Kmefijska podriižni.a Ma_ibcr in okoliš priredi v nedeljo dne 8. marca v vinarski in sadjarski šoli predavanje. Udeleženci se ob 9. uri dopoldne zberejo v šolski sobi, kjer.bo gospod Fr. Apleifc najprej teoretičilo razložil precepljanje iieplodnih sadnih dreves; temu fco sledil praktični del v sadonosnikvi. Podružnica vabi svojc člane kakor tudi nečlane k obilni udeležbi! Us.anoviiov srcdovni.ksga odsek-a v škalah pri Velenj«. Na zborovanju, ki se je vršilp pri sklicatelju g. Medvedu v Prelogah, se je ob obilni udeležbi posestnikov ustanovil živinorejski rodovniški 'Odsck za sclokcijo in mlečno kontrolo marijadvorske živine. Istočasno se je tudi vistanovil perutninarski selekcijski odsek rujave štajerske kokoši za omenjeni okoliš. Kmetijski referent g. Werni.g jc v daljšom govoru živo .risal koristi in podal smernice bodočega delovanja v odsekih. Odbor se je sestavil iz samih naprcdnih kmetov za oba odseka skupaj. Izvoljena rodovniška k.orpisija je dnc 10. 2. vpisala v rodovnik. 43 krav in razdelila mlečne kontrolc. Upamo, da bomo tekom časa pokazali najlepše uspehe v prid celokupnemu gospodarstvu. Gospodarsko predavanje v Stranicah pri Konjicah. Dne 22, svečana jo predaval v šoli na Stranicah g. kmetijski •1'efei'ent inž. Ferlic iz Maribora o sadjarstvu. V uvodu jc omenil »plošno gospodarsko .stanje, potem pa je poclal najvažncjža navodila za sadjercjo: sadite dreves_a_pra_vilno, primcrno kako- vosti zcmlje, dajte drevesu hrane, gnc' jite in branite ga sovražnikov, škropi te! Ker so ptice marljