveč dobro hrano, da bi jo lahko metali stran ^ Po besedah Mance Uršič Rosas, predstavnica za odnose z javnostmi zdravstvenega inšpektorata, se živila lahko daruje, če so v nepoškodovani embalaži, nimajo pretečenega roka trajanja oziroma so varna za uporabo. Pri kontrolah živilske dejavnosti pa je glavni cilj zakonodaje varovanje zdravja ljudi, pri tem pa ni kompromisov, dodaja. zaradi česar imajo lahko svežo in pestro ponudbo, vračilo kruha pa so znižali na najnižjo možno raven. Kot pravi Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostjo v Tuš Holdingu, se da z ustreznim naročanjem in nenehnimi izboljšavami v sistemu od dobave do prodaje blaga zmanjševati količino ostankov sveže hrane. Opaža pa, da ljudje kupujejo sveže izdelke vsak dan ali na nekaj dni, saj jih porabijo sproti. Izdelke, ki so tik pred pretekom roka uporabe, kupcem ponudijo po znižanih cenah in jih na policah posebej označijo. »Odziv je vedno dober,« ugotavlja Marjetičeva. Hrana, ki ji je potekel rok, konča med odpadki, zbirajo jo ločeno in jo predajo pooblaščenemu zbiralcu. »Takšne hrane ne moremo podariti, imamo pa mnogo drugih akcij, v katerih tudi socialno ogroženim omogočamo nakupe in dobavo hrane normalne kakovosti.« Na zastonj kosilo? Sicer pa Anton-Zvone Cizej poudarja, da mora biti vsa hrana zdrava in da pregrevanje in zaužitje ostankov lahko pripeljeta do zastrupitve, kar bi imelo ravno nasproten učinek od želenega. »V resta- vracijah bi lahko imeli popuste po določeni uri, kot to počnejo trgovine s kruhom, vendar bi morali upoštevati manipulativni čas in temperature,« opozarja. In dodaja: »Tisti, ki ne zna izračunati pravilne količine obrokov, naj gre nazaj v osnovno šolo in se nauči poštevanke!« Po trditvah iz Tuša sta ključ do malo odpadkov iz hrano, ki jo izberejo, v večji meri tudi pojedo. Drug ukrep z enakim ciljem je predstavljala uvedba polovičnih obrokov za tiste, ki celotnega obroka ne morejo pojesti. Vsa hrana, ki se z bolnišničnih oddelkov vrne v kuhinjo, gre v odpad. Tako namreč določajo higienski predpisi. Porabo hrane so optimirali tudi z dobrim načrtovanjem Lani so v okviru celjske Karitas poskrbeli tudi za ozimnico mnogih, saj so zbrali 25 ton živil. Domača jabolka so na primer nabrali prostovoljci in javni delavci na Kozjanskem, kjer bi sicer večinoma zgnila. njihove restavracije sprotna priprava svežih jedi in skrbno načrtovanje jedilnikov. Kar ostane, zavržejo. O tem govorijo tudi v eni največjih kuhinj na Celjskem, bolnišnični, kjer pripravljajo obroke tako za bolnike kot zunanje goste. Prehranska določila in standardi določajo obroke bolnišnične prehrane tako količinsko kot tudi kalorično. Kljub temu so že v preteklosti uvedli nekaj izboljšav, katerih cilj je bil tudi zmanjšanje odpadkov. Prvi takšen ukrep je bila uvedba treh menijev za osnovno varovalno dieto. Izkušnje so namreč pokazale, da bolniki ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. Sestavine so podrobno preračunane, število obrokov pa dnevno prilagajajo tako, da ostaja izjemno malo ali tako rekoč nič. Hrana ostaja samo v primerih, ko je učenci ne marajo, zato manj posegajo po njej. »V šoli imamo že pet let izbirni način prehranjevanja, kar pomeni, da imajo učenci na razpolago dve vrsti prilog in solat ter posladkov. Verjetno tudi zaradi tega nimamo veliko odpadka.« Nekajkrat so npr. pred prazniki, ko nekateri učenci Možnosti darovanja je veliko O tem, da bi lahko revnim pomagali tudi z obroki tople hrane, že nekaj časa razmišljajo tudi v Karitas. O tem so se s predstavniki Rdečega križa pogovarjali celo pri predsedniku države. So pa skupno ugotovili, da so težko posredniki pri razdeljevanju takih obrokov, saj se lahko pri prenosu hrana pokvari. Gostinci pa bi lahko sami ponudili možnost obrokov z boni ali pa bi Ka-ritas sporočili, da jim bodo in organizacijskimi izboljšavami, kot je tabletni sistem bolnišnične prehrane (obrok za vsakega pacienta posebej) in podobno. Za zaposlene in zunanje goste kuhajo v manjših serijah in sproti, zato so ostanki hrane minimalni. Nekatera živila lahko po sistemu HACCP shranijo in uporabijo naslednji dan. Ker ostanki niso veliki in stalni, o možnostih podarjanja hrane niso razmišljali. Iz šolske kuhinje k brezdomcem Da je načrtovanje obrokov pomembno, poudarja tudi Sistem HACCP določa, da so živila pripravile usposobljene osebe v čistih in primerno vzdrževanih prostorih, z ustreznimi postopki obdelave in transporta, s poznavanjem tveganj in z njihovim obvladovanjem. niso prišli na kosilo, poklicali v zavetišče za brezdomce in jim odpeljali sveže pripravljeno hrano. To je po besedah Kolenkove običajna praksa v sosednjem Gradcu v Avstriji, kjer hrano, ki ostane od obrokov v šolah, vrtcih ali drugih restavracijah, odpeljejo v zavetišča, brezdomcem, varnim domovom _ Mogoče zgled za katero od naših kuhinj? kakšen dan ostale malice, pri čemer bi hitro našli tiste, ki potrebujejo takšno pomoč, pravi Matej Pirnat, generalni tajnik Škofijske karitas Celje. Sicer pa prav zaradi higienskih standardov zbirajo za pomoč ljudem v stiski le pakirana živila. Zadnja tri leta se intenzivno obračajo na trgovce in proizvajalce hrane, saj vedo, da jim ostaja veliko še povsem uporabnih živil, ki končajo med odpadki. »Tako smo lani zbrali kar štirinajst ton živil v vednosti 65 tisoč evrov. Čeprav so bila nekatera s kratkim rokom uporabe ali s kakšnimi malenkostnimi napakami pri proizvodnji, so bila vsa živila povsem uporabna in tudi mi smo jih razdelili v roku, ko so jih ljudje lahko pojedli brez pomislekov. Dobili smo pošiljko keksov, ki so imeli do izteka roka še teden dni, nekateri pa celo mesec. Ali pa jušne rezance, za katere so proizvajalci vedeli, da jih imajo preveč in so nam jih odstopili. Kruh, ki ga delimo, pa moramo deloma plačati, sicer pa je od prejšnjega dne,« pojasnjuje Pirnat in pohvali nekatera podjetja, ki jim stalno pomagajo s prehrambenimi izdelki, kot so Mlekarna Celeia, Dar trade in Hmezad trgovina iz Žalca, Mercator, Žito, Lidl, Vital Mestinje. Sicer pa Pirnat ocenjuje, da je posluha za tovrstno darovanje še uporabne prehrane premalo in da se pri tem vidi, kako družbeno odgovorna so podjetja. Pogreša zlasti večji odziv trgovcev. TATJANA CVIRN Foto: TimE GOSPODARSTVO Propadli posel z najboljšim sosedom ogroža pivovarno Stop za prodajo Mercatorja, v Skupini Pivovarna Laško pa opozarjajo, da je za normalno delo nujna odprodaja nepi-jačarskega premoženja V torek je odjeknila novica, da je hrvaški Agrokor umaknil ponudbo za nakup več kot 52 odstotkov delnic Mercatorja, v katerem je Skupina Laško več kot 24-odstotni lastnik. Za umik ponudbe uprava laškega pivovarja očitno vnaprej ni vedela. Ponedeljkova novinarska konferenca je namreč potekala ob poudarjanju, da lanske številke v poslovanju kažejo korak naprej, ter opozorilih, da brez odprodaje premoženja, ki ne sodi v osnovno dejavnost družbe (torej proizvodnjo pijač), Pivovarno Laško čaka negotov konec. Kot so sporočili iz Agrokor-ja, so se vse od novembrskega izbora za najboljšega ponudnika poskušali dogovoriti o zadovoljivih pogojih za nakup deleža v Mercatorju, pri čemer niso bili uspešni. »Dolgotrajnost postopka nas je pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da nam možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena. Po našem mnenju bi to lahko bilo škodljivo tako za naše podjetje kot tudi za Mercator, zato smo sprejeli odločitev, da umaknemo svojo ponudbo,« so v Agrokorju utemeljili svojo odločitev. V upravi Pivovarne Laško seveda nad odločitvijo Agrokorja niso navdušeni, saj se zdaj ne bodo mogli finančno razdolži-ti. Kot so sporočili, se bodo v naslednjih dneh posvetili ponovnemu aktiviranju že spomladi leta 2010 predstavljenih scenarijev finančne sanacije skupine. Najpomembnejša aktivnost bo doseganje dolgoročnih dogovorov z upniki obeh pivovarn. »Poziv bankam o celostnem in dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti skupine so na nedavni skupščini potrdili tudi delničarji Pivovarne Laško. Poziv delničarjev bankam je novelacija spomladi 2010 pripravljenega scenarija sanacije skupine, ki je kombinacija dolgoročnega reprograma dolgov in zmernega dezin-vestiranja. Z reprogramom pod ugodnimi tržnimi pogoji in uresničevanjem smele poslovne strategije rasti, katere uresničljivost dokazujejo doseženi poslovni rezultati v letu 2011, bi vse družbe skupine v desetih letih dosegle vzdržno raven dolga,« opozarjajo v Laškem. Brez denarja? Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, še niso znane. Vendar naj bi bil Agrokor po Upravo sestavljajo Milan Hojnik, Mirjam Hočevar, Dušan Zorko, Marjeta Zevnik, Gorazd Lukman in Matej Oset. mnenju poznavalcev brez potrebnega denarja, kar je pred časom sicer javno omenil odhajajoči minister Dejan Židan. Prodajo Mercatorja so podprli vsi prodajalci v konzorciju, z izjemo NlB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj Skupine Pivovarna Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. V konzorciju je poleg Laščanov s Celjskega tudi Banka Celje. Vendar so se v vmesnem času proti prodaji izrekli številni politiki in tudi Mercatorjevi dobavitelji. Svojo nenaklonjenost prodaji Mercatorja Agrokorju je pred zaslišanjem na odboru za gospodarstvo izrazil tudi kandidat za gospodarskega ministra Radovan Žerjav. Tudi uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala na neresne prevzemne namere Agrokorja, zato je sodelovanje pri prodaji pogojevala z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede na ponudbo bi Agrokor za nakup Mercatorja potreboval več kot 850 milijonov evrov. Prodaja kot del reševanja Pivovarnina zgodba o nujnosti prodaje deleža v Mercatorju in drugih nepija-čarskih družbah je že znana in večkrat slišana. Doslej so lani uspeli prodati Fructal. Še vedno je skupina zelo zadolžena, predvidena prodaja Mercatorja pa bi to zadolženost prepolovila. V primeru prodaje Mercatorja bi se lahko Laščani razdolžili za od 184 do 195 milijonov evrov, kar je zaradi odločitve Agro-korja zdaj seveda padlo v vodo. Kot je že v ponedeljek opozoril predsednik uprave Skupina Pivovarna Laško letos načrtuje med drugim tudi novo organizacijo prodaje in marketinga, odprodajo Mercatorja, Dela in Večera ter vzpostavitev prodajnega zastopstva na Kitajskem. Do leta 2014 je cilj skupine doseči 241 milijonov evrov čistih prihodkov. Dušan Zorko, je prvenstvena naloga uprave rešiti pivovarno. »Ne govorimo, komu prodati Mercator, prodaja je vzvod za rešitev pivovarne. Peljemo dva velika projekta, eden je razvojni, drugi pa sanacija skupine,« je izpostavil Zorko. Sicer so v Laškem zadovoljni z lanskim poslovanjem, predvsem s številkami o rasti prodaje. Tako so skupno ustvarili 323 milijonov evrov prihodkov. Čeprav povečujejo prodajo, skupina še vedno beleži izgubo. Sodeč po oceni, naj bi se bila ta lani v primerjavi s predlanskim letom znižala za deset milijonov evrov (nekaj tudi na račun prodaje Fructala), še vedno pa je znašala 15 milijonov evrov. »Mislim, da smo postavili zadostne temelje za leto 2012 in vse, kar nas bo popeljalo v sfere normalnega poslovanja. Vendar brez določenih sistemskih rešitev skupina ne more storiti nadaljnjih korakov,« je opozoril Zorko in med rešitvami poleg odprodaje premoženja omenjal reprogram kreditov in pogodbeni koncern, enkrat pa tudi dokapitalizacijo. Od kreditov do koncerna Tako naj bi v skupini v prihodnjih dneh nadaljevali pogovore glede reprograma posojil, ki je podaljšan do konca letošnjega marca. Pivovarni letos zapade v pla- Skupina Laško načrtuje, da bo letos prodala štiri milijone hektolitrov pijač, čisti prihodki od prodaje pa naj bi znašali skoraj 292 milijonov evrov, kar je zaradi prodaje Fructala 10 odstotkov manj od ocenjenih za lani. Letošnji čisti dobiček skupine naj bi znašal dobrih 49 milijonov evrov. čilo veliko posojil, samo za plačilo obresti so lani porabili 25 milijonov evrov. Finančne obveznosti skupine so lani znašale 377 milijonov evrov, od tega je 13 odstotkov dolgoročnih obveznosti. Finančne obveznosti družbe Pivovarna Laško pa znašajo 269 milijonov evrov, od tega je 91 odstotkov kratkoročnih obveznosti. Kar se tiče pogodbenega koncerna, naj bi zaživel še letos. Ustanavljanje koncerna, v katerem bo Pivovarna Laško obvladujoča, Radenska in Pivovarna Union pa odvisni družbi, so pred dnevi potrdili lastniki, vendar ob nasprotovanju Nove ljubljanske banke, ki je grozila tudi z vpoklicem kreditov. Menda bodo odprta vprašanja rešili v teh dneh, ko bodo usklajevali tudi dikcijo. Kdo bo vodil koncern, naj bi bilo znano v nekaj dneh. V bistvu bo oblikovana ekipa ljudi oziroma strokovni tim, ki bo potem določil medsebojne odnose v koncernu. Bistvo je, da naj bi prek pogodbenega koncerna, od katerega pričakujejo predvsem siner-gijske učinke, uredili poslovanje Pivovarne Laško. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Za Laščane je sedaj najpomembnejši datum 31. marec. Takrat namreč Pivovarni Laško v plačilo zapade kar nekaj posojil, zato je treba zagotoviti nov repro-gram. Uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi nastale razmere obravnavala prihodnji teden. NPK, ker izkušnje štejejo Nacionalna poklicna kvalifikacija S potrdilom nacionalne poklicne kvalifikacije do zaposlitve in novih priložnosti. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE L| O \NaIožbavvašbprikidimt iZ NAŠIH KRAJEV Gradnja znotraj naselij ali obstoječih kmetij Dobrna je četrta občina v Savinjski regiji, ki ima sprejet nov Občinski prostorski načrt. Ta za občinsko središče predvideva kompleksno urejanje, njegova dolgoročna razvojna vizija pa je že opredeljena tudi v urbanističnem načrtu. DOBRNA - S februarjem so občinski svetniki potrdili najpomembnejši prostorski akt za območje občine. Občinski prostorski načrt so tako sprejeli kot četrta občina v Savinjski regiji, pa tudi sicer je v Sloveniji še vedno zelo malo občin, ki imajo s tem aktom zagotovljen prostorski razvoj na svojem območju. Morda sta bila bila na Dobrni priprava vseh smernic in usklajevanje le-teh z resornimi ministrstvi nekoliko lažja kot v drugih občinah, ker so Dobrnčani tik pred spremembami Zakona o urejanju prostora v začetku prejšnjega desetletja sprejeli prostorski plan občine. Glavne razprave o načrtovanju prostorskega razvoja občine so bile opravljene že takrat in tudi umeščene v prostorski plan, zato je bilo pripravljanje Občinskega prostorskega načrta nekoliko manj zahtevno. Ta zdaj jasno določa razvojne možnosti občine na vseh področjih - tako pri poselitvi kot razvoju turizma, kmetijstva in gozdarstva ter seveda tudi varstva narave in kulturne dediščine. Občina Dobrna je začela pripravljati Občinski prostorski načrt zaradi potreb, ki so se pojavljale v okolju, zlasti pa zaradi tega, ker je tako narekovala tudi zakonodaja. Kar se poselitve tiče, je v občini poleg največjega naselja Dobrna predvidena strnjena stanovanjska gradnja še na poselitvenih območjih v naseljih Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica, v severnem delu občine na območju Pa-škega Kozjaka pa v naseljih Brdce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Parož ter Loka pri Dobrni ohranjanje avtohtone razpršene poselitve razloženih kmetij v t.i. celkih. Ta možnost za novogradnje ostaja v okviru razpršene poselitve razloženih kmetij tudi v osrednjem in južnem delu občine. Kot zaključno dejanje po štirih letih dela in usklajevanja različnih pobud in predlogov so Občinski prostorski načrt potrdili tudi občinski svetniki, pravi župan Martin Brecl in dodaja, da pa ta akt prinaša tudi slabost. Tako so izgubila status stavbnih zemljišč vsa tista zemljišča, ki so izven območij, ki jih urejajo prostorsko izvedbeni akti, pa doslej njihovi lastniki niso zaprosili za izdajo gradbenega dovoljenja. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Blok 6 znova pred poslanci ŠOŠTANJ - Državni zbor bo na eni prihodnjih sej znova odločal o poroštvu za blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj. V novem sklicu je predlog zakona, s katerim bi država jamčila za 440 milijonov evrov, ki si jih bo Teš za gradnjo bloka 6 izposodil pri Evropski investicijski banki, vložil velenjski poslanec Srečko Meh (SD) ob podpori Jožefa Kavtičnika (PS) in še dveh poslancev SD. Spomnimo, da so predlog predloga se precej mudi, saj zakona poslanci v prejšnjem sklicu že zavrnili, češ da naj od njem odločajo novoizvoljeni poslanci. Za potrditev bodo prihodnji teden Slovenijo obiskali predstavniki Alsto-ma in zahtevali dokončni odgovor o državnih poroštvih, na katerih temelji finančna konstrukcija projekta. Če pisne podpore projektu ne bodo prejeli do 15. februarja, bo Alstom upravičen do znatnega povračila stroškov. Nova vlada je sicer v koalicijski pogodbi napovedala nadaljevanje gradnje 1,3 milijarde evrov vrednega projekta ob »reviziji stroškov ob upoštevanju posledic izgradnje na višino tarif za uporabo omrežja«. To bi lahko pomenilo, da bo vlada projekt potrdila šele potem, ko bodo v Tešu upoštevali tudi realne stroške priključitve na omrežje. Kot ocenjujejo, bi stroške s tem podražili za 20 milijonov evrov, vsekakor pa bi takšna zahteva odločanje o poroštvih še preložila. US Spomin na Štirinajsto Šmarčani radi berejo PODČETRTEK - V Sedlarjevem bo danes, 10. februarja, ob 10. uri slovesnost v počastitev 68-letnice prihoda partizanske XIV. divizije na Štajersko ter 67-letnice prihoda v Sovjetski zvezi ustanovljene brigade. Slavnostni govornik bo veteran vojne za Slovenijo polkovnik Miha Butara, zbrane bo pozdravil župan Podčetrtka Peter Misja, medtem ko bodo kulturni program pripravili učenci iz Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. BJ Prebold nekoč PREBOLD - Domoznanstveni oddelek Medobčinske knjižnice Žalec je v svoji enoti v Občinski knjižnici Prebold pripravil razstavo starih razglednic Prebolda, ki jo je otvo-ril na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Domoznanski oddelek Medobčinske knjižnice Žalec je bogato založen s kulturno dediščino Spodnje Savinjske doline, zato so v Občinski knjižnici Prebold odprli razstavo s starimi razglednicami Prebolda. Razstava, ki bo odprta vse do 18. februarja, prikazuje podobe Prebolda na 50 do 60 razglednicah. Med njimi je najstarejša iz 19. stoletja. Še posebno so zanimive tiste, ki prikazujejo tekstilno industrijo, s katero je bil Prebold dolgo tesno povezan. Razglednice dobro prikazujejo razvoj in podobo kraja v zadnjih dveh stoletjih. ŠO ŠMARJE PRI JELŠAH - V Knjižnici Šmarje pri Jelšah se je ob slovenskem kulturnem prazniku začela šesta bralna značka pod naslovom Beremo od praznika do praznika. Za osvojitev bralne značke bodo bralci morali prebrati pet knjig, med njimi eno po lastnem izboru ter eno od avtorjev, katerih obletnic se spominjamo letos, enega od kresnikovih nagrajencev za najboljši roman v zadnjem desetletju, po eno biografijo ter še eno delo iz sklopa »knjige, ki jih je vredno prebrati«. Izbor knjig pripravijo knjižničarke v sodelovanju s člani bralnih krožkov. Bj simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: zasaditve % vzdrževanje vrtov Ht naotovanje in svetovanje / Simbio, d.o.o. I Teharska 49 13000 Celje I Mob.: +386 101 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoOsimbio.si I www.simbio.si Univerza za starejše KOZJE - V Knjižnici Kozje je bilo včeraj, 9. februarja, predstavitveno srečanje univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo ustanavljajo na pobudo občanov. Občani Kozjega, ki so od knjižnice najbolj oddaljeni, so pobudo naslovili Knjižnici Šmarje pri Jelšah, kjer uspešno deluje od leta 2009. V knjižnici v Kozjem, ki je enota šmarske osrednje knjižnice naj bi do konca maja pripravili osem srečanj na različne teme, od pomena zdrave prehrane v zrelih letih do ponavljanja prometnih predpisov. V Šmarju ima univerza za tretje življenjsko obdobje kar 160 članov iz krajev med Grobelnim, Ponikvo in Rogatcem, ki imajo tedenska srečanja na različne teme, prav tako so vključeni v različne krožke. Univerza je namenjena predvsem starejšim občanom, nezaposlenim in gospodinjam. BJ Pomoč sebi in drugim CELJE - Na pobudo skupine Starejši starejšim, ki deluje v Celju, so v Javnem zavodu Socio lani kandidirali na razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dvoletno financiranje projekta vzpostavitve medgene-racijskega centra. Na razpisu so uspeli in po lanskem usposabljanju 45 brezposelnih, ki so jih vključili v projekt, zdaj začenjajo delati. Z marcem bodo za določen čas zaposlili četverico iz te skupine, kar precej mladih iskalcev zaposlitve, ki so končali usposabljanje, pa se je odločilo za samozaposlitev. Program medgeneracijskega centra so v zavodu Socio zasnovali v treh delih. 45 brezposelnih - iskalcev prve zaposlitve ter starejših od 50 let - so razdelili v tri skupine; ena se je usposabljala za pomoč starejšim, vendar ne toliko v smeri že znane socialnovarstvene storitve pomoč na domu, ampak bolj kot družabniki starejšim in osamljenim ljudem. Druga petnajsterica se je usmerila v pomoč družini pri reševanju povsem vsakdanjih zapletov in težav, tretja pa je postavljala na noge program finančnega opismenjevanja. Kot pravi direktorica zavoda Socio Suzi Kvas, pri tem ne gre za »visoke finance«, kjer bi se lahko izkazali finančni strokovnjaki, temveč za preprosto, lahko bi rekli kar osnovno abecedo ravnanja z denarjem. »Naš cilj je naučiti ljudi, kako preživeti mesec z denarjem, ki ga imaš na razpolago,« pravi Suzi Kvas in dodaja, da je pri tem najbolj pomembno ločevanje, kaj so res potrebni in nujni stroški, kaj pa tisto, čemur se lahko odrečemo ali lahko še malo počaka. IS Kdo bo skrbel za parkirišča? ZPO Celje kot koncesionar do 20. februarja z javnim naročilom išče izvajalca vseh potrebnih del na javnih parkiriščih v mestu Na parkirišču Spodnji grad, kjer so vozila pogosto tako »stisnjena« eno ob drugo, da še voznik težko izstopi, bo tudi v bodoče v času najhujše gneče mladim družinam praktično nemogoče parkirati. CELJE - Na ožjem območju mesta je malo manj kot 4.300 javnih parkirnih mest, s katerimi kot koncesionar od lanske pomladi upravlja družba ZPO Celje. Ta zdaj išče izvajalca vseh potrebnih del na parkiriščih, s katerim bo sklenila 5-letno pogodbo. Ponudbe v ZPO zbirajo do 20. februarja, posel pa je brez obračunanega davka na dodano vrednost ocenjen na 1,44 milijona. Parkiranje v Celju je glede na lokacijo parkirnih mest urejeno v modri coni in na parkiriščih 2. cone, ob tem pa še v dveh parkirnih hišah na Glaziji in v Celeiaparku. ZPO Celje ima koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe parkiranje v mestni občini in tako gospodari s 479 parkirnimi mesti modre cone ter 2.444 parkirnimi mesti v 2. coni. Ob tem pa še s 642 notranjimi in 42 zunanjimi parkirnimi mesti v garažni hiši Glazija in 462 v garažni hiši Celeiapark. V ožjem središču mesta so še zakupljena parkirišča ob Mariborski cesti (27 parkirnih mest), Gledališki ulici (26), za sodiščem (28), ob Aškerčevi ulici (27), pri Celjskem domu (15) in na Muzejskem trgu (85). Na območju modre cone ter na parkiriščih 2. cone je nameščenih 39 parkomatov za plačevanje parkirnine. Zaenkrat brez parkirnih mest za mlade družine Družine z malčki, mlajšimi od dveh let, so se očitno prehitro veselile, da jim bo parkiranje v središču Celja poslej lažje. Sklepa mestnih svetnikov, da bi zanje uredili posebna parkirna mesta, namreč v Celju zaenkrat ne bodo izpolnili. Kot smo že pisali, so celjski mestni svetniki na decembrski seji sprejeli Odlok o občinskih cestah in cestno prometni ureditvi, v katerega so vključili tudi posebno določilo o ureditvi posameznih parkirnih prostorov, namenjenih družinam z otroki do drugega leta starosti. To določilo je podprlo 25 mestnih svetnikov, le eden je bil proti. Takratni vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo mestne občine Roman Kramer je po seji napovedal, da bodo v občinskih strokovnih službah preko zime pripravili posebno analizo, kje in koliko teh parkirnih mest naj bi se uredilo. Tudi na njih bi bilo parkiranje seveda plačljivo, od drugih parkirnih mest pa bi se razlikovala po tem, da bi bila toliko širša, da bi se ob postanku lahko ob vozilu nemoteno postavilo otroški voziček in vanj namestilo malčka. Glede na to, da ima pobuda za uvedbo posebnih parkirnih mest za družine z majhnimi otroki v Celju na nek način že brado, saj so mestni svetnici Jani Govc Eržen še jeseni na svetniško vprašanje odgovarjali, da za tovrstno obeleževanje posebnih parkirišč ni zakonskih osnov, nas je zanimalo - ali bodo ta parkirišča v Celju zdaj urejena ali ne? Iz oddelka za okolje, prostor in komunalo so odgovorili, da trenutno ne. A razlog tokrat ni več pomanjkanje zakonskih osnov za tovrstne posege, pač pa dejstvo, da ne bi bilo mogoče izvajati nadzora nad tem, ali se je s parkiranim vozilom v mesto res pripeljal starš z otrokom, mlajšim od dveh let. Z avtomobili, v katerih je nameščen otroški sedež, se namreč vozi veliko ljudi. »Sam otroški sedež v vozilu še ne more biti dokaz, da se je v avtomobilu res pripeljal otrok, zato bi lahko prihajalo do zlorab teh parkirnih mest,« je še pojasnil Miran Gaberšek iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo. IS, foto: arhiv NT Nunčičeva ostaja na čelu ŠMARJE PRI JELŠAH - Irena Nunčič bo vodila Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah kot direktorica tudi v naslednjem štiriletnem mandatu, ki se začenja v četrtek, 16. februarja. Med štirimi kandidatkami se je za Nunčičevo najprej odločil svet zavoda, nato so bila potrebna še soglasja občinskih svetov vseh šestih občin, ki so ustanoviteljice tega javnega zavoda. Razpisni postopek je bil zaključen konec januarja, ko je dal soglasje kandidatki Nunčičevi še zadnji občinski svet, iz Kozjega, ki se je o tem odločil na dopisni seji. Z zadnjim soglasjem je bil razpisni postopek zaključen, sledi še takšna formalna ugotovitev sveta zavoda, ki bo to uradno ugotovil na svoji seji, ki bo predvidoma konec tega meseca. V šmarskem zdravstvenem domu je okoli sto zaposlenih. BJ Obrtniki zadnji branik lokalnega gospodarstva ŠENTJUR - Območna obrtno-podjetniška zbornica je pred dnevi v kulturnem domu pripravila tradicionalno prireditev za svoje člane in počastila 44 svojih jubilantov. Sicer pa večjih razlogov za navdušenje ni. Če jih ne tlači gospodarska kriza, jih z nesmiselnimi zakoni država. Po stečaju paradnih velikanov postaja 450 šentjurskih obrtnikov temelj lokalnega gospodarstva. Po velikem valu upokojevanja se je ta trend letos ustavil. A kot pravi predsednik zbornice Zdenko Horvat, to priložnost izkoristi vsak, ki mu to zakon trenutno še omogoča. Kdor more, obrt običajno preda družinskim naslednikom. »Tudi tem ni lahko. Da bi dolgoročno uspeli tudi tisti, ki so samozaposlili s pomočjo dr- Rešitev velikih vodnih izgub VELENJE - Mestni svetniki so potrdili program odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode ter program oskrbe s pitno vodo za letos. Komunalno podjetje Velenje je lani pri oskrbi s pitno vodo zabeležilo skoraj 35-odstotne vodne izgube. Razlogov je več, izgubo pa naj bi zmanjšali tudi z obnovo oziroma zamenjavo cevovodov v sklopu projekta, ki ga bo sofinancirala tudi Evropska unija. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedov-nicki nam je že lani razložil, da komunala dotrajanih vodovodov in objektov finančno ni sposobna obnavljati, ampak jih lahko le vzdržuje. To na dolgi rok ni vzdržno, saj so s tem stroški vzdrževanja vsako leto višji. Nujna je obnova čistilne naprave Grmov vrh, zgraditi morajo še dve novi in obnoviti magistralne cevovode. Nekateri so namreč še azbestni, nekaj plastičnih neprestano poka in se odpira. Obnovo cevovodov in gradnjo čistilnih naprav so tako vključili v 42 milijonov evrov vreden projekt, za katerega so pridobili tudi evropska kohezijska sredstva. Šest milijonov evrov morajo v projekt prispevati Mestna občina Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Jedovnicki je že pred meseci izrazil skrb, kako bodo občine to plačale, saj denarja ni. Velenjski župan Bojan Kontič pritrjuje, da je s financiranjem težava. Velenjska občina se bo v ta namen zadolžila za dva milijona evrov. Je pa Kontič opozoril, da so razlogi, da danes za te projekte ni denarja, tudi na strani velenjske komunale: »Če bi uspeli s komunalnim podjetjem preko najemnine to zadevo financirati, bi bilo to seveda lažje. Vendar zaradi investicij, ki jih je vodilo komunalno podjetje v preteklih letih, ko so kar pozabili, da razširjene reprodukcije ni več in so zapravili več denarja, kot so ga dejansko imeli, moramo zdaj občine prispevati svoja sredstva z zadolževanjem.« Kontič je ob tem še poudaril, da projekt ni ogrožen in da bo občina svoj delež zagotovila. ŠK žavne subvencije, pa nič ne kaže« je do tega kritičen Horvat. Poleg gospodarske krize - to najbolj čutijo mali podizvajalci propadajočih gradbenih podjetij - obrtnike tlači tudi država. Trenutno jim najbolj greni poslovanje nov zakon, ki gotovinsko poslovanje omejuje na 50 evrov. »Že v decembru smo sklicali izredno sejo s predstavniki krovne organizacije obrtništva v Sloveniji. Vse zbornice si prizadevajo zakon ustaviti. A v trenutnih političnih razmerah na drugi strani enostavno ne najdejo pristojnega sogovornika. V resnici gre za približno sto milijonov bančnih provizij in ne vidim razloga, da bi morali obrtniki na tako neživljenjski način z njimi reševati banke,« še doda Horvat. StO s pîînom in toploto m Smrekatjeval, Celje ENERGETIKA CELJE jamo poójetjc; ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-poita: ltifa@energetika-ce.sl SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSIVO TALNE OBIjOGE SGAlZEBECd, VRUNČEVA2 3000 CELJE ' GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV Poleg drsališča pri Rdeči dvorani sta na voljo še drsališči v letnem kinu in v Škalah na športnem igrišču. Kar tri brezplačna drsališča VELENJE - Občani in ostali obiskovalci lahko od prejšnjega tedna brezplačno drsajo na kar treh zunanjih drsališčih. Poleg drsališča v letnem kinu ob Škalskem jezeru sta na voljo še drsališče pri Rdeči dvorani in na športnem igrišču v Škalah v »Ločanovi gmajni«. Poročali smo že, da je drsališče v letnem kinu odprto vsak delovni dan popolne, ob koncih tedna pa tudi dopoldne od 9. do 12. ure. Za izposojo drsalk je treba odšteti en evro. Spored dogodkov, ki jih tam pripravljajo, je objavljen na spletnih straneh Mladinskega centra Velenje in Mladinskega kulturnega kluba eMCe plac. Malo manjše drsališče so postavili na pobudo Mercator centra pri Rdeči dvorani, Mestna občina Velenje pa bo plačala stroške električne energije za njegovo delovanje. To drsališče je odprto vsak dan od 9. do 20. ure. Ob torkih in četrtkih pripravljajo od 17. do 19. ure tako imenovane Drsalne urice, ob nedeljah pa med 10. in 13. uro zaživi disko »Malinovc« na ledu. Na valentinovo bodo pripravili Drsanje zaljubljencev, na pust pa veliko pustovanje in pustni disko na ledu. Cena izposoje drsalk je dva evra. Prejšnji teden so v Škalah odprli še eno večje drsališče. Med tednom je odprto od 17. do 21. ure, ob koncih tedna pa od 9. do 12. ure in od 16. do 22. ure. ŠK, foto: SHERPA Razstava bo v Kvartirni hiši v Celju na ogled do 27. februarja. Razstava in razglednice CELJE - Razstava in serija petih razglednic je rezultat lanske jesenske mladinske kulturne delavnice celjskega turističnega društva Kultour 11. Za tokratno razstavo, odprli so jo prejšnji ponedeljek v prostorih Turističnega društva Celje, so izbrali serije zimskih motivov, ki jih je posnelo šest mladih celjskih fotografov, udeležencev omenjene delavnice. Predsednik društva Matija Golner pravi, da so tako delavnice kot razstava del ambicij, da bi v prihodnjih letih v Celju organizirali festival turistične fotografije in filma. Prvi koraki so tu in dela mladih fotografov Ines Tavčar, Anje Cencelj, Katje Malbašič, Gligorija Kalema, Damirja Mrkonjića in Štefana Matjaža zaslužijo pozornost javnosti. Zadana tema je bila Celje pozimi, a zaradi suhe zime so bili avtorji pred še težjo nalogo. Hlad in lepoto mesta so izrazili predvsem z izborom motivov in barv. In čeprav so slike tipično turistične, brez ljudi in življenja, so posnetki kakovostni. Celje je že zdaj bogatejše tudi za pet razglednic, ki jih je zaenkrat mogoče dobiti le v prostorih turističnega društva. BRST, foto: TimE ZGODBE, Ki JIH PIŠE ŽIVLJENJE Prebold nov dom Japonke Japonka Keiko Miyazaki Vahčič že šest let med nami Triintridesetletna Keiko Miyazaki Vahčič z možem Slovencem in dvema hčerkama živi ter ustvarja v Preboldu. Slovenijo je prvič obiskala leta 2004, ko je na študijsko izmenjavo prišla na ljubljansko akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. »Prvič sem slišala za Slovenijo, ko sta slovenska umetnika Andrej Jemec in njegov sin Gašper imela razstavo v mojem rojstnem mestu,« pripoveduje Keiko Miyazaki Vahčič, ki se je rodila na približno tako velikem otoku Šikoku, kot je Slovenija. Na študij se je odpravila v Anglijo. »Študijsko izmenjavo v Sloveniji mi je svetoval moj japonski profesor, saj imata Slovenija in Poljska enega najboljših študijev grafične tehnike v vzhodni Evropi,« razloži Keiko, ki se še prav dobro spominja svojega prvega prihoda v Slovenijo. »Ko sem iz Anglije preko Francije in Avstrije prišla v Ljubljano, sem najprej začutila pridih socialističnih stavb,« opiše občutke ob prvem obisku v Sloveniji, kjer je kasneje spoznala svojega moža Antona Vahčiča iz Šmarja pri Jelšah. Življenje kakovostnejše Od leta 2007 živita v Preboldu. »V Angliji si nisem nikoli želela ostati. Kolebala sem le med Japonsko in Slovenijo. Takrat sem v Evropi živela že osem let, mož pa je bil na Japonskem le dvakrat in tudi japonsko ni znal,« navede glavni razlog za izbiro Slovenije, v kateri je po njenem mnenju življenje tudi lažje in kakovostnejše. Novo- pečena Slovenka se s svojima hčerama, triletno Hano in leto in pol staro Saro, pogovarja v japonščini. Kljub temu, da ji gre slovenščina dobro od ust, ji največ preglavic delajo skloni in spoli, saj slednjih japonščina nima. »S hčerkama se po- govarjam v japonščini, a to še ne pomeni, da bosta znali tudi brati, saj je v japonščini branje in govorjene povsem drugače,« izpostavi Keiko, ki se je v Sloveniji najtežje navadila omejenih možnosti kupovanja prek medmrežja, saj veliko spletnih ponudnikov svojega blaga ne pošilja do Slovenije. Najraje ima joto Slovenci v primerjavi z Japonci veliko bolj pazijo na svoje zdravje. »Veliko več se gibate v naravi in delate stvari, dobre Keiko Miyazaki Vahčič je svoje slike z japonskimi motivi nazadnje razstavljala v Medobčinski knjižnici Žalec. - Št. 12 - 10. februar 2012 - za telo. Prav tako imate vrtove in sadovnjake, da lahko pridelate zdravo, domačo hrano, česar Japonci nimamo,« našteje še nekaj razlik, ki so jo med drugim prepričale, da ostane v Sloveniji, kjer ji ni všeč le naravni stil življenja, ampak tudi slovenska jota. Med japonskimi prazniki najbolj pogreša praznovanje novega leta na tradicionalen japonski način. »Novo leto je za Japonce še posebej pomembno. Pripravimo ribe, riževe tortice in riževe žgance. Otroci dobijo žepnino,« obuja spomine Keiko, ki o selitvi na Japonsko trenutno ne razmišlja, saj je zaradi naravne katastrofe pred nekaj časa tam precejšnja kriza. Riba njen motiv Slikarka je pred kratkim v žalski medobčinski knjižnici razstavljala svoje slike s pridihom Japonske. »Naslikam hitro, več časa potrebujem pri iskanju ideje,« razlaga magistra iz likovnih umetnosti, ki ji je še posebej ljub motiv rib. »Spominjajo me na otroštvo, ko sem z očetom hodila na ribarjenje. Na Japonskem smo z ribami in morjem zelo povezani,« razloži njihovo prisotnost na skoraj vsaki sliki. Prav zaradi rib, morja in živih barv iz njenih umetnin žari energija, ki se dotakne oseb in prostora. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Zima kaže zobe. A ne zadnjič! Zimskih razmer, tudi na Celjskem, se še najbolj veselijo smučarji in kmetovalci Potem ko smo zimo skoraj odpisali, se je v tem tednu vrnila v velikem slogu in, kot kaže, ne misli več kar tako oditi. Zaradi mraza in snega je del Evrope skoraj paraliziran, v mnogih mestih je mraz povzročal smrtnem žrtve, pa tudi v Sloveniji se spopadamo z izjemno močno burjo ter mrazom, ki je zadnje dni pestilo tudi kraje na Celjskem. Res, da smo si v pretoplem januarju mnogi le želeli malo zmrzali in snega, vendar pa, kot je v navadi v človeški naravi, nas sedaj zebe in spet tarnamo zaradi »nemogočega« vremena. Vendar se je treba zavedati, da lahko zimske razmere trajajo še nekaj časa - dolgoročna 15-dnevna napoved Hidrometeorološkega zavoda sicer ne napoveduje tako ekstremno nizkih temperatur, prihodnji teden naj bi se termometer vsaj podnevi povzpel čez ničlo. Deležni naj bi bili nekaj snega in po dolgem času celo par dežnih kapelj. Dejstvo je, da malo mraza in tudi snega itak ne škodi. Po neuradnih napovedih namreč lahko zima pokaže zobe tudi v marcu, mnogi govorijo o tednu med 8. in 14. marcem, neugodne vremenske razmere pa napovedujejo tudi v začetku aprila oziroma med 28. marcem in 4. aprilom. Seveda moramo pred tem preživeti še februar. O vremenu na svečnico Sicer vemo, kako je s temi napovedmi, ki jih meteorologi zaradi spremenjenih podatkov včasih pogosto in tik pred zdajci spreminjajo. Zato, kadar se pogovarjamo o vremenu na dolgi rok, kaže omeniti eno od ameriških napovedi: v ZDA je 2. februar že več kot sto let znan kot »dan svizca«. Takrat se namreč slavni svizec Phil zbudi iz zimskega spanja in napove, kdaj se bo končala zima. Običaj so v ZDA prinesli nemški priseljenci, ki so v prej, če je sončno, pa svizec vidi svojo senco, se je ustraši in umakne nazaj v svoj brlog, kar pomeni, da nas čaka še šest tednov zime. Letošnja prognoza, ki jo je »s ščebetom, klikom in pomežikom« sporočil oskrbnikom, pravi, da je Phil videl svojo senco, kar pomeni, da se bo zimsko vreme nadaljevalo. Dolgoletno povprečje kaže, da je Phil pravilno napovedal vreme le v 39 odstotkih svojih napovedi, a vsak lahko razume, da se včasih lahko pravilna napoved izgubi v prevodu iz svizščine v angleščino. Lahko samo dodamo, da ima verjetno prav, ko napove še šest tednov v spomladanskih mesecih pripravljena za novo rast. Seveda so praktično nenormalne vremenske razmere marsikaj postavile na glavo. Tako se je na primer na vrhuncu zime, sredi decembra in v začetku januarja, zaradi previsokih temperatur dogajalo, da so nekatere rastline že zelenile, kar zagotovo ni bilo dobro. Kljub nadpovprečno toplem začetku januarja, je konec meseca prinesel mraz. To je neugodno za že aktivirane Zaradi zamrznitve struge med Grušovljami in Spodnjo Rečico je včeraj župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj aktiviral občinski štab civilne zaščite, saj gasilci sami ročno niso mogli razbiti ledu. Tekoča voda, ki zaradi zmrznjenega ledu prestopa bregove, je namreč ogrožala sedem malih hidroelektrarn in stanovanjsko hišo. V celjskem podjetju Vodovod-kanalizacija opozarjajo, da se zaradi nizkih temperatur pojavlja nevarnost zmrzovanja vodomerov oziroma števcev in izpostavljenih delov vodovodov. Lastniki morajo tako števce kot cevi sami zaščititi pred mrazom. Stroške popravila morajo poplačati lastniki hiš oziroma stanovanj, zato velja paziti, da ne raznese kakšne cevi. Odvisnost narave in seveda človeka od vremena je dokazovala tudi biometeorološka napoved za sredo. Zapisano je namreč, da sta zimski mraz in na Primorskem močna burja začasno zavrla sproščanje cvetnega prahu v zrak. domovini vreme napovedovali tudi s pomočjo bobrov in medvedov, v novi deželi pa so za to uporabljali svizce. Legenda pravi, da na sveč-nico svizci prvič prekinejo zimsko spanje in se iz svojih votlin odpravijo na sveži zrak. Če je takrat oblačno vreme, naj bi pomlad tisto leto prišla zime, saj nas do koledarske pomladi loči še sedem tednov. Še zemlja ni počivala v miru Če smo zaradi vremena že ljudje precej zbegani, potem je še huje v naravi. Že od nekdaj je veljalo, da si mora zemlja v zimskih mesecih spočiti, da je rastne procese pri ozimnih žitih. Izjemno hiter padec temperature zraka ob koncu meseca je neugoden za prezimovanje posevkov, ki so pred mrazom nezaščiteni s snegom. Pogost in močan veter še dodatno izsušuje tla in rastline. »Zaradi pomanjkanja padavin pa so ozimna žita izgubila stik z zemljo, korenine ne dobijo vlage, žita pa so ponekod začela propadati,« je že pred časom opozarjal Mitja Dimec iz celjskega Kmetijsko-goz-darskega zavoda. Dobrodošlica snegu Padavinsko suh januar je nadaljeval sušno obdobje lanskega leta. Zaradi pomanjkanja snega in manjše količine padavin so že v začetku meseca napovedovali hidrološko sušo. Ob suhem vremenu v letošnji zimi so se gladine rek, tudi Savinje s pritoki, v januarju močno znižale. Po vsej državi so pretoki rek pod povprečnimi malimi januarskimi pretoki. V povprečju dosegajo približno 60 odstotkov srednjega malega januarskega pretoka. Večina rek ima najnižje pretoke v sušnih poletnih mesecih, zaradi česar je seveda zaskrbljujoč izjemno nizek vodostaj podtalnice. Čeprav je nekaj snega v minulih dneh le pobelilo kraje na Celjskem, konkretnih padavin, predvsem dežja, namreč ni bilo že nekaj mesecev, nenehno pa je manjkalo sprotne vlage. Vodne zaloge, kar vidimo že na na vodostajih, so bile porazno nizke. Težave so se zaradi pomanjkanja snega pojavljale tudi planinah. Zaradi tega so se že pojavljale napovedi o neprijetni spomladanski suši, ki bi povzročala zmanjševanje pridelka na travinji in tudi na njivskih površinah. Zato je bil sneg, ki je v začetku tedna pobelil tudi kraje na Celjskem, več kot dobrodošel. Ne le, da je zemlji omogočil nadaljnji počitek, predvsem je zaradi snežnih padavin v gorah le upanje, da nas spomladi ne čaka naravna nesreča v obliki katastrofalne suše. Seveda pa sneg, ki ga je po dolini bolj za vzorec, pa tudi snežna odeja po planinah še zdaleč nista dovolj, da bi kmetovalci lahko v miru pričakovali prve pomladanske dni. URŠKA SELIŠNIK Težave zaradi zaledenelih voda Hud mraz, ki je v tem tednu zajel kraje na Celjskem, očitno povzroča tudi takšne težave, ki jih v preteklosti nismo bili vajeni. Samo v sredo, torej na praznični dan, so bili gasilci iz treh prostovoljnih gasilskih društev poklicani na intervencije, ki jih je »zakrivil« mraz. Tako so v Braslovčah čistili strugo potoka, v Okonini v občini Ljubno je zaradi zaledenelih jezov obstajala nevarnost, da voda poplavi stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Gasilci PGD Okonina so ob pomoči delovnega stroja na več mestih na razdalji enega kilometra razbili led ter sprostili pretok struge. Stanje so nadzorovali tudi včeraj, saj je voda iz struge zalila klet stanovanjske hiše. Podobno je bilo tudi na Bregu pri Polzeli, kjer je voda v strugi grozila, da bo zaradi ledenih ovir prestopila breg in zalila stanovanjski objekt. Posredovali so gasilci PGD Polzela. US Zima v resnici kaže zobe. (Foto: SHERPA) Po dežju vedno posije sonce, pravijo. (Foto: GrupA) ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Že en udeleženec z novim življenjskim slogom šteje! Strokovno ekipo v akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bo tudi letos vodila prim. Jana Govc Eržen Akcija (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje že deveto leto temelji na predanem strokovnem delu širše skupine Zavoda za zdravstveno varstvo Celj. Prim. Jana Govc Eržen, ki je pionirka na različnih področjih preventive, je že pred tem vodila več manjših zaprtih skupin hujša-nja. Ko pa sta s takratno novinarko naše medijske hiše Rozmari Petek združili moči, je nastala akcija, s katero nagovarjamo praktično vse naše bralce in bralke. »Vedno bolj se moramo zavedati, da je zdravje velika odgovornost, za katero smo v največji meri odgovorni sami,« pove Govc Erženova. »Prevelika telesna teža botruje skoraj vsem kroničnim boleznim sodobnega časa.« Začetkov akcije hujšanja pa se Gov-čeva spominja takole ^ Podatki o razširjenosti prekomerne prehranjenosti in debelosti so bili v celjski regiji nekoliko nad sloven- skim povprečjem, enako je bilo tudi s podatki o nezadostni telesni aktivnosti. Torej je bilo treba ukrepati. Največ ljudi lahko dosežemo s sodelovanjem medijev. Z Rozmari Petek, ki je bila takrat vaša novinarka, sva strnili moči in znanje in tako se je pred devetimi leti rodila akcija Hujšajmo z NT&RC. Začetki so bili kar težki. Pripraviti je bilo treba vsebine delavnic, pritegniti sodelavce, strokovnjake, zagotoviti pravičen izbor udeležencev akcije, varnost. In vse to brez dodatnih finančnih sredstev, ki bi marsikaj olajšala. Danes je v medijih mogoče zaslediti pravo poplavo nasvetov, kako hitro shujšati, prodaja se vse mogoče, od hitrih diet do nepreverjenih in včasih tudi škodljivih pripomočkov. Prav zaradi tega še posebej cenim pripravljenost vaše medijske hiše, da sodeluje pri promociji zdravega hujšanja. V teh letih ste spoznali veliko ljudi, ki jim je skupna travma odvečna telesna teža. Se vas je v teh zgodbah kaj posebej dotaknilo? Debelost je bolezen in kot vsaka bolezen zahteva poseben pristop, bolnik pa ima vso pravico do ustrezne obravnave. Zdravila za zdravljenje debelosti ni na voljo in pri zdravljenju je najbolj pomembno sodelovanje bolnika. Brez tega ni mogoče pričakovati rezultatov. Vsako leto izberemo v skupino dvajset udeležencev in tako sem spoznala 160 ljudi, ki so prišli po pomoč. Njihovi motivi so bili različni, a kljub vsemu je bilo mnogo skupnih. Nekateri so prišli zaradi zdravja, drugi zaradi videza, zaradi boljše spre-jetosti v družbi. Družba se Jana Govc Eržen »Za sodelovanje so potrebni čas, volja in motiv. Prav zaradi tega že nekaj let vztrajam pri tem, da moram izžrebane udeležence pred začetkom akcije osebno spoznati, se z njimi pogovoriti in oceniti, če so pripravljeni štiri mesece svojega življenja postaviti na glavo in v tem času na prvo mesto postaviti sebe, narediti nekaj zase in svoje zdravje. In četudi bi po tolikih letih uspela samo pri enem od 160 udeležencev, bi bil zame tudi to uspeh.« diskriminatorno obnaša do ljudi, ki so debeli. Težje dobijo službo, težko najdejo primerna in modna oblačila. Ja, veliko je žalostnih zgodb. A kljub vsemu so naše skupine od srečanja do srečanja bolj srečne, udeleženci se med sabo spoznavajo, delijo svoje zgodbe in izkušnje, se podpirajo in včasih tudi tekmujejo in se veselijo vsakega izgubljenega kilograma. Takšno sodelovanje je uspešno le zaradi tega, ker so v skupini ljudje s podobnimi težavami. Naši udeleženci se mnogo naučijo in svoje znanje o zdravem načinu življenja prenesejo na družinske člane, sodelavce, prijatelje. Je debelost še nekaj sti-gmatiziranega ali zaradi epidemičnih razsežnosti postaja vse bolj sprejemljiva? Debelost je dejavnik tveganja za nastanek mnogih kroničnih bolezni, zato nikakor ne more postati sprejemljiva. Tukaj ne gre za konfekcijsko številko, gre za zdravje posameznika. Prav zaradi tega je pomoč ljudem, ki imajo težave s telesno težo, še toliko bolj pomembna in potrebujejo pomoč in naklonjenost družbe v celoti. K sreči v Sloveniji razširjenost debelosti ni tako velika kot npr. v ZDA in Avstraliji, a brez ukrepanja se lahko tudi mi znajdemo na njihovi poti. Tam je namreč veliko zelo debelih ljudi, ki imajo prav gotovo veliko več zdravstvenih težav, so težje zaposljivi. Letos akcijo prvič širimo in vabimo, da se nam pridružijo tudi bralci in poslušalci, ki jih bomo iz tedna v teden spodbujali. Kaj bi jim položili na srce ob začetku akcije, ki ima odslej ime (S)hujšajmo? Če želimo v življenju kaj spremeniti, moramo narediti prvi korak. In če ti nekdo ponudi roko v pomoč, jo je vredno zgrabiti. StO Foto: GrupA Glavni cilj naših delavnic zdravega hujšanja je, da bi udeleženci spremenili svoj vedenjski slog, nezdravo prehranjevanje in vključili v svoj vedenjski slog tudi telesno aktivnost, udeleženci pa naj bi v povprečju znižali svojo telesno težo za vsaj pet odstkov. Z zdravim načinom prehranjevanja in s stopnjevanjem telesne aktivnosti želimo, da bi udeleženci hujšali v povprečju pol do enega kilograma na teden. PODARDTB Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJJASOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkiii in petkiii. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ■ : IME IN PRIIMEK: ULICA: : : KRAJ: : : DATUM ROJSTVA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: Plačano obdobje: od : do PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. AKCIJA Vmesni izidi glasovanja NAJ nUHJRANTKA IN NAJ NUmiRANT Po številu prejetih glasovnic trenutno vodijo: NAJ MATURANT 4 - Gregor Stolec 57 - Blaž Hvalec 2 - Kristijan Starček NAJ MATURANTKA 39 - Nina Medved 3 - Tina Palčnik 50 - Lucija Krašovec V akciji Naj maturantka Naj maturant so se nam pridružile naslednje šole, kjer so imeli maturantske plese januarja letos: ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava (GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER), Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM), Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE, ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (Gimnazija SK), Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠZ) Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (SŠHVU), Poslovno-komercialna šola Celje (PKŠ), Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT) JANUSA DIKLIČ 4. A SSGT 1 KRISTIJAN STARČEK 4. A SSGT 2 TINA PALČNIK 4. B SSGT GREGOR 3 STOLEC 4. B SSGT 4 ŠPELA VRČKOVNIK 4. C SŠGT 5 LIRIDONA BAJRAKTARI 4. B PKŠ 12 JAN BOGDAN 4. C PKŠ 13 SARA PELC 4. C PKŠ 14 MATEVŽ ČADEJ 3. Č PKŠ 15 SIMONA KOLMANIČ 3. C PKŠ 16 MARKO HRVATIČ 2. A PTI PKŠ 17 TJAŠA KELHAR 2. A PTI PKŠ 18 BURIM BAJRAKTARI 2. B PTI PKŠ 19 LARA BORŠTNER 2. B PTI PKŠ 20 BLAŽ JESENEK n.| 4. A ŠCC-GL 21 JANJA PETEK 4. D ŠCC-GL 28 BLAŽ SELIŠNIK 4. E ŠCC-GL 29 TINA KOROŠEC 4. E ŠCC-GL DEJAN LJUBEJ IVA MAGAŠIĆ SVAN VOVK POLONA POTOČNIK M LJUBEK n.| MAGAŠIĆ M VOVK ^n POTOČNIK 4. F ŠCC-GL 31 4. AT SŠHVU 32 4. AT SŠHVU 33 4. HT SŠHVU 34 JANEZ POČIVALŠEK 4. HT SŠHVU 5 MIHAEL LUŽAR 5.d T SŠHVU 36 PETRA OVČJAK 5.d. HT SŠHVU 3! r U MARKO RAJH 4. Gb Gimnazija SK 44 MANJA RAVNIČAN 4. Gb Gimnazija SK 45 ROK STEINACHER 4. Sa SPSŠZ 46 ANJA POVALEJ G4.b SŠGVO 47 LOVRO GUNZEK G4.b SŠGVO 48 ŽIGA PLASKAN G4.c SŠGVO 49 LUCIJA KRAŠOVEC G4.c SŠGVO 50 VID PESJAK K4.a SŠKER 51 TAJA KOROŠEC K4.a SŠKER 52 ŽIGA KOROŠEC E4.b SŠKER AKCIJA BLAZ JESENE Med maturantskimi razredi, ki so predlagali naj maturanta, vodijo: 4. B SŠGT, E4. E SŠKER, 4. A SŠGT Med maturantskimi razredi, ki so predlagali naj maturantko, vodijo: M4d SŠSMM, 4. B SŠGT, G4.c SŠGVO razkrivamo ^ naj maturantka bo od medijske hiše Novi tednik in Radio Celje prejela komplet nakita Zlatarne Celje. Foto: Nataša Muler, GrupA; Oblikovanje: Andreja Balja Prarila glasoinnla in sodBlovanla v akcUh tomaZ KIDRIČ 4. Č SŠGT POLONA AŠKERC 4. Č SŠGT 7 MATEJ KOMLJEN 4. C SŠGT 8 JURE GORENJAK 4. A PKŠ 9 LARA MOGU 4. A PKŠ 10 KLEMEN RAMŠAK 4. B PKŠ 11 KARMEN VERHOVŠEK 4. A ŠCC-GL 22 ANDRAŽ REDNAK 4. B ŠCC-GL 23 JELENA PRIJIĆ <%m 4. B ŠCC-GL 24 LUKA ROJNIK 4. C ŠCC-GL 25 LAURA BRIGITA PAREŽNIK QQ 4. C ŠCC-GL 20 ŽIGA HUS 4. D ŠCC-GL 27 ALEKS MAJCEN QQ M4 SŠSMM 38 NINA MEDVED qh M4d SŠSMM 39 ŽAN LUKA UMEK -H M4d SŠSMM 40 TARA DREV i|i M4e SŠSMM 41 BLAŽ ŠROT 4. Ga m Gimnazija SK VERONIKA HOHLER 4. Ga Ik1 Gimnazija SK 40 LUKA BLAŽ EVA BLAŽ KOVA^ I-. SENICE |-|- PODKRIŽNIK g-g« HVALEC E4.c SŠKE^ U4 E4.d SŠKER UU E4.d SŠKER U0 E4.e SŠKER 57 JANJA OGRAJENŠEK 3c2 SŠSDL 58 - Št. 12 - 10. februar 2012 URBAN FRIC en 3c2 SŠSDL 59 Pravila glasovanja fn sodelovanja v akciji: Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ail eno naj maturantko. Za udeležence januarskih maturantskih plesov, ki sodelujejo v akciji NT&RC Naj maturantka, naj maturant bo Vasovanje potekalo ves mesec februar. V torkovih in petkoivlh številkah Novega tednika bo objavljen spisek vseh »civilnih" fotografij. Postopno bomo ves mesec objavljali tudi 'maturantske* fotografije kandidatov, ki se potegujejo za vstop v finale. V torek, 6. marca, bomo objavili naj maturanta in naj maturantko, ki bosta v ločenem Vasovanju prejela največ gJasov, Oba se bosta uvrstila v sklepni krog glasovanja po februarskem in marÈevskem krogu maturantskih plesov. f ^ .. WT Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko: ................ ime in priimek:___________________________ Podatki Ů osebi, ki je glasovala: Ime in priimek_______________________ šola...................................................... razred......—------------------ kontaktni telefon/e-pošta, i...... -K- 12 KULTURA NOVI TEDNIK zgodbe iz kamre amra www.kamra.si Kumprejeva domačija v Primožu nad Ljubnim (Foto: Franjo Atelšek) Velikan Krištof s Primoža nad Ljubnim 2. Skozi čas sta prava, resnična podoba in življenje velikana Krištofa zbledela, ostali so pripovedi in velikanovo orožje ter orodje, ki dokazuje, da so Ljubenci res imeli velikana. O obstoju velikana s Primoža nad Ljubnim pričajo njegovi osebni predmeti, ki jih skrbno hrani Krištofov potomec Franjo na domačiji Kumprej. Domačija leži nad Ljubnim na 900 metrih nadmorske višine. Tam se ponašajo z edinstvenim razgledom, še več pa so vredni različni predmeti iz preteklih dni. V Kumprejevih prostornih gospodarskih poslopjih se skriva marsikaj, kar je že skoraj utonilo v pozabo. Leščerbe, petrolejke, »klam-fe«, s katerimi so nekdaj zbijali »riže« (za spuščanje lesa v dolino), pa zanimivo grajena kašča, ogromen senik nad hlevom, manjša »kašta«, v kateri so nekdaj prebivali ljudje ter izjemno zanimiv nahrbtnik za motorno žago, lesena zajemalka z luknjami, kakršno so uporabljali za prekuha- Omemba Krištofa Kumpreja iz leta 1602 Omemba Krištofa Kumpreja iz leta 1632 vanje »drobnatih klobas«. V kašči se še vedno skriva ogromno različnih skrinj, skled in drugih posod, kot so jih rabili nekdaj. Med njimi je ogromna skleda, ki je številni Kumpre-jevi družini služila za jušnik ob večjih praznikih. Prav posebna zanimivost je »dimnica«, ki je ena redkih tovrstnih kuhinj z odprtim ognjiščem in raznimi vrstami »glist«, na katerih so sušili drva in treske za razsvetljavo in bakle. V zadnjem času so bili zbrani podatki, ki osvetljujejo zgodovinska dejstva o Krištofu. Po evidencah gornjegrajske gospoščine je razvidno, da je bil leta 1602 gospodar na Kumprejevi domačiji Lenart Kumprej, ki je »odrajtoval« podložniške dajatve od celotne hube in tudi od Robnikove pustote. Kmalu po letu 1602 je bila Kumpre-jeva huba razdeljena na dva dela. Gospodar ene polovice je bil Luka, druge pa Krištof, ki je tudi užival Robnikovo pustoto. Lahko sklepamo, da sta bila Luka in Krištof brata. Listine iz leta 1632 pričajo, da je bila huba ponovno združena in da je na njej gospodaril Krištof Kumprej. Druge listine povedo, da je Krištof »odrajtoval« podložniške dajatve, kar pomeni, da je bil podložnik in ne svobodnjak. Slednje bi se dalo sklepati ob dejstvu, da je iz vojne prinesel domov meč, ki je še danes ohranjen. Zahvala gre vsem Kumprejevim rodovom, da so vse dragocenosti, ki spominjajo na Krištofa, skrbno hranili. Naslednji teden pa začenjamo zgodbo o celjskih gasilcih. ROMAN MEŽNAR, Osrednja knjižnica Mozirje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Viri: Videčnik, Aleksander: Velikan s Primoža. V: Savinjske novice. Leto 43 (2011), št. 44-46, 48. Podpečan - Kuhar, Liza: Krištof - strah gosposke. V: Naš čas. Letnik 10 (1974), št. 23. Str. 15. Slišnik, Urška: Dvanajst glav na en mah. V: Novi tednik. Leto 51 (1996), št. 41. Str. 16. Borijevi Obrazogledi Izjemna razstava portretnih karikatur Borija Zupančiča V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled razstava portretnih karikatur Borija Zupančiča, ki jo je naslovil Obrazogledi - Fej-sluk prezentejšn. Malo več kot štirideset karikatur bolj ali manj znanih obrazov ljudi različnih poklicev dokazuje, kakšen mojster risbe in zlasti podrobnosti je Bori Zupančič. To, da je razstavil portre-tne karikature, je na vsak način zanimiva odločitev umetnika, ki je doma in v Sloveniji zaslovel predvsem kot performativni artist. Za tokratno razstavo je karikaturist, ki zadnja leta redno objavlja družbeno-kritične karikature v Novem tedniku, na enem mestu zbral pravo parado obrazov Celja. Vsak od njih ima v karikaturi svojo zgodbo, značaj. Kajti Bori Zupančič ni na sebi lasten način karikiral zgolj obrazov. Z majhnimi podrobnostmi v karikaturi, okraski na pomanjšanih telesih, predmetih, ki jih por-tretiranci nosijo v rokah, je prikazal ljudi skozi njihove poklice, konjičke, strasti _ S tem je osebnosti tudi umestil v prostor in opredelil njihovo vlogo v celjski družbi. »Gre za ljudi različnih poklicev in poslanstev, takšne, o katerih smo se učili v šolah in ki zavzemajo pomemben prostor v našem skupnem spominu, kot tudi za tiste, ki so pretežno moj osebni izbor in ki so se v splošno zgodovino Celja in okolice zapisali zgolj zato, ker jih lahko videvamo zdaj tu, zdaj tam - mogoče jih niti ne poznamo. Tako se lahko tako rekoč obraz ob obrazu znajdejo politik, športnik, natakarica, študent, zdravnik, estradnik, uradnik, plesalka, kriminalec, »far«, gospodinja, norec, umetnik, postopač, brezdomec pravi Bori. Zakaj ste se odločili prav za portretne karikature? Ugotovil sem, da v današnjem času umetnosti manjka talent. Sodobna umetnost je takšna, da vsi delajo neke »štose«, »gege«, naravni talent do risanja, kiparjenja, klasičnih oblik umetnosti pa izginja. Zato sem se odločil, da pokažem svoj risarski talent za karikature. Kako se na vaše karikature odzivajo ljudje, ki jih portretirate? Najbrž niso jezni, ker poudarjate njihove obrazne in skoznje pogosto tudi karakterne značilnosti ^ Na tej razstavi so razen Alme Karlin in neke dame, ki je že pokojna, med drugim pa je živela tudi v Parizu, zgolj moški. Ti, se mi zdi, nekako bolje prenašajo moje karikature, ženske manj, a to ne pomeni, da ne bom kdaj razstavil tudi karikatur žensk. Ste kdaj šteli, koliko obrazov ste narisali in jih potem še karikirali? Veliko jih je. Začel sem v zgodnjih 70. letih, ko sem objavljal v dnevnem tisku. To so bili časi, ko še ni bilo današnje sodobne tehnologije. Izvirnike sem pošiljal s klasično pošto in veliko se jih je izgubilo. Točne številke ne vem, bi pa, menim, na koncu lahko imela tri ničle. Ste ponosni na te karikature in na množico podrobnosti, ki povedo veliko o značajih in lastnostih portretirancev? S karikaturo se ukvarjam že dolga leta, a nenehno sem jo zapostavljal. Zame je bila neke vrste pot do eksistence. Delal sem jih zato, da sem dobil kakšen dinar. Mislil sem si, da takšna komercialna umetnost ni prav v redu. Ko zdaj pogledam nazaj, vidim, da ni tako, in zato sem ponosen na to delo. Vidim, da sem kar mojster v tej zvrsti. Boste s karikaturami in znotraj te umetniške zvrsti s portreti, ki so značilni za vaše ustvarjanje nadaljevali? Seveda. Že sprehod po Celju pokaže, da je še veliko pravih modelov. Ni pomembno, ali so to me-nedžerji ali postopači, vsak ima svoj obraz. Vreden portreta _ karikature. Kadar se spravim k risanju, začnem najprej risati obraz. Ni pomembno, čigav. Človeški pač. Obrazi so zame nekaj najbolj zanimivega na tem svetu. Prava potovanja, včasih turneje in tudi ekspedicije. Zato se turistične agencije povsem zaman trudijo okoli mene. Portretna karikatura je nekaj čisto posebnega. Nekje vmes med tistim, kar je, in onim, kar bi lahko bilo. Karikatura gre nekam »noter«, da bi to postalo tisto »zunaj«. Niste pa prav nič izbirčni pri izbiri portretiran-cev ^ S tem si res ne delam problemov. Vsakdo ima svoj obraz, kot ima vsakdo svojo zadnjico. Od papeža do potepuha. Mogoče bom moral k psihoanalitiku. Da ga narišem. Ali da se prepričam o tem, kar mislim. Namreč: prvi obraz, ki ga vidi vsak, je že iz zibelke, ko vidi starše. Takrat, ko pride na Zemljo iz tistega zatišja maternice, vidi okoli sebe prve karikature. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Bori Zupančič je tudi odprtje tokratne razstave zabelil z nekaj svojimi šansoni. NOVI TEDNIK KULTURA 13 V ponedeljek zvečer je bila v celjskem Narodnem domu osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Kulturni program so oblikovali kvartet saksofonov Glasbene šole Celje in I. gimnazije v Celju. Igralka Polona Vetrih se je vživela v lik Alme Karlin in tako z monodramo občinstvo popeljala skozi njeno življenje. Za glasbene vložke je poskrbela pianistka Ana Maria Beguš. Slavnostni govornik na proslavi je bil direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. V nagovoru se je tokrat dotaknil kulture v splošnem pomenu in ne zgolj v tradicionalnem. Izpostavil je, da je v naši družbi prisotna vse i WÍ m Akustični koncert Mi2 je v celjskem Metropolu napovedal izid novega albuma. Akustična skupina Mi2 navdušila Obeta se izid novega albuma Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je skupina M12 navdušila v razprodani dvorani kina Metropol v Celju. V dobri dve uri trajajočem koncertu so občinstvu predstavili izid novega albuma Mi2 Decibeli in znova dokazali, da jim je koncept igranja ob »tabornem ognju« pisan na kožo. Na repertoarju torkovega koncerta so bile njihove največje uspešnice in tiste pesmi, ki jih zaradi njihove narave ne morejo izvajati v električni verziji. »Danes smo z akustič- nim program pripravili nekakšen pregled novega albuma, ki izide v torek,« je komentiral pevec skupine Mi2 Tone Kre-gar. Za akustično turnejo, ki se je pričela v januarju, skupina želi, da bi postala del njihove stalne ponudbe poleg električnih oziroma »navadnih« nastopov. »Nov album z naslovom Mi2 Decibeli je sestavljen iz dveh zgoščenk, na kateri so zbrani največji hiti z vseh šestih predhodnih zgoščenk skupine Mi2,« razloži pevec. Gre za zapis štirih koncertov, Prešeren za vse večne čase Ana Maria Beguš na klavirju in Polona Vetrih v vlogi Celjanke Alme Karlin sta poskrbeli za profesionalno izveden kulturni program na celjski proslavi ob kulturnem prazniku. Nekultura problem sodobne družbe Slovenski kulturni praznik so v sredo v Celju zaznamovali brezplačni ogledi in vodenja po razstavah tako v Pokrajinskem muzeju, kakor v Muzeju novejše zgodovine Celje. In prav slednji je v svoji kavarni gostil sproščen pogovor z Alenko Grad Pečnik, ki jo navdušuje prav vse, kar je povezano s Prešernom. Pogovor z ljubiteljico Prešerna je vodil muzejski svetovalec Tone Kregar. Alenka Grad Pečnik se vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku odpravi v Kranj, kjer se ji je ob pogledu na prazno izložbo porodila ideja, da bi lahko tudi sama razstavila svojo zbirko predmetov pove- zanih s Prešernom. »Ko se je pričel bližati 8. februar, sem se zamislila, zakaj bi razstavljala v Kranju, če vendar lahko v Celju,« pove Pečnikova, ki še sam natančno ne ve, od kdaj takšna nenavadna ljubezen. »S tem sem se že najverjetneje rodila in potem se je tekom let le še razvijalo,« še doda odvetnica, ki je Prešernove pesmi pričela brati že v drugem razredu. V srednji šoli je že prav vse znala na pamet. Tudi na maturi jo je spremljal, saj je med vprašanji izžrebala ravno njega. »Prav zaradi tega sem blestela,« razloži Pečnikova, ki jo je za študij prava navdušil ravno Prešeren. V pogovoru v Muzeju novejše zgodovine se je dotaknila tako Prešernovih pesmi, njegovega življenja, žensk, alkoholizma do svoje zbirke eksponatov povezanih s Prešernom, ki jih ima danes okrog 500. Pogovor je zaključila s pesmijo Neiztrohnjeno srce, ki po njenem mnenju predstavlja Prešernov življenjepis. K deklamiranju Prešernovih pesmi se je pridružilo tudi občinstvo. Z doživeto in izvrstno interpretacijo Povodnega moža je večeru piko na i postavil Borut Alujevič, ki je bil tudi eden izmed številnih obiskovalcev. Sledilo je druženje ob kozarcih vina in ogled razstavljenih eksponatov Pečnikove. ŠO, foto: SHERPA bolj nekultura, kar predstavlja pereč problem. »Tudi v Celju smo priča temu, ko posamezniki ogrožajo našo kulturno dediščino, ki smo jo dobili od naših prednikov. Naša dolžnost je, da jo ohranimo tudi za naše zanamce. Ko vidim škodo na kulturnih spomenikih, me vedno znova zaboli pri srcu. Vsak evro, ki ga moramo nameniti za popravilo škode, ki jo naredijo novodobni vandali, je evro manj za razvoj celjske kulture,« je bil v svojem nagovoru jasen direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se razmišljanja o ukinitvi kulturnega ministrstva v svojem govoru ni dotaknil. ŠO Foto: SHERPA Pogovor z odvetnico Alenko Grad Pečnik je vodil muzejski svetovalec in vodja oddelka za zgodovino Tone Kregar. Nagrada Prešernovega sklada Radečanu Nagrajenec Prešernovega sklada je letos tudi Radečan trobentač Franc Kosem. Nagrado je na predvečer kulturnega praznika prejel za glasbeno ustvarjanje v preteklih dveh letih. V utemeljitvi nagrade je Alojz Ajdič zapisal, da je odlika igranja Franca Kosma lep ten, čudovita tehnika in izraz, s katerim pritegne k poslušanju še tako zahtevnega poslušalca. Kosem je sicer že v času študija prejel študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 2004 je solo trobentač orkestra Slovenske filharmonije. Kot pravi, je igranje v orkestru tisto pravo zanj, čeprav poslušalce navdušuje tudi kot solist, pa tudi v različnih komornih zasedbah. Prav tako igra zabavno glasbo v ansamblu Črna mačka. Svoje znanje pa prenaša naprej kot profesor na celjski glasbeni šoli. ŠK ki so jih Mi2 izvedli v sodelovanju z ekipo Radia Slovenija. Prvi izmed njih je bil že leta 2003, ko so prvič nastopili v oddaji Izštekani, nato pa so v letih 2009 in 2010 posneli še tri svoje izvedbe, in sicer nastop v oddaji Klub Klubov, koncert v ljubljanski Cvetličarni in ponovni nastop v Izštekanih. »Za vse sladokusce smo dodali še nostalgično - prestižno izdajo, in sicer trojni vinil (LP), kateremu sta dodani tudi zgoščenki,« je nov projekt predstavil pevec skupine. ŠO, foto: GrupA Gimnazija Lava »zarapala« Prejšnji četrtek so dijaki in profesorji Gimnazije Lava v veliki dvorani Celjskega doma z glasbeno obarvano prireditvijo počastili slovenski kulturni praznik. Po odpeti himni in uvodnem nagovoru povezovalke Viktorije Majger so prisluhnili šolski glasbeni skupini. Vsi mladi ustvarjalci so s petjem in igranjem razvneli srca poslušalcev in prepričljivo dokazali, da so prav umetniki tisti, ki gradijo mostove med ljudmi. Ena od subkultur, ki v zadnjih letih pri nas doživlja pravi razcvet, je tudi rap, zato je kot poseben gost na prireditvi nastopil raper Rok Trkaj. Med enournim nastopom mu je uspelo občinstvo spraviti na noge. Trkaj, ki nedvomno sodi med pomembnejše mojstre rim in ritma v slovenskem glasbenem prostoru, je v duetu zapel še z dvema ustvarjalcema hip hop kulture, in sicer z Erikom in Adamom. Vsi trije so s svojim nastopom razblinili še zadnje zmotne predstave, da so raperji le zlagani, samooklicani umetniki. ŠO 14 SPORT NOVI TEDNIK Šentjurčani oddaljeni le še za korak V ligi za prvaka že Elektra in Zlatorog, Šentjurju preti le Rogaška Šest slovenskih moštev se bo potegovalo za naslov prvaka. Union Olimpija in Krka nista nastopali v rednem delu 1. slovenske lige, pridružili se bosta štirim ekipam, Heliosu, šoštanjski Elektri, laškemu Zlatorogu in najverjetneje Šentjurju. Slednjemu le še ena zmaga (na treh tekmah) manjka do tako želene uvrstitve na četrto mesto. Regijski derbi 15. kroga je bil v soboto v Šentjurju, kjer so si gostitelji z zmago nad Polzelani z 82:69 praktično zagotovili uvrstitev v ligo za prvaka. Hopsi so že vodili za devet točk, polčas dobili s 40:35, toda v nadaljevanju so na parketu prevladovali varovanci trenerja Novakoviča. Travis Nelson je dosegel 22 točk, Igor Marić 16, po 12 pa Anže Pelc in Tadej Ferme. Po zakonu verjetnosti Sprva je Damjan Novakovič predstavil razloge za uvodni podrejen položaj: »Bili smo preveč živčni, v več obdobjih tekme so igralci podlegli pritisku, ki ga je prinesla pomembnost srečanja, čeprav sem jim dopovedoval, da je tekma odločilna za Polzelane in ne za nas. Z boljšo obrambo smo le strli odpor gostov. Povedli smo za 14 točk in si zagotovili mirno končnico, ki sem si jo želel v dvorani Hruševec. Sicer namreč tekme rešujemo v napetih finiših in zadnjih sekundah. Verjamem, da se bomo znebili stresa in igrali še bolje.« Njegovi varovanci so zadeli 10 od 19 poskusov za tri točke: »Pričakoval sem takšno uspešnost meta, držal sem se zgolj zakona verjetnosti. Na zadnjih dveh tekmah so fantje slabo metali tudi iz zelo ugodnih položajev. Met je moral >zlaufat<, zadovoljen sem z zmago.« Jutri bo Šentjur gostoval v Škofji Loki, zmaga pa bi pomenila izpolnitev cilja - gostiti v dvorani Hruševec najboljša slovenska moštva. »Moštvo Mercatorja moramo premagati ne glede na to, ali potrebujemo zmago za ligo za prvaka ali ne. Toda pozor, vsakršno podcenjevanje ali prevelika sproščenost se nam lahko maščujeta. Gorenjci so večino tekem izgubili v zaključkih tekem. Tudi v gosteh so neugodni, v Hruševcu smo se z njimi mučili dobrih 30 minut. S pravo obrambo bosta točki naši, čaka nas težko delo, prepričan pa sem, da bomo zmagali,« je vseeno napovedal Novakovič, ki si želi okrepiti moštvo pred zaključkom sezone. Dogovor z novincem je že sklenjen, toda ime ostaja skrivnost. Predstavil naj bi se na zaključnem turnirju slovenskega pokala. Pri Polzelanih je bil najbolj učinkovit Miha Vašl s 14 točkami, po 12 sta jih dodala Primož Kobale in Uroš Go-dler, ki je dejal: »Dobro smo se pripravili in se borili skozi celotno tekmo, ki je bila dolgo izenačena. Potem pa nam je popustila zbranost, kar je Šentjur znal izkoristiti. Na Polzeli imamo dobro, mlado ekipo in zato ni razočaranja, ker ne bomo igrali v ligi za prvaka. Kaj več lahko pričakujemo v naslednjih sezonah.« 26-letni Godler je absolvent Fakultete za šport, v tej sezoni ne igra v Savinjski košarkarski ligi. S košarkarsko šolo Predsednik košarkarskega kluba Šentjur je Igor Jecl seveda zadovoljen z dogajanjem v društvu in rezultati Stara tekmeca s šentjursko-polzelskih obračunov sta Milan Sebič (z žogo) in Primož Kobale. članskega moštva: »Sledimo ciljem, ki smo si jih zastavili pred začetkom sezone, jih pridno izpolnjujemo. Naša velika želja je liga za prvaka, do nje je še zelo malo, pa vseeno daleč. Doslej smo bili imuni na poškodbe, potem pa se je pripetila manjša nevšečnost Mladenu Primorcu. Mislim, da bo poškodba hitro sanirana in da bomo nemoteno nadaljevali.« Bi si sploh lahko želeli še več, glede na to, da finančni vložek ni visok, da se uveljavljajo domači igralci? »Vse to drži. Obenem vsak uspeh članskega moštva daje zagon delu v mlajših selekcijah. Pred začetkom sezone smo štartali takorekoč z ničle, kar se tiče mladih. Ustanovili smo košarkarsko šolo, v katero se je včlanilo 90 nadebudnežev. Tudi ta podatek sedaj krasi šentjurski klub. V prihodnosti želimo najemati čim manj tujih košarkarjev.« Brez njih ne bo šlo, pomoč mladim je vselej nujna. Jecl je za četrt-finalni obračun pokala KZS proti Krki dodal le: »Neobremenjeni bomo, pustimo se presenetiti DEAN ŠUSTER Foto: TimE Celjanke »prizemljile« Kranjčanke Košarkarice celjskega Athletea so se v 15. krogu 1. SKL na gostovanju v Kranju, domačinkam maščevale za edini letošnji poraz v domačem prvenstvu. Celjanke so Triglav premagale z visokih 82:48. Jutri gostujejo v Banjaluki. Varovanke Damirja Grgi-ča so na prvi letošnji medsebojni tekmi s Triglavom v domači dvorani izgubile z 71:74, tokrat so vrnile z obrestmi. Tekmo so začele odločno, predvsem pa izjemno zanesljivo pri metih. Gostiteljicam so takoj nakazale, da jih zanima le eno - prepričljiva zmaga. Prvo četrtino so Celjanke dobile z visokih 26:8, v sredini druge pa je sodniški dvojec Zovko - Džanan poskrbel, da je domačim košarkari-cam ostalo upanje po preobratu, potem ko sta naredila nekaj očitnih napak v korist Triglava, trenerju Athletea Damirju Grgiču pa dosodila nerazumljivo tehnično napako. To je »načelo« celjske igralke, ki niso našle odgovora in razlika je na hitro skopnela. Na odmor so odšle s prednostjo sedmih točk (34:27). V nadaljevanju se je ponovila zgodba z začetka tekme, ko je znova začel delovati celjski stroj, ki se ni več ustavil. Vprašanje je bilo le še, Trener Athletea Damir Grgič je lahko bil nad razpletom tekme v kranjski dvorani Planina več kot zadovoljen. kakšna bo končna razlika. Za štirinajsto letošnjo zmago je Tina Trebec prispevala 22 točk, Teja Oblak 19, Sanja Orozović 10. Trener Damir Grgič je po zmagi pohvalil svoje igralke: »Vse pohvale igralkam! Začeli smo zelo odločno, domačinke pa so bile v nekakšnem krču. V drugi četrtini je sledil naš manjši padec, ki je bil med drugim tudi posledica sojenja. Nad tem nisem bil zadovoljen. Takrat je domača igralka Radulovič Triglav držala v igri. V drugem polčasu smo odigrali, kot smo se dogovorili in na koncu zasluženo zmagali. Mi gremo zdaj naprej. Sezona je še dolga. Upam, da bomo formo stopnjevali.« Veselja ni skrivala Sanja Orozović, ki je po izvrstni zmagi pripomnila: »To je bila nekako povratna tekma, v kateri smo pokazale, da smo veliko boljše. Narekovale smo ritem in zasluženo visoko slavile. Na tekmo smo se pripravljale zelo dobro, a takšne razlike nismo pričakovale. Zelo smo vesele.« Celjanke bodo danes v dopoldanskih urah odpotovale v Banjaluko, kjer jih jutri čaka tekma 16. kroga Jadranske lige, prav gotovo pa jih čaka tudi izjemna količina snega. Nasprotnik bo Mladi Krajišnik. »V domači dvorani smo to ekipo že premagale. Pričakujem zelo neugodno tekmo, ker v Banjaluki je zahteven teren. Upam na najboljše,« je dodala Sanja Orozović, ki je s soigralkami letos že premagala Mladi Krajišnik. V Celju je bila razlika šest točk. MITJA KNEZ Foto: TimE Celjan razpet med Poljsko in Hrvaško Nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance, Celjan Aleš Pipan je s poljsko zvezo za dve leti podaljšal pogodbo o sodelovanju. Pipan je postal selektor Poljske 25. maja. Njegov glavni cilj bo uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Sloveniji. Pipan je v svoji košarkarski karieri igral za Celje, Olim-pijo in Elektro, dres jugoslovanske reprezentance pa je oblekel trinajstkrat. Kot trener je vodil Maribor, Zagorje, Krko, Zlatorog, Slovan in Anwil. Trenutno je trener Zadra, v Laškem pa ga spet pogrešajo. DŠ Foto: SHERPA Aleš Pipan Zahtevni nalogi rokometašev Rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja so v 18. krogu prišli do zmage, A obe tekmi sta bili sila zahtevni. Zasedba Celja Pivovarne Laško je v Ormožu prišla do težko priborjene zmage. Domačo zasedbo so premagali z 31:29, ob polčasu so vodili z 18:14. Gašper Marguč je dosegel osem golov. Gorenje je za zmago še bolj trepetalo. Z 28:27 je ugnalo Ribnico. Šestkrat je zadel Marko Bezjak. Vodilni Velenjčani na lestvici ohranjajo tri točke prednosti pred Celjani. Obe ekipi bosta jutri odigrali evropski tekmi. Gorenje bo gostilo izraelski Maccabi, Celje bo gostoval pri Arhusu na Danskem. MITJA KNEZ NOVI TEDNIK SPORT 15 V Šoštanju brez presenečenja Košarkarji Zlatoroga so si na gostovanju pri šoštanjski Elektri dokončno zagotovili uvrstitev v ligo za prvaka. Domačine so na krilih Daniela Vujasinoviča premagali z 68:54. Zlatorog je po prvih dveh četrtinah vodil s 40:30, ko je bil očitno boljši. V nadaljevanju se je prednost povišala na petnajst točk, ko je bila tekma praktično že odločena. Najvišja prednost »pivovarjev« je bila +18. Eden izmed ključnih faktorjev na tekmi je bil met za tri točke. Laščani so od petnajstih metov zadeli devet, Šoštanjčani v enajstih poizkusih niso zadeli niti enkrat. Zlatorog je tako vendarle nekoliko popravil vtis s preteklih slabih predstav, ki so se vrstile iz tedna v teden, čeprav tudi tokrat ni bilo v ospredju igralcev, ki igrajo na poziciji centra. Simo Atanackovič in Žiga Dimec sta igrala malo, solidno je odigral novinec Rašid Mahalbašič, Alen Omič ne najde več prave poti. Morda bi ga moral zamenjati Luka Dimec, ki je uspešno saniral poškodbo in že nekaj časa na tribuni čaka na priložnost. S 16 točkami je bil najboljši strelec Daniel Vujasinovič, 13 jih je prispeval Grega Mali. Za Elektro jih je Salih Nuhanovič dosegel 17, Žiga Zagorc jih je dodal 10. Ekipi se bosta znova pomerili prihodnji teden, ko bo v Brežicah na sporedu zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Laščani bodo jutri v 20. krogu lige ABA gostovali pri Zagrebu. MITJA KNEZ Grofje stopnjujejo formo Nogometaši Celja so odigrali tretjo pripravljalno tekmo. Po dveh neodločenih rezultatih (Zagreb, Aluminij) so vknjižili prvo zmago. Z 2:1 so v Velenju premagali zasedbo iz Šmartnega ob Paki, ki se je pred drugim delom dobro okrepila, gre za za zelo izkušeno moštvo. V 45. minuti je Celje v vodstvo popeljal Bekim Kapič. V 60. minuti je mrežo nasprotnikov zatresel še Saša Bakarič. Dve minuti kasneje so Celjani ostali z igralcem manj, ko se je poškodoval Saša Kovjenič in zasedba trenerja Damjana Romiha je do konca tekme igrala le z desetimi možmi. Šmartno je v 65. minuti doseglo edini zadetek. Natančen je bil Dejan Podbrežnik. Celjsko moštvo je tokrat prikazalo zelo dobro igro, ki pred zadnjimi tremi tedni priprav vliva dodaten optimizem. Damjan Romih je po zmagi dejal: »To je bila težka tekma v težkih razmerah, a domači so se zelo potrudili in dobro pripravili igrišče. Odigrali smo disciplinirano, agresivno. Ob dveh zadetkih smo imeli še kar nekaj priložnosti. Zmaga nam daje dodaten zagon. Fantje lahko zdaj še bolj zaupajo samemu sebi ter verjamejo v cilje, ki jih imamo.« V Velenju sta manjkala Marko Krajcer, ki je poškodovan in Iztok Močivnik, ki je staknil virozo. Če bodo vremenski pogoji dopuščali, bo Celje jutri gostovalo pri Interju v Zaprešiću. MITJA KNEZ Gostoljubno Ljubno Na Ljubnem ob Savinji je vse pripravljeno za izvedbo dveh tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Tekmi bosta jutri, torej v soboto, in v nedeljo z začetkom ob 13.45, dogajanje ob skakalnicah in v kraju pa se bo začelo že danes z uradnim treningom. Za tekmo je prijavljenih 51 skakalk iz 14 držav, ki so že prispele na Ljubno. Uradni trening z dvema skokoma bo že danes dopoldne na skakalnici, ob skakalnici pa bo Slovenska vojska predstavljala različne poklice, Slovenska policija pa preventivne dejavnosti. V samem središču Ljubne-ga bo živahno tudi po 17. uri, ko bodo pripravili ve- čjo promocijsko prireditev z naslovom Gostoljubno Ljubno ter javno izžrebali štartne številke. Bogato bo tudi dogajanje v prireditvenem šotoru. Sobotna tekma se bo začela ob 12.30 s poskusno serijo. Prva serija bo ob 13.45, nato pa se bodo tekmovalke pomerile v finalni seriji. Podoben je tudi razpored nedeljske tekme. Organizatorji upajo na dobro uvrstitev Slovenk. Smučarski skoki za ženske so namreč mlada olimpijska disciplina, v kateri imamo Slovenci vrhunsko ekipo, ki je po uspehih primerljiva z moško reprezentanco. Na zadnji tekmi svetovnega pokala v Hinzenbachu je Katja Požun osvojila bro- Konec sezone. Tudi kariere? Velenjski smučar Bernard Vajdič je v tekoči sezoni le petkrat štartal na tekmah svetovnega pokala. Na seriji NorAm v Združenih državah Amerike je želel izboljšati svoj položaj na lestvici Mednarodne smučarske zveze, toda na prvi tekmi si je huje poškodoval kolenske križne vezi. Poškodba zanj pomeni konec sezone, 31-letni član Smučarskega društva Unior Celje pa bo najbrž razmišljal o smiselnosti nadaljevanja kariere. DŠ nasto medaljo, Špela Rogelj 8., Maja Vtič pa 10. mesto. Med dekleti drži rekord skakalnice Avstrijka Daniela Iraschko, ki je zmagala na zadnjih dveh tekmah v Hinzenbachu. Kot napovedujejo, naj bi ta konec tedna vodilna v svetovnem pokalu Sarah Hendrickson kot tudi »vražja slovenskega dekleta« zagotovo skušala napasti znamko 89,5 metra, ki jo je dosegla Av-strijka leta 2010. Vstopnice, ki jih je moč kupiti tudi na prizorišču, veljajo pet evrov za oba tekmovalna dneva. Za gledalce so na Ljubnem urejene posebne tribune, prav tako je poskrbljeno za parkiranje avtomobilov. US Neptun predstavlja nov rod Mladi plavalci in plavalke celjskega Neptuna so na zimskem državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice v Ljubljani osvojili enajst odličij. Zlato medaljo si je na 100 metrov prsno priplavala Iza Vo-denik, v petih disciplinah pa je bila druga. Naslov podprvaka je pripadel tudi Janu Gerčerju, v disciplini 100 m hrbtno. Na 400 m prosto pa je Taja Gerčer osvojila tretje mesto. DŠ, foto: SHERPA PANORAMA KOŠARKA 1. SKL, 16. krog: Rogaška - Helios 55:68; Šoškič 14, Miljkovič 13, Tomič 12, Mi-lašinovič, Smajlovič 6, Petrovič 4; Bubnič 19, Pašalič 13, Elektra - Zlatorog 54:68; Nuhanovič 17, Zagorc 10, Bajramlič 8, Lelič, Julevič 6, Horvat 3, Pajevič, Rizman 2; Vujasinovič 16, Mali 13, Strnad 9, L. Lapornik 8, Ma-halbašič 6, Škifić 5, Atanackovič, M. Lapornik, Omič 3, Nikolič Smrdelj 2. 1. SKL (ž), 15. krog: Triglav - Athlete 48:82; Radu-lovič 21, Zalar 8; Trebec 22, Oblak 19, Orozovič 10, Abra-movič, Gabrovšek 9, Jagodič 8, Klavžar 3, Gajić 2. ROKOMET 1. SL,. krog: Ormož - Celje Pivovarna Laško 29:31 (14:18); Cingesar 8, Špiljak 4; Marguč 7, Toskić 6, Žuran 5, Razgor 4, Žvižej, Metličić 3, Poklar, Poteko, Zelenovič 1, Gorenje - Ribnica 28:27 (17:14); Bezjak 6, Melič 5, Medved 4, Dolenec, Golčar 3, Bajram, Gaber, Ceh-te 2, Šimič 1; Bašič 8, Kapular 5. (MiK) SPORTNI KOLEDAR Petek, 10. 2. MALI NOGOMET 2. SL, 15. krog: Sevnica - Velenje (20). Sobota, 11. 2. KOŠARKA Jadranska liga, 20. krog: Zagreb - Zlatorog (20). Jadranska liga (ž), 16. krog, Banjaluka: Mladi Krajišnik - Athlete Celje (19). 1. SKL, 16. krog, Škofja Loka: Mercator - Šentjur (18), Polzela: Hopsi - Parklji (19). 2. SKL, 18. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Konjice (19). ROKOMET 1. SL (ž), 16. krog: Sežana - Celje Celjske mesnine (19), Škofije: Burja - Velenje (20). ODBOJKA 1. DL, za obstanek, 2. krog: SIP Šempeter - Maribor (19). Na Ljubnem so začeli skakati že pred drugo svetovno vojno. Takrat je Jaka Vodušek z vojaškimi smučmi izvedel poizkusne skoke. Že leta 1947 pa so se v Zgornji Savinjski dolini dogovorili s priznanim konstruktorjem skakalnic Stankom Bloudkom za izgradnjo 60-metrske skakalnice. Naprave so se na Ljubnem dograjevale, v začetku novega tisočletja pa so poskrbeli tudi za plastificiranje skakalnice. Vrsto let je bilo Ljubno prizorišče celinskega pokala, letos pa mu je pripadla čast, da ob premierni sezoni svetovnega pokala za dekleta gosti celo dve tekmi. Slavila v zmajevem gnezdu Štiridnevno mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju, imenovano Dragon Trophy 2012, je gostila Ljubljana. Nastopilo je 265 tekmovalcev iz trinajstih držav. Najboljšo uvrstitev za celjski klub je dosegla Daša Grm, ki je zmagala v članski konkurenci. V mlajših starostnih kategorijah sta Patricija Ju-ren in Lara Guček osvojili četrti mesti. DŠ Daša Grm 16 INTERVJU NOVI TEDNIK Zakaj so občinski sveti za preventivo ponekod neučinkoviti? Končno: tudi vzdrževalci cest bodo začeli odgovarjati zaradi nesreč Ves čas se govori o nizki prometni kulturi slovenskih voznikov. Svoj delež k temu je zagotovo dodala tudi država s svojo zmedenostjo. Organizacije za področje prometa so bile razpršene po različnih ministrstvih, s čimer je bil tudi manjši nadzor nad njimi, lažje se je bilo izogibati odgovornosti. To je zdaj spremenila Agencija za varnost v prometu. Pod njeno okrilje zdaj spadajo področja tehničnih pregledov, avtošol, homologacij in tudi koordinacije vseh preventivnih dejavnosti za večjo prometno varnost. Toda žal niti pri varnosti ljudi ne gre brez politikov. Še preden se je agencija do konca organizirala, jo želijo nekateri že ukiniti. Vendar kar tako to ne gre, pravi direktor Agencije za varnost v prometu Ljubo Zajc. »Če bi se to zgodilo, potem naslednje jutro ne bi delovali avtošole, homologacije, izpitni centri. Ne bo nikogar, ki bi koordiniral vse prostovoljce, vladne in nevladne službe na področju varnosti prometa. Drugo vprašanje pa je, v kakšne organizacijske oblike bi se agencijo dalo preoblikovati. Ne glede na to bomo še naprej poskušali izboljšati varnost v prometu.« Res je, da se je prometna varnost v zadnjih letih že nekoliko izboljšala ^ _ ker je področje varnosti prometa z notranjega ministrstva prešlo na prometno ministrstvo. Ob mobilnosti, ekologiji in gospodarnosti je prometna varnost dobila drugačen položaj. Kaj to pomeni v praksi? Vseživljenjsko učenje? To pogosto poudarjate. Da. V porodnišnicah svetujemo mamicam, kako dojenčke prvič varno pripeljati domov in kako jih varno voziti. Radi bi ta program vnesli v vse slovenske porodnišnice. Prisotni smo v vrtcih in osnovnih šolah, čeprav si želimo, da bi bilo prometne vzgoje tam še več. Iščemo možnosti, kako bi s prometno vzgojo prišli še v srednje šole in na fakultete. Tu so zdaj še rehabilitacijski programi, za katere pričakujemo, da jih bo letno opravilo pet tisoč najbolj nevarnih voznikov. Intenzivno delamo tudi s starejšimi. Vsi kritizirajo le mlade voznike. Na okrogli mizi o starejših voznikih, ki jo je pripravila agencija, so dejali, da so starejši vozniki celo bolj nevarni od mladih. So tudi najbolj ogroženi, še posebej kot pešci. Sodelujemo že z društvi upokojencev, tudi s cerkvami, saj jih starejši pogosto obiskujejo. Dogovarjamo se z izpitnimi centri, da bi v preventivnih akcijah skupaj s starejšimi preverili njihovo vozniško znanje in ugotovili, kaj počno narobe. Privabili bi še inštruktorje avtošol, ki bi jih dodatno poučili o stvareh, ki so jim morda še tuje ali pa bi jih bilo treba obnoviti. Poskrbeti moramo za njihovo mobilnost. Toda zakaj 80-letniku ob uvedbi krožnih križišč že pred leti nihče ni razložil, kako skoznje voziti? Zakaj se do zdaj ni nihče ni zganil in starejšim novosti bolje predstavil? Kako ravnamo na področju varnosti v prometu, je odvisno od družbenega razvoja. Marsikdaj kakšne nove stvari ljudje ne sprejmejo. Vsi vemo, da je kolesarska čelada zelo koristna, in vsi bomo otrokom rekli, da jo morajo nositi. Ko pa sami sedemo na kolo, najdemo tisoč razlogov, da si je ne nadenemo. Družba mora dozoreti tako, da bodo ljudje spoznali, kako zaman je, če študirajo in delajo dvanajst ur, potem pa tvegajo svoje življenje z nevarnim početjem v prometu. Leni? Občine imajo svete za preventivo in vzgojo v prometu. Na našem območju je najbolj dejaven v Velenju. Dobivam pa informacije, da so v večini občin ti sveti nedejavni ^ »Družba mora dozoreti tako, da bodo ljudje spoznali, kako zaman je, če študirajo in delajo dvanajst ur, potem pa tvegajo svoje življenje z nevarnim početjem v prometu.« Dejavnost občinskih svetov za preventivo je stara že štirideset let in ves ta čas je njihovo delovanje centralizirano. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je organiziral akcije, potem pa zloženke pošiljal na občinsko raven in tam so jih delili občinski sveti za preventivo. To bi lahko delil tudi poštar. Zakaj vendar ni bilo delo svetov bolj samoiniciativno in vpeto v večjo varnost svojih občanov? Ravno to želimo storiti z agencijo, še bolj »zagnati« njihovo delo. Župani morajo dojeti, da je svet za preventivo vzvod za doseganje večje varnosti občanov. Svetom želimo dati mehanizem, da bodo lahko preko spleta dostopali do podatkov, kje v občini se zgodi največ nesreč, koliko je bilo mrtvih, poškodovanih, kakšni so vzroki nesreč _ Tako se bodo usmerili v lokalno območje. Na drugi strani so nevladne organizacije. Zakaj se v Sloveniji zgodi to, da so te z idejami v prometni varnosti vedno korak bližje ljudem kot vladni uslužbenci, ki imajo pravzaprav več časa in denarja? »Če na državni ravni opazimo, da so nekje problem motoristi, ni nujno, da so motoristi problem v vsej Sloveniji. y občinah je treba varnost prilagoditi specifičnim problemom.« Ker se nevladne organizacije lažje skoncen-trirajo na lokalni problem v prometu. Seveda ta razlika ne bi bila tako opazna, če bi se občinski sveti za preventivo, kar sva omenila prej, skozi čas s svojim delovanjem prilagajali novonastalim družbenim razmeram in problemom. Ampak ali ni sramota, da so ravno te nevladne organizacije, ki delajo za dobro ljudi, najbolj prikrajšane za denar, ker država varčuje? Ne bi rekel, da je tako. Ločiti moramo dvoje. Pred leti so bile nevladne organizacije s prostovoljci, ki so bili pripravljeni delati na področju prometne varnosti brezplačno. Torej so dobili neko zadoščenje, ker so storili nekaj dobrega za družbo in sočloveka, niso pa pričakovali denarja. Potem so se pojavile nevladne organizacije, kjer je sicer tudi prostovoljno delo, ampak za svoje aktivnosti pričakujejo finančna sredstva. Tem smo za obdobje leta 2011 in 2012 namenili 175 tisoč evrov in organizacije bodo za ta denar konkurirale s programi, s katerimi bodo skušale doseči večjo varnost. Zakaj »konkurirale«? Kako je mogoče »konkurirati« pri doseganju boljše prometne varnosti, kjer govorimo o ohranjanju življenj? Finančna sredstva so omejena in organizacije morajo »konkurirati« s kvaliteto svojih programov. V komisiji, ki odloča o dodelitvi denarja, pa nismo samo vladne organizacije, ampak tudi »nevladniki«. Osnovna naloga agencije je, da te nevladne organizacije povezuje, in točno to počnemo. Ta sistem sodelovanja izgrajujemo in to nam uspeva. Nevladne organizacije bodo popolnoma in čisto zadnje na seznamu, če bo država še bolj varčevala in odvzela kaj denarja. Sodstvu še kar ni jasno Žrtev prometne nesreče in njena rehabilitacija sta strošek za državo. Ali ni neumno, da potem država varčuje pri varnosti? Če bi država in politiki bolj pogledali na prometno varnost, bi spoznali, da se vanjo ne glede na krizo splača vlagati več denarja - ker je korist od tega ogromna! Lani je na slovenskih cestah umrlo 141 ljudi, samo pri teh je nastalo najmanj 130 milijonov evrov izgube, proračun agencije za preventivni del v prometu pa je 1,8 milijona evrov na leto. Kaj pomeni ta denar v primerjavi s 130 milijoni izgube? In kje so še stroški, ki nastanejo zaradi poškodovanih v nesrečah? Če bi kaj naredili pri vložku v varnost, bi sčasoma prihranili na področju zdravstva, sociale, dela, šolstva in še marsikje. Tudi v sodstvu? Če bi se sojenja povzročiteljem nesreč začenjala hitro in ne po nekaj letih _ Povprečen državljan si niti v sanjah ne predstavlja, skozi kakšno kalvarijo mora človek, ki v nesreči izgubi najbližjega. Ko sem bil še prometni policist, sem prestopil na desetine pragov slovenskih domov in jim sporočal tragične vesti in spoznal »šele« začetek njihove kalvarije. Zame je nepredstavljivo, da sodišča ne morejo ali ne želijo narediti napredka pri tem, da se ti postopki skrajšajo in pospešijo. Svojcem tako ali tako ne morejo odvzeti bolečin, lahko pa skrajšajo čas trpljenja. In popolnoma nerazumljiv je odnos sodišč do teh ljudi, ki ne dobivajo redno vseh informacij o sodnih postopkih in o tem, zakaj neka zadeva nekje stoji, ker zagotovo je za to nek razlog. Če bi to svojcem povedali, ne bi bili tako v negotovosti. Ko smo že pri sojenjih, zakaj se vedno znova zgodi, da se vzdrževalci cest izognejo odgovornosti za nesreče? Slovenija je imela še od časa Franca Jožefa prometno zakonodajo, kjer je bilo združeno vse, od pooblastil do kazni. Upravljavci in vzdrževalci so se pač do zdaj skrivali za tem, češ »če bi nekdo prilagodil vožnjo razmeram oziroma slabšemu stanju ceste, se nesreča ne bi mogla zgoditi«. Zdaj je drugače. Prometna zakonodaja je z novimi zakoni odgovornost razdelila. Tudi na upravljavce in vzdrževalce. Zakon o cestah bo verjetno zdaj udaril tudi po njih. Zakon uvaja tudi t. i. presojevalce varnosti cest. So že na terenu? Gre za strokovnjake, ki bodo morali pregledati vso dokumentacijo vsakega prometnega projekta v Sloveniji in dati zeleno luč gradnji šele, ko bodo presodili, da projekt prinaša tudi ustrezno prometno varnost. V roku treh let bodo pregledali vse avtoceste in hitre ceste v Sloveniji, nato se bodo lotili še ostalih cest. Znane bodo vse nepravilnosti, napake, napačne prometne signalizacije _ Tako bomo imeli črno na belem dokaz, kaj in kje je kaj narobe, in nihče ne bo mogel zbežati pred odgovornostjo. Novost, ki jo agencija prinaša v Slovenijo, je tudi preiskovanje vzrokov nesreč. Tako je. Ni nujno, da je cesta vedno vzrok nesreči, je pa lahko dejavnik, ki je k temu bistveno prispeval. Konec februarja bo izdelana metodologija raziskovanja nesreč. Sodelujemo s strojno in gradbeno fakulteto in z inštitutom za sodno medicino. Poleg ugotovitev policije, tožilcev in preiskovalnega sodnika, bodo neodvisni preiskovalci zdaj spisali tudi svoja poročila o prometni nesreči. Toda, ali bodo njihove ugotovitve lahko uporabili tudi na sodiščih? Tuje izkušnje zaenkrat kažejo, da ko raziskovalci zaključijo raziskavo, jih sodišča ne smejo uporabiti v sodne namene, do zaključka raziskave pa lahko pridobivajo informacije. Kakšen sistem bomo vzpostavili v Sloveniji, trenutno še ni znano. SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE NOVI TEDNIK KRONIKA 17 Namesto konca še tretji izvedenec? Psihiatrična izvedenka nekoliko spremenila svoje mnenje Čeprav je celjska okrožna sodnica Jožica Arh Petrovič že v začetku januarja napovedala sodbo Sonji Smodiš takoj zatem, ko bodo zaslišali psihiatrično izvedenko, se to ni zgodilo. Zaplet je povzročila izvedenkina izjava, v kateri je dejala, da je bila Smodiševa v trenutku umora neprištevna. Ta izjava pa se nekoliko razlikuje od njenega prvotnega mnenja in od mnenja drugega psihiatričnega izvedenca. Psihiatrični pregled izvedenke je sodišče naročilo šele osem let po dogodku, saj se je takrat sojenje šele začelo. Izvedenka je potrdila izpoved obtoženke, saj Smodiševa ves čas trdi, da se vbodov z nožem sploh ne spominja. Da je to popolnoma možno, so tudi besede Tomorijeve, saj je presodila, da je bila obtoženka zaradi partnerjevega nasilja v paničnem smrtnem strahu. V takšni čustveni razburjenosti obstaja verjetnost spominske blokade, saj so zaradi ogroženosti zaznave človeka zožane. To-morijeva je na koncu dejala še, da je bila obtoženkina zmožnost razumevanja bistveno zmanjšana, zmožnost obvladovanja pa izključena. In s tem je sojenje zapletla. To bi namreč pomenilo, da je bila Smodiševa v času umora neprištevna. Takšna izjava pa se razlikuje od njenega prvega izvedenskega mnenja in tudi od mnenja psihiatra Gorazda V. Mrevljeta, zato je tožilstvo zahtevalo Mrevljetovo zaslišanje, nato pa še soočenje s Tomorijevo, da stvari pojasnijo. To bo namreč ključnega pomena pri višini kazni. V primeru, da stvari ne bodo razjasnili s tem, obstaja verjetnost, da bodo naročili izvedensko mnenje še tretjega psihiatra. SŠol Ogenj na strehi Ob številnih pomislekih, ki se pojavljajo v javnosti, so iz preboldskega Biso-la sporočili, da se sončne elektrarne lahko gasi, pri tem pa je Gasilska zveza Slovenija pripravila posebna priporočila. V GZS so namreč na osnovi intervencijskih navodil nemške gasilske zveze pripravili priporočila za gasilce, pri čemer so sodelovali tudi predstavniki preboldske družbe. Priporočila jasno določajo, kako je treba ravnati v primeru požara na objektu, ki je opremljen s sončno elektrarno. Požar se lahko gasi z vodo ob upoštevanju predpisane najmanjše varnostne razdalje, ki pri gašenju energetskih naprav pod srednjo napetostjo z ročnikom za vodno meglico znaša 1 meter, pri gašenju z vodnim curkom pa 5 metrov. Ognjene zublje je mogoče ustaviti tudi z gasil-nikom s prahom, CO2 gasil-nikom, uporaba gasilnika s peno pa je mogoča samo za gašenje naprav, ki niso pod napetostjo. S 1. januarjem se je naposled začel uporabljati tudi spremenjen Pravilnik o požarnem redu, ki določa, da je treba požarni načrt izdelati za objekte, ki so opremljeni s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje. Požarni načrt mora biti izobešen na vidnem mestu, z njim pa mora biti seznanjena tudi območna gasilska enota. Vse sončne elektrarne skupine Bisol Group so postavljene v skladu z veljavnim pravilnikom. US Gasilci morali v predor Tole so posledice nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek nekaj minut čez 11. uro na avtocesti v predoru Jasovnik v smeri Ljubljane. Trčila so tri osebna vozila in tovornjak. Ena oseba se je v nesreči tudi telesno poškodovala. Posredovalo je osem poklicnih gasilcev iz Celja ter posebna dežurna ekipa, ki ves čas dežura na avtocestni bazi na Vranskem. Promet je bil zaradi nesreče nekaj časa oviran. SŠol, foto: PGE Spet zastrupitev s plinom V torek popoldne sta se v večstanovanjskem objektu v Mlačah pri Slovenskih Konjicah dve osebi zastrupili s plinom. Nesreča naj bi se zgodila zaradi napake na dimniku. Ogljikov monoksid bi lahko bil usoden za dva stanovalca, v kolikor se posredovanje ne bi začelo pravočasno. Na kraj so poleg reševalcev nujne medicinske pomoči iz Slovenskih Konjic prišli tudi tamkajšnji prostovoljni gasilci, ki so prezračili prostore in opravili meritve prisotnosti plina. Zastrupljena stanovalca so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. SIMONA ŠOLINIČ I ■ »M Jo je kdo videl? Na območju Šmartnega ob Paki in Šoštanja že več dni svojci, gasilci, policisti in vodniki reševalnih psov Kinološke zveze Slovenije iščejo 53-letno Silvo Grudnik iz Topolšice. Žensko pogrešajo že od ponedeljka. Okoli 17.40 se je tisti dan Grudniko-va od doma odpeljala z osebnim avtomobilom Renault Clio rdeče barve. Ob odhodu od doma je bila oblečena v temnejše hlače in črno bundo ter obuta v črne zimske čevlje. Visoka je okoli 175 centimetrov, srednje postave, zelenih oči ter kostanjevih na paž pristriženih las. Avtomobil, s katerim se je pogrešana odpeljala od doma, so policisti dan kasneje okoli poldneva našli parkiran v bližini Lokoviškega mostu. v ■ v I ■ v v Percic na sodišče s hrenovko Bojan Šrot v drugo oproščen Okrajna sodnica Saša Kovačič je včeraj celjskega župana Bojana Šrota oprostila obtožb, da naj bi leta 2007 v trgovini na Polulah primazal klofuto celjskemu črkoslikarju Ladislavu Perčiču. V drugo je spremenila svoje mnenje, saj mu je pred časom izrekla opomin, tokrat pa je dejala, da »z gotovostjo ni mogoče dokazati, da je Šrot udaril Perčiča«. »Tudi izjave črkoslikarja niso verodostojne,« je še dejala, saj jih je večkrat spremenil. Šrot je ves čas trdil, da Per- včeraj presenetil predvsem TELEVIZIJA Več TV programov za enako ceno! TV PROGRAMOV TV PROGRAMOV Naročniki na našo analogno kabelsko televizijo, ki trenutno spremljate 38 TV programov, lahko za ENAKO CENO spremljate kar 83 digitalnih IV programov. Za sprejem digitalne TV Elelplato< in zidake,« pripoveduje Jurij Jakop, ki se je rodil kot tretji otrok v druži- Jurij Jakop še danes rad v roke vzame kitaro, saj v družini vsi radi pojejo. Sin Enej je v času našega obiska izkoristil zaledenel ribnik in s prijatelji odšel igrat hokej. odšla kar k njemu domov,« se začetkov njune ljubezni, ki sta jo na deseto obletnico okronala s poroko, spominja Valerija. Danes imata šestnajstletnega sina Eneja in enajstletno Gajo, ki pridno vsak dan že dve leti trenira umetnostno drsanje. Skupne družinske trenutke najraje preživljajo ob morju, zadnja štiri leta pa na križarjenju. »Mislim, da smo s križarjenji za nekaj časa zaključili, saj smo lani bili tudi mi na križarki Costa Concordia, ki je nedavno potonila,« razloči Jurij in nadaljuje, da se bodo nekaj časa držali kar slovenskih gora, kamor tudi radi zahajajo. Rešil življenje Jakopove povezuje tudi gasilstvo, saj so vsi zavedni gasilci. Jurij je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, za kar je prejel tudi dve odlikovanji, saj je sokrajanki leta 2009 rešil življenje. »Sedel sem na kavi pred vaško trgovino v Novi Cer- kvi, ko je v trgovini zadela kap župnijsko kuharico. Obraz je imela popolnoma moder. Takoj sem ji pomagal z masažo srca. Barva na obrazu je začela počasi na srečo pojenjati, sam pa sem imel občutek, da sem najsrečnejši človek na svetu,« se Jurij spominja reševanja, pri katerem je gospe zlomil rebri. Jakopovi na svet gledajo kot na nekaj dobrega in lepega, zato je njihovo življenje tudi takšno. »Tako hudo, kot pravijo, da je danes, spet ni. Je pa res, da je treba biti priden in delati,« optimistično zre na svet Jurij, ki se srečanja vseh prvorojencev že veseli. »Sam se že poskusil najti ostale, ki so se rodili na isti dan kot jaz in so omenjeni v reportaži v Novem tedniku, a ni bilo sreče,« na koncu prijetnega in sproščenega pogovora še pove Jurij Jakop. Morda ga bo kdo poklical zdaj? ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA ni. Prigod v njegovem življenju ni malo, tako je izpostavil eno prvih. Ko je z mamo prišel iz porodnišnice, si je njegov brat Slavči ravno s črnilom umazal roke. Rad bi ga prijel, a ga zaradi »črnih« rok ni smel, zato je predlagal: »Potem bi ga pa vsaj videl rad, če ga že prijeti ne smem.« V tistem mama odgovori: »Naš Jurček je tako okrogel kot sonček.« In tako je Jurij dobil tudi svoj dolgoletni vzdevek, ki se ga je zaradi svetlih las in okrogle glavice ter prešernega nasmeha še posebno prijel. »Nekoč me je celo bratranec klical v službo in povprašal za električarja Sončka. Seveda sodelavci niso vedeli, da misli mene, in so se potem vsi smejali,« v smehu pripoveduje Jurij, ki je zaposlen na Elektro Celje. Bil je zelo družaben otrok, ki je rad igral nogomet in kitaro, ki jo še danes rad vzame v roke. »Bilo me je vse povsod polno,« se spominja Jurij svoje mladosti, ko je med drugim tudi dvajset let pel na koru. Križarjenj za enkrat dovolj »Z ženskami nisem imel nikoli sreče,« se je pošalil Jurij, saj ga je tista prava našla kar sama. Njegova žena Valerija je naredila prvi korak in že pri rosnih štirinajstih spoznala, da bo nasmejan in dobrovoljen štiri leta starejši mladenič njen. Opazila ga je ob obiskih v Novi Cerkvi, ko je z družino prihajala k sorodnikom na podeželje. »Jurij se večkrat pošali, da sem otrok asfalta, saj sem odraščala v Celju,« doda profesorica defektologije, ki trenutno poučuje kot mobilna specialna pedagoginja v Osnovni šoli Frana Roša. »Danes so dekleta bolj napredna in drzna, tako je bilo tudi v naših najstniških letih. Sama sem bila ravno takšna. Ker mi je bil Jurij všeč, sem Novi tednik iz leta 1970 Jurij skrbno hrani. Fotografijo z naslovnice mu je žena Valerija za njegov trideseti rojstni dan »skenirala« in podarila v okvirju. NOVI TEDNIK SPOMINKARSTVO 19 Spominki so vrhunski turistični ambasadorji. Če seveda imajo svoj smisel, so po možnosti uporabni in pripovedujejo jasno zgodbo. V Pokrajinskem muzeju Celje jih je pri oblikovanju spominkov navdihovala tudi Alma Karlin. Naj bodo takšni »z guštom« Kakšno naj bi bilo poslanstvo tistega, kar si kupimo še »za konec« potepanja Razvojna agencija Kozjansko objavlja natečaj najboljših turističnih spominkov območja Wellnes 3 plus. Projekt zajema občine Dobje, Dobrna, Kozje, Oplotnica, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Vitanje ter Zreče in območje Zagorsko-Krapinske županije. Kot je dejal dr. Bogataj, je ideja tista, ki šteje. Sodelujete lahko tudi z načrtom ali s prototipom. Rok za oddajo je sreda, 15. februar. »Spominkarstvo je pri nas - razen redkih izjem - milo rečeno v povojih, če ne kar na psu,« je odločen prof. dr. Janez Bogataj, ki je pred časom v Šentjurju predaval o tem, kakšen naj bi bil dober spominek. Tako rekoč sleherni kraj na Celjskem slej ko prej objavi kakšen razpis za naj spominek. Tokrat se je tega, očitno kar zahtevnega opravila, lotili v Obsotelju ter na Kozjanskem. Gotovo se še spomnite mini cepinov, ki so jih starši nosili s hribovskih izletov, in zelo verjetno v kakšni veži še danes visijo lesene deščice, ki napol s fotografijo in napol s slikarijo prikazujejo kakšno slovensko pokrajino. Časi takih lovilcev prahu so dokončno mimo. A kaj, ko si tega nočejo priznati niti tisti, ki od turizma živijo. Da bi pri tem imela država kakšno pametno strategijo, je pa sploh odveč pričakovati. Spominek naj bo uporaben Turisti danes za spominek izberejo kaj uporabnega. Četudi gre zgolj za priljubljene magnetke - z njimi bomo na primer pripeli na hladilnik sporočilo, da nas tisti dan ne bo na kosilo. Vsaka stvar, ki jo pošiljamo v svet kot ambasadorja naše destinacije, mora biti funkcionalna. Po drugi strani pa je vse, kar je uporabno in smo zraven uspešno zakodirali določeno krajevno izkušnjo ali zgodbo, lahko spominek. Kot pravi Bogataj, je pri nas praktično edino dobro zastavljeno področje rokodelstvo - mojstrovine domačih in umetnostnih obrti so med spominki samoumevne. Pri tem lahko zgolj ponavljamo zgodovinski spomin, nič ni narobe, če s primernimi postopki sodobne tehnologije. Če pri tem ohranimo ali celo nadgradimo funkcijo ali obliko, toliko bolje. Podarite hišne rezance Nismo pa še dojeli, da so lahko tudi industrijski izdelki izvrstni spominki. Pa naj gre pri tem za kozarce, pletenine ali mesne izdelke. Predvsem pri slednjih na primer tudi Francozi kot znani gurmani še vedno »padejo dol«. »Oni imajo sicer krasne zadeve, ampak naše salame so drugačne. Tako in tako pa se ne zavedamo, da imamo pri nas še vedno pristne, kakovostne in zares okusne kulinarične izdelke. Ko sem bil zadnjič v teh koncih, sem videl domače, bolje hišne rezance, pakirane v papirnate vrečke. Izvrsten spominek,« je bil navdušen Bogataj. V tem pogledu so tudi lokalne kuharske knjige dobro sprejete. Ali pa knjižnica receptov hišne kulinarike v stilu »naš kuhar priporoča«. A kaj, ko vsaj naši hoteli po izrazito dobri kuhinji ravno ne slovijo. Bolj bosi pri zabavi Smeh je vedno dobro sprejet, a Slovenci smo, kar se tega tiče, hudo zadrt in kisel narod. Da bi se znali pošaliti na svoj račun, skoraj ne pride v poštev. Majice so tiste, ki kar kličejo po hudomušnih domislicah. Ljudje jih kupujejo, da bi jih nosili. A dlje od klasičnih krajevnih napisov skoraj ne pridemo. Dober vir navdiha je lahko tudi lokalno praznoverje ali mitologija. »Tu se da lepo vključiti tudi šole z raznimi raziskovalnimi nalogami. Sicer pa bi morali čim več študentov s seminarskimi in z diplomskimi nalogami usmeriti v lokalno okolje,« je prepričan Bogataj. Izobraževalni spominki so tudi drugače popolna neznanka. »Si predstavljate slovar desetih najbolj uporabnih lokalnih besed. Dobrodošlo in zabavno za vsakega tujca.« Prav tako nimamo ničesar ponuditi na področju zabave in iger. Podobno je v svetu športa in rekreacije in še bi lahko naštevali. »Kar se tiče osebne nege in zdravilstva imamo vsaj medičarstvo kar dobro zastopano. Zanimivo je videti, kako japonski turisti pred Postojnsko jamo prav te stojnice skoraj v hipu oskubijo, kot bi jih napadle kobilice.« Ko govorimo o oblačilni kulturi, pa lahko dobro kvalitetno znamko nekdanje Mure, ki bi turista v vsakem slovenskem kraju vabila k nakupu, bolj ali manj samo še sanjamo. »Pozitiven primer so kljub temu pletenine iz naravne ovčje volne na Zgornjesavskem in Solčavskem. Tudi filcanje smo mi poznali že davno. Pa smo ga začeli upoštevati šele potem, ko smo ga spet uvozili od severnih sosedov.« Več glav več ve, so rekle že stare mame Tudi spominkarski kič - kamor se na žalost uvršča večino prodajnih artiklov iz uvoza - mora imeti svoje mesto. A ne v taki meri, da zaduši vse ostalo, kar je dobrega in vrednega. V Sloveniji sicer imamo nekaj izdelovalcev miniatur, a le malokateri se zaveda zahtevnosti tega dela. Miniatura na primer kozolca mora v stotih odstotkih ustrezati originalu. In pri tem je treba tudi slamo pomanjšati, da smo jasni. Bogataj je še posebej nestrpen do replik, ki to niso. »Replika je verna kopija originala. In če na panjske končnice kar vsepovprek lepimo nekakšne slike in novodobne umotvore, je to vsaj neokusno, če nič drugega.« Dr. Janez Bogataj bo sodeloval pri izbiri najboljših spominkov Ob-sotelja in Kozjanskega. Pravi, da so razglednice še vedno zakon, a kaj, ko je slovenski trg preplavljen s hudo neposrečenimi motivi in »dizajni«. Dobra izbira so na primer tudi maskote v narodni noši. A so tudi težave. »Ker pač tovrstne zadeve vse uvažamo s Kitajske - pri nas se pač ne splača delati ničesar, s čimer ni mogoče čez noč obogateti - so tiste Slovenke običajno malo čudne.« Dober primer spominkarstva na drugi strani so sečoveljske soline. A da bi do takega rezultata prišli na klasičen slovenski - samo bom vse naredil zaprt med štirimi stenami - način, je nemogoče. »Poznamo ljudi, ki imajo dobre ideje, a ne obvladajo tehnike za izdelavo, spet drugi so dobri rokodelci, a nimajo likovnega čuta. Potem je treba izdelek še promovirati, ga pripeljati do turistov in vanj vkodirati pozitivno izkušnjo ali zgodbo določenega kraja. Tako pridemo do evropskega načina delovanja ali še bolje do stare slovenske modrosti, da več glav več ve. Tudi na tem področju se je nujno povezovati. In za uspešen preboj v prepoznavnosti svojega območja potrebujete samo dve ali tri izvrstne ideje. Bo čisto dovolj.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO □ DRI TELEFON PREJELi SMO Odprto pismo Atriju Rad bi javno pohvalil vaš neverjeten strateški plan. Najprej ste s pomočjo svojih propagandistov prestrašili lastnike stanovanj, da bodo začeli plačevali strahotne račune za ogrevanje. Če ne bodo zamenjali dobrih starih lesenih oken za plastično škart robo, ki se ji reče moderna okna. Vedeli ste, da bodo ta plastična neprodušna okna povzročila plesnenje sten v naših 40 in več let starih blokih. To je bil vaš namen, da bi lahko dosegli spontano željo lastnikov stanovanj po novih fasadah. In že smo tu, razmere so nas prisilile, da smo se odločili za novo fasado, da nam ne bi več plesnele stene, ki nikoli ne bi začele plesneti, če bi imeli stara dobra lesena okna. Nekaj let bomo plačevali po 100 in več evrov Atriju, da bomo čez nekaj let morda dobili fasado, do takrat pa bomo vsi zboleli na dihalih, ker vdihu-jemo plesen. Razen če bomo z mokrimi krpami vsak drugi dan brisali plesen s sten. Na koncu nas začaran krog znova pripelje na pravzrok in spočetje vsega: na strahotne račune za ogrevanje, ki so se resnično pojavili, kljub ne- potrebnim stroškom plastičnega okenskega škartovja in fasade, ki jo bomo morda nekoč imeli. Plačujemo nekajletni lizing za avtomobil, ki ga bomo morda nekoč vozili. Genialno, čestitam! ALEKSANDER CEPUŠ, Celje ZAHVALE Med prijaznimi ljudmi V sredo, 1. februarja 2012, sem nakupovala v marketu Spar v Šentjurju. Pri blagajni me je obšla nenadna slabost, zato sem se z glavo naslonila na pult. Prijazna blagajničar-ka g. Marjana Odeb mi je takoj ponudila pomoč. Prisrčno se ji zahvaljujem, saj mi je njena hitra pomoč kmalu olajšala težavo. Nato je pristopila k meni neznana gospa, mi pomagala naložiti nakupljeno v voziček, ga odpeljala do mojega avta in vse zložila v prtljažnik. Vprašala me je, če še rabim pomoč. Zaradi trenutnega stanja nisem utegnila vprašati za njeno ime, da bi se ji javno zahvalila za prijazno pomoč. Spoštovana gospa, prisrčna hvala! Sedla sem v avto, še nekaj časa počivala, da sem si opomogla, in razmišljala. Še so med nami prijazni in dobrosrčni ljudje, ki radi pomagajo nam starejšim, kadar smo nemočni in v stiski. BS, Šentjur Brez elektrike Bralka iz Vrbnega pri Šentjurju se pritožuje, ker so iz Elektra Celje za 6. februar v njihovem kraju napovedali redna vzdrževalna dela, ki naj bi trajala sedem ur in pol. Kot opozarja so tisti, ki se ogrevajo s pomočjo električne energije, predolgo brez ogrevanja, prav tako jo moti, da naj bi bili delavci Elektra toliko časa na prostem. Vladka Geršak Preskar, poslovna sekretarka iz Elek-tra Celje, odgovarja: »Vsa dela so bila načrtovana, odjemalci pa pravočasno obveščeni (skladno z Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist in Splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije). Na konkretnem območju Vrbnega izvaja Elektro Celje obnovo dotrajanega 20 kV daljnovoda iz RTP Šentjur. Zaradi izrazito močvirnatega terena se tovrstna dela vedno načrtujejo v zimskem obdobju, ko so tla zamrznjena in je dostop do takšnega zemljišča možen brez večjih težav. Celoten projekt obnove je skrbno načrtovan in logistično podprt tako, da so ob izvajanju del naši odjemalci čim manj moteni. Tako so vsi drogovi in oprema že pred samim izklopom dostavljeni na teren in tudi na terenu pred izklopom pripravljeni tako, da se lahko vsa potrebna dela, ki zahtevajo izklop, izvedejo v čim krajšem času. V času izklopa električne energije za odjemalce, v kolikor je to izvedljivo, uredimo rezervno napajanje s pomočjo agregata, vendar v danem primeru to ni bilo možno zaradi težav z lastnikom zemljišča, na katerem stoji transformatorska postaja TP Vrbno. Zavedamo se, da odjemalce z vsakim tovrstnim posegom motimo, hkrati pa se je treba zavedati, da se z nujnimi investicijsko-vzdrže-valnimi deli, ki jih trenutno izvajamo na lokaciji Vrbne-ga, povečuje tudi obratovalna zanesljivost sistema, s tem pa se zmanjšujejo možnosti okvar, ki bi ob nastanku lahko povzročile znatno daljše izpade dobave električne energije, kot pa izvedba načrtovanih del.« »Črna« zidanica Bralka ima zidanico, ki je bila leta 1978 zgrajena na črno. Od geodetske pisarne geodetske uprave je prejela obvestilo, da »podatki elaborata omogočajo evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru in vpis v kataster stavb.« Zanima jo, kakšen je nadaljnji postopek ter na katere stroške mora še računati. Iz Geodetske uprave Republike Slovenije, iz Urada za nepremičnine, odgovarjajo: »Vprašanje bralke žal ni povsem jasno, iz zapisanega lahko predpostavljamo, da želi urediti evidentiranje stavbe v zemljiški kataster in kataster stavb. Če je naša predpostavka pravilna, potem je treba najprej pojasniti, da skladno z 81. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006, 65/2007 - Odločba US in 106/2010 - Zdoh-2H) evidentiranje stavbe v kataster stavb ne pomeni legalizacije stavbe, v kolikor stavba ni bila zgrajena na osnovi predpisanih dovoljenj. Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Zahtevi za vpis stavbe, ki se jo vloži na območni geodetski upravi ali geodetski pisarni, je treba priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Treba je tudi evidentirati zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru oziroma ugotoviti skladnost stavbe s stanjem evidentiranim v zemljiškem katastru, če je bila stavba v zemljiškem katastru predhodno že evidentirana. Ker gre v konkretnem primeru verjetno za stavbo, ki ima le en del in je v lasti ene- ga lastnika, mora v skladu s 64. členom ZEN elaborat za evidentiranje stavbe vsebovati tako sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb kot tudi elaborata za vpis zemljišča pod stavbo. Hkrati je torej treba urediti evidentiranje stavbe v katastru stavb in zemljiškem katastru. Več o vpisu stavbe v kataster stavb je pojasnjeno na spletni strani http://e-uprava.gov.si/e-uprava/do-godkiPrebivalci.euprava? zdid=1385&sid=1165, glede evidentiranja zemljišča pod stavbo pa na spletni strani http://e-uprava.gov. si/e-uprava/dogod-kiPrebivalci.euprava? zdid=1385&sid=1136. Še napotek za stranko: pri geodetskem podjetju ali projektantu mora naročiti izdelavo ustreznega elaborata za evidentiranje stavbe. Strošek izdelave elaborata je odvisen od vrste potrebnega elaborata, stranka pa lahko ta podatek pridobi pri izdelovalcu elaborata. Nato se na območni geodetski upravi oziroma geodetski pisarni vloži zahteva za evidentiranje stavbe v nepremičninske evidence, ki se ji priloži elaborat. Stroški so upravna takse za vlogo in za izdajo upravnega akta.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. vinfliw.radiocelje.coiii Pritoževanje na kubik Ne vem, kakšne izkušnje imate vi, ampak meni se vse bolj zdi, da se ta svet spreminja v eno samo veliko pritoževalnico. S komer koli se pogovarjam, vsakemu nekaj ni po godu, pa naj bo to služba, družina, finance, država, sosedje, ali pa, ko zmanjka vsega drugega, vreme. Ravno pred nekaj dnevi, ko sem se kljub mrazu opravila na sprehod, so se mi vsi, ki sem jih srečala, le pritoževali. »Joj, dobro, da te vidim,« me je ustavila soseda Venč-ka. »Tako sem slabe volje!« In se je začela na dolgo in na široko pritoževati čez soseda Pavla, ki menda vedno odmetava sneg prek ograje na njihovo stran. Sem jo poslušala in sočutno kimala, kaj naj bi. Z upanjem, da bo kmalu končala, ker me je že pošteno zeblo. A očitno je Venčko jeza tako grela, da je pozabila, koliko stopinj pod ničlo je, ker je razpredala in razpredala. Komaj sem se je znebila. Nekaj korakov naprej me je pričakal sosed Pavle iz prej omenjene štorije. »Sem videla, da si govorila z Venčko! Ti bom povedal, kako stvari v resnici stojijo. Ni res, da odmetavam sneg na njihovo dvorišče, samo enkrat sem odvrgel dve lopati. Kaj pa oni delajo! Venčkin Karli vedno pere avto tako, da vsa milnica škropi k nam, da o tem, kako zlagajo drva ob ograjo Prestopala sem se, ker me je še vedno zeblo in upala, da bo sosed kmalu zaključil štorijo. Rekla sem, da razumem, kaj pa naj bi drugega, in se poslovila z izgovorom, da se mi mudi. A že čez nekaj korakov me je dohitela soseda Mici. »Živijo, Herminca, kako si?« Še preden sem lahko kaj rekla, se mi je začela pritoževati čez ta mlade, ki živijo v isti hiši z njo - in ne znajo varčevati. Ne zapirajo radiatorjev, prepogosto se tu- širajo, kar naprej uporabljajo pralni stroj _ Kimala sem in pospešila korak. Na srečo sva kmalu prispeli do Micine hiše. »No, evo! Poglejte, kako se kadi iz dimnika. Spet so pustili prižgano peč Soseda je oddivjala domov, da bi preprečila škodo, jaz pa sem si oddahnila. Tedaj sem zagledala postavi-co, sključeno pod veliko torbo. Mihec, sosedov sin, jo je mahal proti domu. »Živijo, kako si?« sem ga prijazno pobarala. »Brez veze!« je zamomljal dečko. »Kako je kaj v šoli?« sem nadaljevala. »Neumno!« »Slišala sem, da ste dobili novo učiteljico. Si zadovoljen?« »Ne, kar naprej se jezi in veliko naloge daje!« »Kaj pa ocene?« »Slabe!« je zamomljal Mihec. »Kje si bil tako dolgo? Pouka je že zdavnaj konec!« »Mami in oči sta šla v Ljubljano, pa sem moral počakati pri babici!« »A tako. Kako je babica?« »Tečna kot strela,« je odbrusil mali. »Ti je skuhala kaj dobrega za kosilo?« »Eno packarijo z makaroni!« Zdaj mi je počasi že zmanjkovalo idej, kaj ga lahko vprašam, da bom dobila vsaj en pozitiven odgovor. »No, ja, se zgodi. Kaj pa boš počel zdaj doma?« »Dolgčas pasel! Adijo!« S počasnimi koraki in upognjenimi rameni, kot da nosi težo vsega sveta, je dečko odkrevsal. Obstala sem z odprtimi usti. Dobro, če se starejši pritožujejo, je to na nek način pričakovano, ampak da takle malinovček ne najde nič lepega _ To je žalostno. Če vam je všeč humoreska z naslovom Pritoževanje na kubik, ki jo je tudi tokrat zapisala Mateja Reba, nam lahko to zaupate na e-naslov: tednik@nt-rc.si. Nekako potrta sem prišla domov. Moj zakoniti Hanzi je sedel lepo na toplem in nekaj prebiral. Kar s strahom sem ga vprašala: »Kako si?« Glede na vse jamranje, ki sem ga že slišala, mi je že malo zmanjkovalo moči. »Dobro! Rešil sem tisto težko križanko, uspelo mi je popraviti grelnik za vodo. In kupil sem karte za koncert, ki si ga tako zelo želiš obiskati!« Sem ga cmoknila na plešasto čelo. Hvala bogu za mojega dragega. Naj se svet okrog mene še tako pritožuje, nič zato. Da le imam doma nekoga, ki kljub vsemu, kar se dogaja okrog nas, v življenju najde še kaj lepega _ Za dušo in tel Naslednjič 2. marca O harmoniji v naravi nas na primer uči neugledna in vsakdanja rastlina, kot je trpotec. Povsod ga je polno. »Nekoč je bil sveta rastlina, ki je rastla ob peščenih poteh med bivališči živih in mrtvih. Včasih so ljudje umirali v glavnem zaradi poškodb. Stvarnik pa je priskrbel, da je ob tej odločilni poti ponujal pomoč in rešitev. Farmakološko je danes znano, da trpotec ustavlja krvavitev. Kozmos je moder in vse stvari postavi tja, kamor sodijo. Vsak vrt mora zato imeti tudi plevel - trpotec, koprivo Vsi po vrsti rešujejo življenje.« Šaman vidi tisto, kar verjame Šamanizem in permakultura lahko z roko v roki poskrbita za harmonijo vrta in človeka Maria Ana Kolman je svojo največjo stisko doživela, ko ji je resno zbolel sin. V iskanju rešitve je naletela na šamanizem. Po dolgih leti raziskovanja je odkrila, da ta najstarejša oblika filozofije, psihologije, religije in medicine lahko sodobnemu človeku da več, kot je ta včasih pripravljen sprejeti ali vsaj priznati. Skupaj z Ireno Roter sta pod okriljem Ekocivilne inicative in Ekofejsta v Galiciji pripravili revolucionarno izobraževanje na temo šamanizma in permakulture. Skupno točko sta odločni gospe našli v tem, da se je v tej dezorientirani družbi treba vrniti k modrostim prednikov in nazaj k osnovam. Temu, da bo moral vsak poskrbeti za svojo lastno prehrano v svojem domačem okolju, racionalno ravnati z lastnimi viri in čim bolj vlagati v dobrobit svoje okolice. V štiritedenskem tečaju učita, kako konkretne informacije uporabiti v praksi in jih čim bolj širiti. »To, da imaš koristno in dobro informacijo, je velika odgovornost. Od tebe je odvisno, ali jo preneseš na čim več ljudi, ki jo bodo prav tako s pridom uporabljali. Ljubosumno okopavanje lastnega vrtička ni dobro za človeka niti za našo skupno prihodnost,« svari Maria Ana Kolman. Tako ju je z Ireno navdihnila ideja, da bi znanja naših prednikov, šamanizma kot teorije, uporabili pri ureditvi permakulturnega vrta. »Gre za edinstveno idejo na svetu. V takem vrtu bi že v zasnovi kopirali naravno harmonijo. Vse rastline in vsi elementi bodo v ravnovesju, vse v medsebojni povezanosti in podpori. Pri tem bi rada poudarila, da ne gre za šamanizem kot neko duhovnost niti permakulturo kot modni način vrtičkanja. Gre za obujanje našega praspomina, našega praznanja in vedenja naših prednikov.« ŠAMAN je glavni akter v religioznem obredju, posrednik med svetom ljudi in svetom duhov, med živimi in mrtvimi. Naj bi bil oseba s posebno močjo, sposobna razlagati sanje in kot nekakšen vrač, zdravitelj ali čarovnik zaščititi skupnost. Njegova glavna naloga je prav zdravljenje. Pri tem pa s pomočjo petja, plesa in glasbe ali mamil pade v trans. Šaman odvrača nesreče, varuje tradicijo prednikov in pozna mitološko dediščino rodovne skupnosti. Pouči se ekstatično prek videnj in transov. Del šamanske tradicije so različne tehnike, imena, delovanje duhov, skrivni jezik in obred iniciacije. Šamanizem izvira iz Tunguzije v Sibiriji. Danes pa ga najdemo še v tradicionalnih verstvih Afrike, Azije, Amerike in Oceanije. (Slov. veliki leksikon, MK 2005) PERMAKULTURA ali permanentna agrikultura je trajnostno kmetijstvo, ki ustvarja uravnoteženo človekovo okolje. Pri tem imajo svoje mesto rastline, živali, stanovanja in infrastruktura ter medsebojno vplivanje v civilizirani krajini. Gre za načrtovanje, skladno kombiniranje sestavin v pravilnih razmerjih. Glavno vodilo je skrb za Zemljo, za ljudi in možnost razpolaganja s prostim časom, denarjem in drugimi viri. Začetnik je bil Avstralec Bill Mollison v 70. letih 2. stoletja. (Slov. veliki leksikon, MK 2005) V centru Čez mavrico v Galiciji štiri sobote zaporedoma poteka izobraževanje šamanizma in permakulture. Tečajniki se učijo, kdaj je primeren čas kozmične-ga dogajanja za sajenje in delo na vrtu, kako upoštevati vse elemente, krog medicine zemlje, kaj je šamanski krog koncentracije vseh energijskih strani neba, moč zemlje, kako s pomočjo rastlin podpiramo energijske centre telesa, kako informiramo semena, kaj potrebujejo rastline za sobivanje, kaj prinaša lega in konfiguracija terena ter mnogo drugega. Povzetek predavanj praktičnega združevanja dveh izjemnih področij bo v mesecu februarju izhajal v reviji Prebujenje zavesti. Koledarček za dušo in telo Zvočne kopeli z gongom in s tibetanskimi posodami: Špela Cvetko Penič, Zlati tempelj, Gosposka ulica 2 v Celju, sobota, 11. februar, ob 16. uri in nedelja, 23. februar, ob 19. uri. Teozofska knjižnica in bralnica A. M. Karlin, Muzejski trg 8, torek, 14. februar, ob 18. uri. Mladinski center Šentjur, Mestni trg 2, sreda, 22. februar, ob 19. uri. Tjaša Cepuš, Top fit, sobota, 25. februar, ob 18. uri. Boštjan Topovšek, Pionirski dom Celje, nedelja, 15. februar, ob 19.30. Ekofejst, Center čez Mavrico, Velika Pirešica - 11. februar, sobota: Recconection, predstavitev tehnike zdravljenja in knjige, Franjo Trojar, ob 15. uri. Angelski reiki, predstavitev tehnike, Petra Vrhovšek, ob 15. uri. Zdravilna skupinska meditacija, Marinka Mikelj, ob 17. uri. Sveti ples in zdravljenje, Jos Galder-mans, ob 18. uri. Slovanski bogovi pravzaprav duhovi narave Za začetek moramo upoštevati, da ima vsaka rastlina telo, dušo in duha. Na vsako Iz globalne luknje Spoznanje razsvetljenega 40-letnika: So trenutki, ko se enostavno ni vredno boriti. Če se prepiru ne morete izogniti, se ne prerekajte. Stopite nazaj. Ko začutite jezo, sovraštvo in želite s svojim jezikom kaj povedati, se raje umaknite. Ohladite se in poglejte na stvari z višje perspektive. Vesolju ni mar za to, nepomembno je, nobene potrebe ni, da imate prav ali da zmagate v argumentih. Ni je stvari, ki od daleč, čez veliko let, ne bi mogla biti smešna. Imejte v mislih to že tukaj in zdaj. delujejo štirje naravni elementi - zemlja, ogenj, zrak in voda - v svojem trojstvu telesa, duše in duha. Rastline, ki bodo rastle na ta način, bodo dobile povsem drugačno potenco. Tudi paradižnik ima svoje telo, dušo in duha. Presneto dober razlog je, da je vsaka zelenjava natančno take oblike in barve, kot je. Vse to je treba upoštevati že pri semenu in načinu, kako ga položimo v zemljo. »Če ta čudež, to malo seme, daš pod jezik, ga tako informiraš z lastno DNK-kodo, ga položiš med dlani in z ljubeznijo položiš v zemljo, bo zraslo v rastlino in dalo plod, ki bo resnično podpiral tvoje telo, dušo in duha. Deloval bo obratno, kot smo v tem materialnem svetu navajeni.« Navajeni smo namreč, da vidimo in upoštevamo zgolj vidno materijo. Morda se tu in tam dotaknemo duše, le redko pa duha. Naši davni predniki pa so tudi zaradi tega častili duhove narave. To smo danes sicer opremili z etiketo primitivizma, panteizma, heretizma in kar je še takega. A kot pravi Kolmanova, je prav to naše prednike ohranjalo pri življenju. »Razumeli so sporočila vetra, lune in sonca. Slovanski bogovi - Svarun, Živa in Morana - so bili duhovi narave. Morana, kot boginja smrti ni predstavljala konca, ampak transformacijo v neko drugo dimenzijo.« Sem to, kar mislim V iskanju rešitve in odgovorov je Maria Ana. Tam šamanizem še živi. Zelo je prisoten tudi v akademskih in medicinskih krogih. Začela je študirati in ne pravijo zastonj, da učitelj pride, ko je učenec pripravljen. Tako je na svoji poti spoznavala veliko različnih ljudi. Svojevrsten mejnik je bila knjiga Viktorja Mihajloviča Ševceva Prebujenje zavesti. »Spoznala sem, da duh in duša vplivata na telo. Zavedla sem se, kje je treba začeti. V sodobni medicini to imenujejo placebo efekt, ki je tudi znanstveno dokazan. Z delovanjem duha pride v telesu do čisto izmerljivih biokemičnih sprememb. Znanost čisto resno raziskuje na primer zdravljenje na daljavo. Čeprav je jasno, da je to sodobnemu umu, ki mora vse prijeti in izmeriti, še nedoumljivo. Šaman pa deluje ravno obratno. Vidi tisto, kar verjame.« Če je fran- coski mislec Descartes rekel, da misli, torej je, šamanizem to nadgradi. Mislim, torej delujem. »Imamo najmočnejšo energijo v vesolju, pa se tega ne zavedamo - moč naših misli. Ljudje se niti slučajno zares ne zavedajo, kako pomembne so misli za ustvarjanje idej in želja. Treba se je učiti misliti. Ne mislim, torej sem, ampak sem to, kar mislim.« Če torej neprestano premlevamo svoje težave in se samopomilujemo, ni vrag, da se nas bo še naprej vztrajno držala smola. Tudi spoznanja šamanizma nam lahko pri tem pomagajo. Nikoli pa ne morejo obiti osnovnega načela, da je namenjeno zgolj za dobro. In kot zaključi Maria Ana, »se ga zato ne da zlorabiti«. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 11. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 12. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Avgust Aškerc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 13. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Avgust Aškerc, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 14. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 15. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 16. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 17. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE Nena Lužar z radijskim kolegom Silvestrom Javornikom Slaščičarska mojstrica pred mikrofonom Čeprav Nena pred radijskim mikrofonom uživa in si že približno petnajst let ne zna predstavljati življenja brez njega, je televizijska kariera ni nikoli mikala. Kaj televizija, še na radijsko stran smo jo komaj zvabili. Pa si mesto tu še kako zasluži, saj je ena stalnejših sodelavk Radia Celje. Kot pravi, je še vedno pristen stik s poslušalci tisto, zaradi česar je vredno vztrajati v tem poklicu. »Kontaktne oddaje so vedno znova izziv in zadovoljstvo. Kadarkoli zazvoni telefon, je lahko na drugi strani utemeljen komentar, tehtna misel, zgolj prijazen pozdrav ali konstruktivna kritika. Seveda včasih na drugi strani ni nič od tega, ampak tudi to je del življenja,« dobrovoljno doda Nena. Rada ima tudi animacije na terenu. O tem, kako zabavna je lahko naša ekipa in koliko smeha je bilo vedno pred našim radijskim šotorom, prav dobro veste vsi, ki ste se nam doslej že pridružili na zimskih druženjih na smučiščih in pole- tnih kopaliških čofotanjih. V lanski sezoni je Nena bdela nad akcijo hujšanja in tudi na kuharskih potepanjih z našimi poslušalci in bralci je bila redna spremljevalka. »Ne, za kako sočno kuharsko skrivnost sicer nisem bogatejša, je bilo pa družba vedno izvrstna.« Pa ne da bi Nena potrebovala kakšne posebne namige. V kuhinji je sama namreč prava mojstrica. Je pa res, da imajo vse njene slaščičarske umetnine napako. Prehitro jih namreč zmanjka! Sto, foto: SHERPA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA (3) 2. DON'T WORRY BE HAPPY - GUY SEBASTIAN (2) 3. THIS IS THE DAY - MANIC STREET PREACHERS (6) 4. DOMINO - JESSIE J (1) 5. HOW'D YOU LIKE THAT - THE KOOKS (4) 6. STRIP - CHRIS BROWN FT. KEVIN MCCALL (2) 7. DON'T STOP - FOSTER THE PEOPLE (4) 8. THE ONE THAT GOT AWAY - KATY PERRY FEAT. B.O.B (5) 9. ANYWAY - CEE LO GREEN (2) 10. DRIVE BY - TRAIN (1) DOMAČA LESTVICA 1. KAKŠNO SONCE, KAKŠEN DAN - PANDA (4) 2. KJE SEM? - NIKKA (2) 3. ROŽNAT JE DAN - NESSY (3) 4. KERUBIN - AMFIBIA (6) 5. POGLEJ - NEOMI (5) 6. TIK TAK TOK - NINA PUŠLAR (1) 7. NOV DAN - LOMBARDO (4) 8. KAJ NAJ NAREDIM - SELL OUT (2) 9. PARFUM - OMAR NABER (1) 10. MOJ ŠA LA LA - BALIŠ (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO TONIGHT IS THE NIGHT -OUTASIGHT BORN TO DIE - LANNA DEL REY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO POVEJ MI - MUFF KO MINE TA DAN - ANDREJ IKICA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18.00. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. PESEM KITARE - VERA IN ORIGINALI (4) 2. JE PAČ TAKO - NAVIHANKE (2) 3. TAKŠNI SMO - VIKEND (5) 4. KO SPET JE VEČER - PODKRAJSKI FANTJE (3) 5. TU SEM DOMA - ANS. ZUPAN (1) PREDLOG ZA LESTVICO TVOJE IME - VITEZI CELJSKI SLOVENSKIH 5 PLUS 1. NAJPREJ ŠTALCA, POL PA KRAVCA - WERNER & DOMEN KUMER (4) 2. V DEŽELI SUHE ROBE - ANS. ZAKRAJŠEK (1) 3. DOM - SOTOŠEK (3) 4. CIGAN BARON - ŠTAJERSKI BARONI (2) 5. MUZIKA ALI JAZ - ANS. STANKO PETRIČ (6) PREDLOG ZA LESTVICO ODA CVIČKU - SKALA Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj iiitro se ïaliko zgodi, da se nam kakSna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, aaj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljali, urejati okoîico. Prî tem pogostokrat ne vemo, kje naj iJčemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti Čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takĚne inlormadje dobrodošle, zalo vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste braici hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki 5e niste bili predstavljeni, pripomogli k še buljSi ubveSČenusti in predstiivili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali Se holj prepoznavni v svoji in naši okolici. CUliupfn prevsm Irsbljm ihvoilL Vtiika libira orl^lni in crigbialnnmJaimdnJh rezervnih iMcv, gum In pla iilnih f.guminplatlie. MOJA SAMO Vf EMUARIU - CcflcjJc valiví all poprdvIlavaSe^ wdU ' l^pist nj rezïfvnedelE In montiii) KIA MOTORS avt(j)hiša škorjanec Mariborska 115. Crije. 03/43« OB 031 609 41« Maribor«trn ««ta IM osLTB^CÎ; - FpnAr-í www.atndioiiiBmqiwJii Studio tepOt ht ibístalacue: JEKI. * h^dafi ^ÍKilmulnlIi lidallKi* tK M^M ndbtn Attei iul1< * liTJiJanl* (aíijav podiilJi(FTaB|a nolitinrii ftloni KmnmUiil uLnB (pixUlJtttmi iigrevanjc In trodovodi, a lumativni viri ogrevanja, toplotnv irpatke, talna ogrmnfï Za dobro va 34/a 3211Ški>qavaí iljtifmija nuluov, n«iLJiun, I ritiru hi ntnui.Muilmiliii pnTpnnufl GSM: 031-329-702. E-mall: btlslLtnst4aadje@g1nail.aflt tlCilACCNTClIhlODGttiVlIllltHtTBDt | ' Čimil HI lA KUIIIIKCI «Lil [tUOi DVSPLjIICNI) I «a Uimi 11 «H EVlHIf »HIHtHI vo «um liMi 'I .muMuuidt:! -. .^ÁEiisvoiiiJi lASjíHiiiíitHiívoDtiiiii rimmi PDiasE ^ <1 t: KDtlElUMOINSTAUCUE Ki^nitniciki K. :13G iUrijiir M,t U^t U «t PH MT/W M, taP 0» m U f 1 ft il***fciatll. www. ko6-itó«elhsl * Utru H OMHIALMO OCREVJIUE ISOSiMjEliElifiEMf ETIKS HLTMOVHlfc p^>ÎT*^ 03/780-22-80 info^ětÍRŠTsi 'KMMLHIKII 'UMINI! Zelen* IfeHNiKA www.zolana-tshnlka.fiu Tel.: 03 491 66 00 ŽAGE Jonsered -15%!! 5 v ósgíSízSfi ----aitiaX C n. mulej. dej an@sloLnet íTiniflilhrsíT i^knrï INJQ fi' id! I ir riřl ífl ifJtl í filPií í _ ^ SímfmlO-UJOOOCrije i fjpn myrs (pri poilowl aavtnui-a) Id 070 754 864 wvvw.pa i ntfíxp ro.s i. odpi^va v»h vřít aviDmobIkkih prahle poliranje V02II, varjenje plastike, trajnâ odpiïvâ popravila po loíi, odstranjevanje twrve irtgíafitcjvj avta 'LO Sta^ Fla»ta d jkD. PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 4;, jOOQCeliâ GSM: 041 757 879 t • p«bitÍBD H UlBOrriV ni* aluilkE In pHlanili |mHt«i»i I * uudítav bt náricniij*; r* vilaprad«)« fn ina]ir|iniitaja ohm alb mtlln to CTftJ« S kartico zvestobe do 7% popusta nil'RM AM A MANUALNA THRAPI) A IZVAJA: Ún. A. VERÂININ UKTOMIU RCVMAroLUtj ÎTrtXt«M>... DUIUAIOM 120 A, 1000 ITL; (B (BI SMI 2Ě2j fttti; i™Mifjiini.sí»K0«T»inHi tíCF KuujitTNE oiNimTntLĚíe «HaWTWTTHELHÎE QCAU PnUNANIH l>FKIIZU«441j(ZV MAIUAN TERŽARmi ^(arlbcma SA p.p. 1Gt3,2IDS CELJE -ukETEnjwwiHHinusTOHnaTHAmoKnKE rei,: oa^-iei Fů«: -anji DELOVNI ÍAS: delavniki nd e.WJ-IB.OO, subota od S.ÎKJ-IÏ.λ gmWiJHiîl.gsnïBlWiSiS fct:0JÍÍ7ÍH«,tjlU:[ll'SřJl«9 bi^ltalucaemfeaw PbÉtvDdiil in IndiUb bindA^lqidnki^ ti meíiKMInc ftiâidu «w îllDÎm ' www.»tr«ha-metallio.sl zumm^/o TAjmEK Siíntuna li^tíšek ~ Kúrašíí aiS*4 ' I Oi! ZjVulnVif domvrilnio: d O rn O f f n a t -leuiitvo DOMOťtML IvartfiOflACERtfi ULBj-awwJareíiJevIlJ 3212 Vojnik GSM: 041 TM US tslefoii/fda:03 741 Î1 72 G-palta: dan>oAiuiet-1.si ■ krou&tvo - itavfano kle^ntvD rrnntâio Velux úken -tnleiava nAdstcefkov - iidřiava ravnih Tn zelenih střeh ■^uoblatíml krov« la krItfnK GEfl/UÎD, CREATON, rONDACH, BRAMAC LiNDAR HOSEKRA, TÏGOIASMETALESAI__ AflTIAL (3xx, 1 041826594 • ADAPTACIJE KOPALNIC • VODOVODNE INSTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA ARTIAL djï.ù.. Atja vai 6a, 3301 pĚtvouíe 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Audi A1 sportback Audi A1 tudi kot sportback Pred letom in pol je Audi poslal na trg najmanjši avto v svojem programu - A1. V prvi izvedbi je imel malček zgolj tri vrata, zdaj se rojeva petvratna različica, ki je dobila dodatno oznako sportback. V dolžino se obe izvedenki tako rekoč ne razlikujeta (395 centimetrov), je pa petvratni A1 malo širši in višji. Ker sta sredinska opornika strehe pomaknjena nekoliko naprej, je streha daljša za 80 milimetrov, v notranjosti pa je za glave 11 milimetrov več prostora. Prtljažnik ponuja najmanj 270 in največ 920 litrov volumna, zadnja sedežna klop je deljiva v razmerju 40/60. Ko bo ponudba popolna, bo na voljo sedem motornih izvedenk, in sicer štiri bencinske in tri dizelske v razponu moči od najmanj 63 do največ 136 kW. Kot tehnično posebnost je treba omeniti 1,4-litrski TFSI-motor s 103 kW, pri katerem se bosta v določenih voznih okoliščinah samodejno izklopila drugi in tretji valj in s tem varčevala gorivo (od 0,4 do 0,6 litra). V najcenejši izvedbi (1,2 TFSI attraction) bo audi A1 s petimi vrati naprodaj za 17.060 evrov. JK Prenovljeni trojčki Citroën C1 Citroën C1, peugeot 107 in toyota aygo so avtomobili, ki nastajajo v isti tovarni na Češkem (Kolin) in imajo enako osnovo; sedaj so vse tri prenovili, poleg tega pa so jih tudi tehnično posodobili. Tako bodo imeli po novem v dnevnih lučeh svetleče (led) diode, tako citroën C1 kot tudi peugeot 107 pa bosta na voljo tudi z novim trivalj-nim bencinskim motorjem s 50 kW in povprečnim izpustom C02 99 g/km. Seveda so dodali nove barve karoserije, prvi obnovljeni avtomobili pa bodo slovenskim kupcem na voljo v začetku marca. Doslej so vsi trije našli 1,9 milijona kupcev. JK Corolla/auris ostaja v vrhu Posel z novimi avtomobili je bil lani v različnih državah zelo različen. Očitno je, da so velike razvijajoče se države - Kitajska, Indija, Brazilija in še nekatere - skoraj nekakšne obljubljene dežele. Zdaj je znano, kako so šli v promet posamezni avtomobili. Lani so prodali največ toyot coroll oziroma aurisov (1,02 milijona). Komaj kaj je za toyoto zaostala Hyundaijeva elantra, avtomobil, ki se je lani jeseni pojavil tudi na slovenskem trgu. Wuling sunshine pa je za nas povsem neznano vozilo; to je majhen avtobus oziroma dostavnik, ki nastaja v okviru General Motorsa na Kitajskem. Sledi ford focus, nato kia rio in ford fiesta, najuspešnejši volkswagen je bil jetta. Deseterico zaključuje vw golf, nesporen evropski prvak, saj so lani naredili 648 tisoč vozil. JK O prometni varnosti bo pisal Milan Čadej, ki se bo loteval problematike preventive in vzgoje v cestnem prometu, novosti, ukrepov Evropske unije na področju cestnega prometa, prometnih zakonov, nasvetov za varno vožnjo, vloge občinskih redarstev, delovanja šol vožnje _ Milan Čadej je direktor Šole vožnje Čadej, ki že petnajst let uspešno deluje na področju izobraževanja voznikov in voznic v cestnem prometu. Vrsto let je aktiven kot predsednik komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Žalec. Bil je tudi predsednik sekcije avtošol s Celjskega in iz Šaleške doline v Gospodarski zbornici Slovenije. PROMETNI STROKOVNJAK SVETUJE Telefoniranje med vožnjo Poglejte okrog sebe in videli boste, da ogromno voznikov med vožnjo telefonira. Še veliko slabše je (kar je med mladimi zelo moderno), da med vožnjo pišejo SMS-sporočila ali brskajo po internetu. Vsi vemo, da je kazen, če nepravilno uporabljamo mobilni telefon, 120 evrov, kar za nekatere je, za druge ni veliko. Policisti so v letu 2009 izrekli kar 16.000 denarnih kazni zaradi nepravilne uporabe mobilnega telefona. Prostoročno telefoniranje je dovoljeno, ni pa priporočljivo, ker odvrača vašo pozornost od vožnje. Če med vožnjo uporabljate mobilni telefon, je možnost, da boste imeli prometno nezgodo, 4-krat večja. Nasveti: 1. Ko prižgete avto, preverite, ali ste vklopil prostoročni način telefoniranja (Bluetooth), ki ga ima danes že skoraj vsak telefon. 2. Telefon naj bo vedno na za to primernem stojalu, da lahko vidite, kdo kliče (ne imejte telefona v torbicah, predalih avta ali celo v žepu). 3. Če ugotovite, da imate pomemben klic, ustavite na primernem mestu in pokličite nazaj in opravite telefonski pogovor (nikoli ne ustavite na vozišču, pločniku ali kjer je lahko nevarno). 4. Poskušajte ostati zbrani tudi po opravljenem telefonskem klicu. S svojimi vprašanji lahko sodelujete tudi bralci. Pišite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov cadej.cadej@gmail.com. Ročna avtopralnica & polirni center • ročno čiščenje vozil • po iranje • zaščita laka vozil (do 7 let) • kemično globinsko čiščenje naročila na tel: 031 344 388 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto J * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Z uojiiu/oiii^uiuiosti/do starostu CD Cú -O o o i= o NOVI TEDNIK MALI OGLASi 27 MlOnORNA VOZILA KUPIM RABLJENO vozilo, od letnika 1997, kakršno koli, kupim. Telefon 041 708-497. Š 19 VSE vrste rabljenih vozil, gotovina takoj, prepis na moje stroške, kupim. Telefon 041 795-652. 417 STROJI KUPIM TRAKTOR, trosilec, prikolico, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305 TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus oziroma podobno kupim. Telefon 041 680-684. p rmnn lastrologUij al 0906430 POSEST PRODAM SVETINA, Javornik. Bivalni vikend v naravi, zk urejeno, bremen prosto, nizki stroški, prodam za 59. EUR. Telefon 041 847-093. 356 GRADBENO parcelo v Celju, Kulturniška ulica, 1.350 m^, prodam za 95.000 EUR. Telefon 041 865-078, od 17. do 20. ure. 400 VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m', 3.416 m' zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo 127,50 m' neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m', elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obrolfcjÎ ' , ~ m/i n/ cm (S i; I ^ -več prevn?.eTii%kilonlS^-■ -mirne/ii tek mofo ii -več tnpinte — t -apiiiTiizacijB spJetuej -^delava i.htí ogSasov ■PC servis (O abnova driUS d.o.o. Tel:070/8I0-2Q0 •Stopnik 30i __070/369-582 3305 Vransi^T n 28 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojiine PE CEUE. Ul. XIV. diviiija 14, 03/4257000 PE MARIBOR, Parliiainiia M, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA. Staneta Romiana 18,02/521-3000 BONAFINPLUSd.o.o. Slomška 27,1000 Uubljana CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠTORE. Prodamo novo stanovanje neto tlorisne površine 47,45 m' v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m' v I. etaži stavbe na Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR in garažno mesto za 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ODDAM DVE dvosobni stanovanji in eno trisobno stanovanje v centru oddam. Telefon 030 265-584. 326 SOBE oddam v najem: TV, kuhinja, kopalnica, pralni stroj, že od 100 EUR na mesec. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03 ) 5471-244, 041-763-800. p OPREMLJENO stanovanje na Hudinji oddam. Telefon 031 218-998. 455 MAJHNO stanovanje, blizu parka v centru Celja, oddamo. Telefon 041 531-284. 485 ODDAM GARAŽO v bloku na Zelenici v Celju oddam. Telefon 041 281-018. 374 ŽIVALI PRODAM ZLATI prinašalci, čistokrvni, 5 samčkov in 2 samičke, za prodajo konec februarja. Informacije in rezervacije po telefonu 05 9949-104. 399 PONI žrebička, starega 8 mesecev, rjavo belega, nizke rasti, prodam. Telefon 041 264-132. 432 BIKCA simentalca, 200 kg, lahko brez številke, prodam. Telefon 041 324-256. Š 49 OSTALO KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 562 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 575 VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. š 8 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, ^.p-^Cejje MLADO kravo ali telico za nadaljnjo rejo ali zakol kupim. Telefon 041 928-010. š 53 JALOVO kravo ali telico kupim. Telefon 041 263-357. p DVA bikca, simentalca 150 - 200 kg in kravo dojiljo, kupim. Telefon 031 567385. 483 KMETIJSKI PRODAM SORTNO belo in rdeče vino prodam po ugodni ceni ali menjam za pujske ali kaj drugega. Telefon 041 794-081. 346 KRMNI krompir prodam. Telefon 040 211532. 431 ŽGANJE in domače vino jurka ugodno prodam. Telefon 040 450-405. 430 SADJEVEC in belo vino mešanih sort, 0,90 EUR/l, prodam. Telefon 031 768-175. 442 VINO, belo in rdeče, prodamo. Telefon 031 653-467. Š 50 SENO, slamo v kockah in silažne bale prodam. Telefon 051 330-428. 459 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 5156 PUJSKE, težke od 25 do 60 kg, mesni tip, možnost tudi dostave, ugodno prodamo. Telefon 041 455-732. š 28 ^astroioginjaA||A|:|;j7° (jasnovidnost nil III II i îBIOTEllAPIJE (ÍSN1141404935 MOŠKI, 52 let, 181 cm, 92 kg, samski, preskrbljen, prijetne zunanjosti, športnik želim spoznati žensko podobnih lastnosti. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro LJUBIL TE BOM. 460 PRODAM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ZAPOSLITEV IŠČEM delo v Savinjski regiji: pomoč starejšim in bolnim na domu pri gospodinjskih opravilih, prevoz in spremstvo k zdravniku. Sem poštena, pridna in zanesljiva. Telefon 070 740-862.135 IŠČEM delo: varstvo otrok, pomoč starejšim in bolnim. Izobrazba: srednja zdravstvena. Telefon 040 177-357. 481 Potrebujemo kuharja in natakarja za redno in honorarno delo v poslovni enoti Citycenter Celje. Tel.: 041/680-809 Srečko Kukovič, s. p., Levec 4/a, 3301 Petrovče BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BRIKETE, visoko kalorične, pakirane po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 425 OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 ^ 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p AGREGAT Nuar, 780 W, prodam. Telefon (03) 5731-689. 443 AVTOSEDEŽ prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098. 441 DVA avtosedeža, dve otroški postelji, voziček in stol za hranjenje prodam. Telefon 030 914-850. 450 VEČ klafter suhih bukovih drv prodam. Telefon 031 629-158. š 5i BIKCA simentalca, 160 kg, smrekove fosne, nov kombiniran štedilnik, 2 plin, 4 elektrika in seno, prodam. Telefon 070 667-374. š 52 KRAVO, brejo šest mesecev in suha bukova drva, prodam. Telefon 030 693-866. š 54 Tam nekje na širnem nebu tvoja duša mirno spi, angeli so jo objeli, da vedno bi jo čuvali. V SPOMIN 6. februarja 2012 je minilo leto dni, kar je odšla k večnemu počitku draga oma MILKA JESENEK iz Nove Cerkve Hvala vsem, ki se z lepimi spomini in mislijo ustavite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Sin Janko z družino Laško Poročila sta se: Saša KOTNIK iz Maribora in Gregor FRAS iz Spodnjih Hoč. RAZ PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n VAM je zamrznil vodovod ali centralna? Pokličite 031 687-043. Cobra, d. o. o., Razgledna ulica 23, Celje. 477 KUPIM LES na panju kupim. Telefon 041 506958. 6 ZAMENJAM KRZNEN plašč številka 44 menjam za volnen plašč številka 42 ali prodam. Telefon 051 604-959. š 41 inHi.iNiiiteilnl(.i!iiiii Celje Umrli so: Vekoslava KOTNIK iz Levca, 88 let, Jernej KUZMAN iz Vitanja, 56 let, Jože HRASTNIK iz Skorna, 57 let, Anton POVH iz Pire-šice, 73 let, Karl GRAČNER iz Belovega, 74 let, Herman VOVK iz Šentvida pri Planini, 67 let, Ana MOHORKO iz Dramelj, 85 let, Marija HU-DALES iz Lokovca, 88 let, Angela TROBIŠ iz Rožnega Vrha, 89 let, Karl KLEZIN iz Celja, 76 let, Rok UNETIČ iz Celja, 78 let, Jožefa VREČER iz Pečovnika, 82 let, Stefanija STOPAR iz Zvodnega, 84 let, Franc OŽEK iz Zvodnega, 82 let, Anton VRENKO iz Celja, 91 let, Dragutin MARCIUŠ iz Celja, 70 let, Barbara ŠTRAJ-HAR iz Celja, 92 let. Laško Umrli so: Ivana KRAM-ŽAR iz Dobrave, 69 let, Ludvik KUKOVEC iz Migojnic, 84 let, Marija BEZGOVŠEK iz Vodiškega, 85 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ciril MAJER iz Laš, 75 let, Janez LESJAK iz Velike Rodne, 92 let, Franc FIDLER iz Ljubljane, 69 let, Dragutin ŠUŠTERIČ iz Vren-ske Gorce, 61 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Stanko LAPOR-NIK iz Bezovja pri Šentjurju, 81 let. Žalec Umrli so: Vincenc ZUPANC iz Gotovelj, 87 let, Milivoj DOLAR iz Podvina, 63 let. Velenje Umrli so: Franc TRAVEN-ŠEK iz Velenja, 70 let, Vincenc GORJUP iz Slovenskih Konjic, 58 let, Marija VELENŠEK iz Celja, 82 let, Srečko ŠVAB iz Mežice, 59 let, Marija KALIN iz Ljubljane, 81 let, Leopold JOVAN iz Ljubljane, 75 let, Jože BAVEC iz Sevnice, 71 let, Jernej DOLER iz Velenja, 67 let, Frančiška ROMIH iz Velenja, 89 let, Jožefa DRAGAR iz Velenja, 85 let, Ciril HRIBER-ŠEK iz Laškega, 82 let, Mihael KRIŽNIK iz Podčetrtka, 82 let, Šara ŠIRME iz Ljubljane, 88 let, Mihael PUSOVNIK iz Šoštanja, 80 let. NAiOČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednil( izliaja dvalcrat na teden ob torl(ih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA OB PETKIH - ZGODBEHGELJSKEGA NAROCILNICA I NAROCILNICM NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: . DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Z NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 29 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega MILANA DOLARJA iz Podvina 198, Žalec (14. 9. 1948 - 1. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem za ustna in pisna soža-lja ter za darovane humanitarne prispevke, cvetje in sveče. Žalujoče: žena in hčeri z družinama Bolečina da se skriti, solze moč je zatajiti. Le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti. V SPOMIN Minilo je 15 let žalosti in spomina, kar je odšel k večnemu počitku dragi VANCI ZDOVC iz Laškega Hvala vsem, ki ste z mislijo z njim, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Štefka in ostali Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar dr^i nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačič ZAHVALA Težko z besedami izrazimo našo neizmerno hvaležnost dragim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja, podarjene sveče, cvetje in spremstvo na zadnji poti dragega moža, očeta, dedka in tasta IGNACIJA ZLAUSA Zahvaljujemo se dr. Džordževiču in negovalkam za trud in skrb, patroma za duhovno podporo in opravljen obred ter cerkvenim pevcem za pesem v slovo. Žalujoči vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780 www.primozic.si Toplo srce je ugasnilo, veter odnesel je šepet, tam visoko zdaj na nebu čakaš nas, na nov klepet ^ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče, tete in botre MARIJE BEZGOVŠEK iz Vodiškega 2 nad Rimskimi Toplicami (1. 12. 1926 - 2. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Grassellijevi in ostalemu osebju Zdravstvene postaje Rimske Toplice, ki ste po najboljših močeh skrbeli za njeno zdravje. Hvala gospe Irenci Kov-čan in vsem ostalim zaposlenim na oddelku za pomoč družini na domu, Centra za socialno delo Laško, ki ste več let pomagali skrbeti zanjo. Iskrena hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču, moškemu pevskemu zboru Miklavž, cerkvenim pevcem, sosedom in Komunali Laško za lepo opravljen obred. Hvala Hani za lepo prebrane poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Božidara z možem Juretom, sin Martin z ženo Karlo, vnuki Rok z Niko, Hana, Klavdija z Igorjem, Matjaž s Stašo ter pravnuka Gašper in Sara ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka STANKA LAPORNIKA iz Bezovja pri Šentjurju 24 (2. 2. 1930 - 28. 1. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečena sožalja. Posebna zahvala sosedom Tiliki, Darji in Dušanu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pepca, hčerki Zdenka in Cvetka z družinama Zelo te bomo pogrešali Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. ZAHVALA V 75. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, oče, brat, stari ata in dedi KARL GRAČNER iz Belovega pri Laškem (25. 9. 1937 - 26. 1. 2012) Ob boleči izgubi najdražjega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala govorniku g. Franciju Žoharju, g. župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke, rudarski godbi Hrastnik in Marku Razboršku za odigrano Tišino. Hvala tudi kolektivu Izletnika Celje, Zdravilišču Laško, Intersparu Ljubljana Vič in Komunali Laško. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek - papi FRANC POGELŠEK (1940 - 2012) Zahvalili bi se radi vsem, ki ste spremljali njegov odhod in nam v trenutkih slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, prinašali cvetje in sveče, darovali za maše ter nas nagovorili z besedami poguma in moči za nadaljnjo pot. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom v Celju, Šmarju pri Jelšah, Koretnem in Konuškem ter vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župnikoma za opravljeno mašo in pogreb, pevcem za zapeto pesem in društvu ZŠAM. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: žena Marija, hčerka Katja z družino, sin Primož z družino in njegovi biserčki Rok, Aljaž, Martin, Neža in Ajda Še vedno je velika bolečina, ki se je ne da skriti, niti solze zatajiti, le tebe, draga hčerka, nam nihče ne more vrniti. V SPOMIN MELITI VOLAVŠEK roj. Felicijan iz Štor (26. 6. 1967 - 13. 2. 2009) Minila so tri leta, kar ostalo je spoznanje, da resnica je in ne sanje. Tvoja nežna roka in ljubezen odšli sta na potovanje, nam pa pustili večno žalovanje. Vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala. Sin Jan, mami in njeni najdražji Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, atija in ata BRANKA BUHINJAKA s Ceste v Teharje 23, Celje (10. 7. 1956 - 2. 2. 2012) iskrena hvala vsem, ki ste mu v času življenja bili dobri prijatelji, mu izkazovali spoštovanje in naklonjenost. Hvala osebju travmatološkega in hematološko onkološkega oddelka SB Celje za razumevanje in toplino, ki ste mu jo naklonili ob koncu njegove življenjske poti. Zahvala za vse stiske rok in lepe besede ob njegovem slovesu. Hvaležni smo sorodnikom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, posebej družini Podjaveršek. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje, župniku za sveto mašo, pogrebni službi Primožič za organizacijo pogreba. Posebna hvala njegovemu dolgoletnemu prijatelju Rafku s soprogo za prelepo odpeto pesem. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej omenili. Žalujoči: žena Dora, hči Branka z možem Klemnom in vnukoma Janom in Zalo 482 L 24 L 23 350 n 466 L 22 n 30 ^ VODNIK NOVI TEDNIK KINO ][ PLANET TUS Spored od 10. do 13. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Pisma sv. Nikolaju - rom. komedija 19.20 Jack in Jill - komedija (nedelja 13.00), 15.55, 20.25, 22.30 Tihotapci - kriminalka/triler 17.55 Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D 11.15, 11.55, 13.15, 15.15, 16.05, 17.20 Obuti maček - animirana družinska komedija, sinh. 12.15, 14.15, 16.20, 18.20 Podzemlje: Prebujenje - akcijska fantazijska grozljivka, 3D 21.50, 23.50 Grivasti vojak - vojna drama 20.20, 23.20 Izdana - akcijski triler 11.50, 16.10, 18.30, 20.40, 22.50 Kronika - fantastični triler 13.10, 15.10, 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 Zaobljuba ljubezni - rom. komedija 12.00, 14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 Potovanje v središče Zemlje 2 - akcijska družinska pustolovščina 3D 13.55, 18.05, 20.15, 22.25 Potovanje v središče Zemlje 2 - akcijska družinska pustolovščina 12.35, 14.45, 16.55, 19.05, 21.15, 23.25 Impijev otok - anim. družinski film (sobota, nedelja 10.00) LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota petek, sobota, nedelja PETEK in NEDELJA 18.00 in 20.00 Polnoč v Parizu - komična drama VELENJE PETEK 18.00 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija, sinh. 19.00 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska avantura 20.00 Koža, v kateri živim - drama, triler, grozljivka, Liffe'11 SOBOTA 18.00 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija, sinh. 19.00 Koža, v kateri živim - drama, triler, grozljivka, Liffe'11 20.00 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska avantura NEDELJA 16.00 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija, sinh. 18.00 Koža, v kateri živim - drama, triler, grozljivka, Liffe'11 20.15 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska avantura PONEDELJEK 17.30 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska avantura 20.00 Melanholija - drama PETEK, 10. 2. 19.30 Knjižnica Velenje Večer medjimurske poezije literarni večer velenjskega kulturnega društva Medjimurje SOBOTA, 11. 2. 8.00 Ploščad centra Nova Kmečka tržnica PRIREDITVE PETEK, 10. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Srečanje z Japonsko otroško kulturo in ustvarjalnostjo 18.00 Fotosalon Celje Nepal odprtje razstave nepalskega fotografa Birmana Shresthe 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Dvanajsta dimenzija odprtje slikarske razstave Polonce Kitak 19.00 Dom svobode Zidani Most Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Prostori društva Zgornji trg Šentjur Kulturna prireditev z Ivanko Uduč in Paridolskimi koreninami 19.00 Savinov likovni salon Žalec Zmago Jeraj odprtje razstave likovnih del 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah V. Moderndorfer: Limonada slovenica gledališka abonmajska predstava v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj 19.00 Galerija Mozirje_ Krajina odprtje slikarske razstave 20.00 Pokrajinski muzej Celje M. G. Alujevič: Moje življenje z Almo Karlin monodrama; premiera 20.00 Celjski mladinski center Za 2 groša fantazije večer pripovedi za odrasle; nastopajo Polona Janežič, Špela Frlic in Rok Kušlan 21.00 eMCe plac Velenje_ Drum'n'Bass Explosion predstavitev mladih didžejev iz Velenja 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Emkej in Mito, hip-hop rap koncert 22.00 Max klub Velenje_ Res Nullius, tradicionalni koncert SOBOTA, 11. 2. 10.30 Dom kulture Velenje Bastien in Bastiena, opera za otroke 17.00 Kulturni dom Svoboda Liboje Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Knjižnica Laško_ Večer z gledališkim igralcem Pavletom Ravnohribom ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Galerija Riemer Slovenske Konjice Razstava prijateljstva razstavljajo akad. slikar Niko Ribič, Ivo Lorenčič in kipar Mladen Kralj 8.00 Cankarjeva ulica in pred sodiščem Velenje Boljšji sejem prodaja različnih rabljenih stvari 18.00 Gasilski dom Dobrina Valentinov pohod vabi Društvo Izviri Dobrina; s seboj prinesite »lahterne« NEDELJA, 12. 2. 15.00 Kulturni dom Rečica ob Savinji Pokaži, kaj znaš v izvedbi Društva harmonikarski orkester Primoža Zvira 18.30 Razvojna agencija Kozjansko, Zgornji trg Šentjur_ 19.00 Dom kulture Nazarje 19.00 Dom krajanov Vrbje 19.00 Celjski dom Zagozdene korenine prireditev ob zaključku projekta Tvoje dejanje šteje Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku nastopajo: MePz KD Nazarje, učenke in učenci Glasbene šole Nazarje, I-zborček OŠ Nazarje in Mojca Bitenc Sedma zapoved: kradi malo manj, Dario Fo komedija v izvedbi AG Vrba Vrbje in KD Galicija Vokal BK Studio tradicionalni Valentinov koncert 19.00 Hotel Evropa Valentinov ples 20.00 Pokrajinski muzej Celje M. G. Alujevič: Moje življenje z Almo Karlin monodrama; ponovitev 20.00 Terme Dobrna Valentinovo z Rebeko Dremelj 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Slovenski plesni večer plesni abonma in izven 21.00 Plesni forum Celje Josipa Lisac valentinov koncert 21.00 eMCe plac Velenje Quatro kvartet džež koncert ob slovenskem kulturnem prazniku 12.00 MC Patriot Slovenske Konjice Big foot mama, koncert NEDELJA, 12. 2. 15.00 Celjski dom 17.00 Dom kulture Velenje PONEDELJEK, 13. 2. 16.00 Mladinski center Velenje 17.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice 17.00 Vila Mojca Velenje Najlepše dalmatinske pesmi in napevi valentinov koncert Gospa poslančeva komedija v izvedbi KD Gledališče Velenje in Festival Velenje 10.00 do 11.30 Mestna knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle Mladi v popoldanskem centru Inkubus Zaljubljeni žabec, ura pravljic Otroci so naše največje bogastvo šola za starše 17.30 Osrednja knjižnica Celje Paragvaj potopisno predavanje; predava Jose Miguel Estigarribia 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Tatjana in David Ivačič dramski večer 19.00 Narodni dom Celje Besede miru 19.00 Športno društvo Gaberje Ali nas kozmetika samo polepša? predava Tatjana Kruder 19.30 Glasbena šola Velenje Ulrich Walther - orgle abonma Klasika (5) in izven 10.00 MC Patriot Slovenske Konjice Potopisni večer Četrtek, 16. 2. 2012, Qb 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec KARAVANKE in AKORDI, gost KLEMEN KOSIR, koncert za narodno-zabavni abonma in izven, vstopnice 12 EUR. ZKŠT ŽJCLECTAškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net DNEVI KULTURE PETEK, 10. 2. 11.00 do 13.00 Pokrajinski muzej Celje Mali vojščaki rimske Celeie brezplačna otroška delavnica za otroke od 5. do 11. leta 17.00 Celjski dom Hej, to je moj popek brezplačna lutkovna predstava za otroke v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 20.00 Celjski mladinski center Za dva groša fantazije gledališka predstava SOBOTA, 11. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom brezplačna udeležba na javnem vodstvu po razstavi Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Obrazogled - fejsbuk prezentejšn, karikature Borija Zupančiča; do 12. 2. Osrednja knjižnica Celje: Papirnati vrtiljak; bibliofilska razstava starih otroških knjig Antikvariata Glavan, do 29. 2. Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Purga, Coming Soon, the Future, do 19. 2. NEDELJA, 12. 2. 9.00 do 17.00 Stari grad Celje_ Celodnevni prost vstop, ob 14.00 brezplačno vodstvo PONEDELJEK, 13. 2. 11.00 I. gimnazija V Celju Matjaž Zupančič: Igra s pari ponovitev, igrajo člani Fedrinega gledališča I. gimnazije v Celju 12.30 I. gimnazija v Celju Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju, koncert Galerija Nika Ignjatiča Celje: prodajna razstava likovnih del različnih avtorjev, do 10. 3. Dom sv. Jožefa Celje: razstava platna s portreti, pokrajino in tihožitji Jožefa Krambergerja, do 22. 2. Galerija Mercator center Celje: regijska razstava Tekst v podobi, do 14. 2. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Fotoutrinki narave članov Foto krožka Društva ljudske tehnike Cinkarne Celje, do 10. 3. Kvartirna hiša Celje: fotografska razstava Celjski zimski pejsaži; do 27. 2. Celjski mladinski center: razstava Vesne Tanšek Abstractart, do 16. 2. II. osnovna šola Celje - galerija Modra niša: razstava Laure Pižmoht Kračun, do preklica Anina galerija Rogaška Slatina: razstava grafik iz zbirke Kurta Mullerja, do 4. 3. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAIZITEDRILO 31 Nagradna križanka 'Wř POŽLAHTNJENA BELA, BELOMESNATA KRMNA PESA KMTEK POŽIREK SEVERNI JELEN LAHNSKO IME ZA IGLAVEC JELKO KAZNIVa DEJANJE, HUDODELSTVO TEKOČINA V ŽILAH ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) ROBERT KOREN ZNAČAJ AMERIŠKI SKLADAr TEU COPLAND PROSTOR ATENSKE SKUPŠČINE VANnČ« GRČin DEL TENIŠKE 20 27 LISICA ONASSISOV VZDEVEK I FR. SKLAD. (ERIC) I AMERIŠKA IGRALKA HATCHER ATENSKI ŠPORTNI KLUB KAR ZAZNAVAMO S SLUHOM FILM ALEKSANDRA PETROVIČA AMERIŠKA SMUČARSKA SKAKALKA (UNDSEY) GROB, GROBNICA VINOGRADNIŠTVO 11 AMERIŠKA POP PEVKA KEYS PREBIVALEC RUŠ VADBA, TRENING VNETJE SLUZNICE ENOTA ZA KOLIČINO ALKOHOLA NEMŠKA DRŽAVA V OBDOBJU NACIZMA □PERA FRIEDRICHA FLOTOWA NEKDANJI NIZOZEMSKI NOGOMETNI VRATAR (EDWIN VAN DER) SKEGA BOGA SERAPBA AMERIŠKI SKLADA- TEU (CHARLES) 24 22 17 26 KEMUSKI ELEMENT (Tm) TI'' 15 FRANCOSKA IGRAŠ KARTAMI 10 GOSTA MESNA JUHA RASIUNA LOČEK ŽELEZNI-ŠKIVAGON OSEBNO GESLO ZA BANKOMAT JAPONSKI HIFI APARATI BESEDA, KI KOGA UROČI 13 NEKDANJI AMERIŠKI BOKSAR TYSON DRAGA FRANCOSKA PREPROGA EGIPČANSKA BOGINJA NEBA ALPSKA SMUČARKA ŠTUHEC GRŠKA ČRKA DRŽAVA NAJVZDA INDIISKA ZVEZNA DRŽAVA ŠPELA ROZIN 14 STEVE MARTIN 25 POKRAJINA V SEVEROVZHODNI SLOVENUI 8 23 ITALUAN-SKARTV FLEMIN- GOV LITERARNI JUNAK BOND Nagradni razpis 1. nagrada: darilna bona za kosilo v Gostišču Miran v Trnovou pri Dramljah in koledar domače glasbe z zgoščenko 2. nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v centru na Mariborski 122 v Celju 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 16. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 10 Vodoravno: SVETILNIK, TARANTELA, ARGON, RUN, RIOS, OST, TOT, ŽONTA, ELIADE, RT, FRANCE, RAA, PAK, INGOT, KOO, RMAN, JAKOB, ANDREA, APOEN, RR, SALAŠ, DRST, ILKA, NIVELETA, UMIAK, LITERAT, RANER, OJE, EZER, RADIAN, AAK, NALOGA, KRI, VRBA, ADA, AERT, EG, VSEBINA, EKS, SER, SAT, OCA Geslo: Slovenski kulturni praznik Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Dražigosta Pokorna Klasična kuhinja v zdravi prehrani in vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Irena Najdenik, Lemberg 19b, Nova Cerkev. 2. nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v centru na Mariborski 122 v Celju, prejme: Vera Rupnik, Dol 1a, Pristava pri Mestinju. Ona; S partnerjem se boste zapletli v precej nevaren pogovor, ki pa se bo končal na veliko lepši način, kot ste pričakovali. Obeta se vam prijeten in romantičen konec tedna, ki bo prinesel lepe temelje za prihodnost. On; Presenečeni boste nad dejanjem vaše partnerke, ki si bo tokrat privoščila precej nepričakovano potezo, ki pa bo za vas nadvse prijetna. Vsekakor bosta pošteno začinila vajino seksualno življenje. Ona; Očitno ste vstali z levo nogo, zato se stvari ne odvijajo tako, kot ste si zamislili. Vendar nikar ne skrbite, teden se je šele začel in vse se bo še uredilo. Sprostite se in pustite stvarem, naj gredo svojo pot! On; Malce manj trmoglavosti vam bi vsekakor koristilo. Toda vprašanje je, ali ste tega tudi v resnici sposobni ali pa se vam to le dozdeva. To lahko ugotovite le tako, da se celotne zadeve tudi konkretno lotite. TEHTNICA ^ Ona; Kar naenkrat se bo začelo vse skupaj obračati tako, kot ste načrtovali, pa četudi bo na začetku kazalo bolj slabo. Je že tako, da ste očitno potrebovali nekaj začetnega zagona, ki bo začel prinašati rezultate. On; Pred vami je obdobje, ko se bo marsikaj korenito spremenilo, vendar pa bodo spremembe predvsem na bolje. To zadeva še posebej vaše ljubezensko življenje, kjer so takšne spremembe na nek način skoraj neizogibne. Ona; Povsem nepričakovano boste srečali starega prijatelja, s katerim ste se nekoč prijetno zabavali in skupaj bosta obujala spomine na lepe stare čase! Izvedeli boste presenetljivo dejstvo iz preteklosti. On; Iz naključnega srečanja se bo razvila presenetljivo močna ljubezen do osebe, ki vam še pred kratkim ni pomenila nič posebnega. Tokrat se boste zaljubili do ušes in splačalo bi se potruditi, da bi se ta zveza tudi obdržala. DVOJČKA I STRELEC ^ Ona; Prenekatera vaša težava je le plod vaše preveč bujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastalo situacijo. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, za kar niste povsem prepričani. On; Če boste ponovno stavili vse upe na eno osebo, se vam lahko zgodi, da boste razočarani in sami. Le zakaj, ko pa je na svetu toliko prijetnih priložnosti, od katerih si lahko obetate veliko več, kot pa imate sedaj ^ Ona; Preživeli boste prav prijetno avanturo, vendar pa se nikar ne zanašajte na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, vam pa bo ostal prijeten spomin in predvsem dober ter iskren prijatelj. On; Naredili boste kompromis s poslovnim parterjem, s katerim se že kar nekaj časa bojujeta za nadvlado. Spoznali boste, da sploh ni tako slaba oseba, saj se bosta ujela kar na nekaj skupnih interesih. Ona; Nikar ne oklevajte s kakšnim tednom dopusta, saj ste več kot izčrpani. Kasneje bo vse nekako lažje, saj si boste dodobra napolnili svoje »akumulatorje«. Pričakujete lahko novico, ki vas bo potolažila. On; Veliko boste premišljevali o zadevi, ki vam zadnje čase ne da mirnega spanca, saj boste izvedeli za podrobnosti, ki bodo na celotno zadevo metale drugačno luč. Za nasvet boste poprosili svojo dolgoletno prijateljico. KOZOROG jSi Ona; Nikar ne prekinite dela, ki ste ga nedavno začeli, saj ste na pravi poti do uspeha. Pri tem vam bo v veliki meri pomagala dobra prijateljica, ki je imela v bližnji preteklosti opravka s podobnimi zadevami. On; Z odločno potezo lahko samo pridobite in to tako na finančnem področju, kot tudi v obliki novim poznanstev, kar vam lahko koristi. Ne odlašajte, kajti tako lahko izgubite vse, kar ste že dalj časa načrtovali. EZ I I li Ji POMOČ: DORKAS-liroroga antilopa, DRN-ruša, MALIGAN-enota za količino alkohola, SERAPEJ-svetišče boga Serapisa, TAIMARIŠA-zimzeleni grm 3.-5. nagrada, koledar domače glasbe z zgoščenko, prejmejo: Franc Kegu, Levec 76, Petrovče, Marjan Pinter, Rimska cesta 87, Šempeter in Stanka Kodrnja, Vrbno 18, Šentjur. Drugo nagrado bomo poslali po pošti, ostale vas čakajo na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje. Ona; Pustite poslovne težave raje na miru in se posvetite izboljšanju svojega odnosa s partnerjem, kar ta že nestrpno pričakuje. Na začetku vam bo mogoče malce nerodno, vendar pa se boste kmalu sprostili. On; Še vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, ki se vam že dalj časa izmika iz rok. Potrudite se in naredite odločilen korak, saj vam v trenutni situaciji enostavno ne more spodleteti. DEVICA ^ Ona; Kljub temu, da vas bo kar precej strah, pa se boste vendarle podali v tvegane poslovne vode. Na začetku bo sicer malo težko, a se boste kaj kmalu znašli in uresničili marsikateri poslovni načrt. On; Preživeli boste zanimiv vikend s svojo nekdanjo simpatijo, ki vam bo ponovno kazala znake naklonjenosti. Ne igrajte se z ognjem - kaj hitro se lahko presneto opečete. Ne bodite pa niti preveč pasivni ^ Ona; Res ste navajeni, da drugi začenjajo pogovor, vendar pa bo tokrat skrajni čas, da se postavite zase in tudi vi predlagate kakšen konkreten korak. To se vam bo pozitivno obrestovalo - še posebej na poslovnem področju. On; Nikar preveč ne računajte na počitek, saj je pred vami obdobje, ko bo potrebno kar precej zasukati rokave. Obdobje za to je več kot ugodno, saj vam bodo uspevale tudi tiste zadeve, o katerih ste samo sanjarili. Ona; Obnovili boste stike z nekom, ki ste ga že skoraj pozabili, pa četudi je nekoč igral v vašem življenju precej pomembno vlogo. Skozi obujanje spominov se boste prav prijetno zabavali, prav tako pa izvedeli nekaj presenetljivega. On; S svojo partnerko se boste morali temeljito pogovoriti in ji razložiti določene zadeve, sicer vas bo ponovno spravljala v zadrego. To sicer ne bo lahko, vendar pa bi ne bilo slabo, če bi poskusili z neke vrste ultimatom ^ IKEEOZmEEIimZl Gostinci s tradicijo Če smo pri ravnatelju I. gimnazije v Celju dr. Antonu Šepetavcu že navajeni, da ne skriva ponosa na svoje dijake, je imel plesni učitelj Alojz Fidej po polnočni četvorki še posebej razlog za širok nasmeh. Vprašanje, kakšen bi bil njegov izraz, če bi ga v objektiv ujeli nekaj ur prej ^ Večer zadovoljstva in bolečih nog Maturantski plesi, ki se bodo v dvorani Golovec vrstili še vse v marec, so prav vsak dogodek zase. Mnogi mladi so sploh prvič v slovesnih toaletah in plesnih čevljih. Si pa ta večer ob maturantskem izletu gotovo najbolj zapomnijo iz celotnega srednješolskega časa. Za starše je to večer, ko jih »razganja« od ponosa na svoje maturantke in maturante ter od nostalgije ob spominih na desetletja odmaknjen lasten Gaudeamus igitur. Profesorji pa so praviloma na račun tega večera že nekaj tednov prej in še nekaj dni po njem tudi v razredih veliko bolj »milostni«, kot bi bili sicer. Tudi v soboto, 4. februarja, ko so se na go-lovškem parketu vrteli pari iz I. gimnazije v Celju, ni bilo nič drugače. In verjeli Na Golteh so Matjaževi ponovno dokazali, da imajo gostinstvo v krvi. Na Golteh se te dni zbrani novinarji smučarji, ki imajo tam svoje redno letno državno prvenstvo v veleslalomu, smučarskih tekih in kombinaciji. Vreme jim sicer ni najbolj naklonjeno, a letna srečanja niso namenjena zgolj tekmovanjem, še več je vredno stanovsko druženje. Na vsakem državnem prvenstvu za kosila poskrbijo znani slovenski gostinci, ki se zelo potrudijo tudi za terenska kulinarična razvajanja. Tako se novinarske račke, kot si pravijo sami, v ponedeljek razvajali Matjaževi. Eni so iz Celja, kjer je v Gosposki ulici gostilna Matjaž, ki jo vodita Pavle in njegova Ana. Matjaževi so jo razvili iz neuglednega bifeja in jo pripeljali tako daleč, da je bila lani med tistimi prvimi slovenskimi, ki so prejele naziv in znak Gostilne Slovenije. Drugi so iz Portoroža, kjer Mate Matjaž, priljubljen Tomi s svojo soprogo, vodi gostilno in penzion Tomi, ki daleč naokoli in tudi v zamejstvu slovi po izjemni kulinarični ponudbi, zlasti morske hrane. Oboji vlečejo korenine iz Mozirja, kjer je Jože Matjaž davnega leta 1908 odprl gostilno Pri Kočerju. Da znajo, so racam dokazali z menijem, ki se ga ne bi mogel sramovati nihče. BS Misa »spijonirala« ^ Z velikim zanimanjem si je razstavo portretnih karikatur Borija Zupančiča ogledala tudi njegova soproga Lilijana Zupančič Praprotnik, za prijatelje Miša, za knjigožere pa Lila Prap. Kot da vseh teh (in še več sto drugih) portretnih karikatur ne bi že videla, je prav pred vsako skrbno postala, nasmeh na obrazu pa bi bil vreden vsaj še ene Borijeve karikature. BS, foto: GrupA Dva para, ki sta v zadnjih 30 letih le redko - če sploh kdaj - manjkala na maturantskem plesu kajuhovcev. Že upokojena profesorica psihologije Marina Škataro Peganc s soprogom Valterjem ter legendarna »francoza« Carmen in Slavko Deržek. ali ne, le redko katera mlada plesalka se še spomni, kako zelo so jo že po nekaj minu- tah uvodnega ceremonijala bolele noge. IS, foto: NATAŠA MULLER Mi2 piSeva ^ Bori pa ■ v rise Zanimiv je bil klepet doktorja za karikature Borija Zupančiča in doktorja zgodovine (in rokenrola) Toneta Kregarja na odprtju Borijeve razstave Fejsluk prezentejšn. Nista toliko komentirala razstavljenih portretnih karikatur. Bolj sta se osredotočila na Borijev delež pri Pesmarici Mi2. Priljubljena skupina, katere frontman je (ob Jerneju Dirnbeku) prav Tone Kregar, je namreč že pred leti izdala svojo Pesmarico, ki ima naslov Midva pišema poezije, Bori jih pa riše. In ker sta oba junaka tudi (izjemna) glasbenika, ni šlo brez »small talka« o rokenrolu. Še zlasti zato, ker so bili v trenutku odprtja Borijeve razstave Mi2 le še nekaj dni od svojega akustičnega koncerta, ki je bil razprodan in je navdušil vse ljubitelje, skupino in še tistih nekaj naključnežev, ki pač niso vedeli, kam bi se dali. BS, foto: GrupA Nič po gorenjsko »Kdor hitro da, dvakrat da«, pravi pregovor. Potrdil ga je tudi 23. januarja upokojeni igralec SLG Celje Miro Podjed, ki se je od občinstva sicer že poslovil na premieri Utve, po dolgem aplavzu. Želel pa se je posloviti tudi od dolgoletnih in mlajših članov umetniškega ansambla in celotnega kolektiva. To željo je uresničil 3. februarja. »Nič po gorenjsko,« so se namuznili kolegi ob jedači in pijači sicer zapriseženemu Gorenjcu na »začasnem - 44-letnem delu v Celju«. Bili so seveda veseli pobude za takšno druženje, ki se ne zgodi prav pogosto. Zato so bili toliko bolj prisrčni objemi sedanjih in tudi nekdanjih sodelavcev, stiski rok, čestitke, smeh (tudi orošene oči), pesem, dobra volja, anekdote, spomini, šale iz gledališke malhe samo pičlih treh uricah veselega srečanja (del ansambla se je namreč moral vrniti na vaje za Sartrove Muhe, ki so pred premiero) se je Miru tudi izpolnila »muhica«, da tik pred kulturnim praznikom priredi slovo za zaključek dolgoletnega umetniškega ustvarjanja v SLG Celje. Kamor upa, da bo še kdaj povabljen. Kot gost. MAP, foto: TimE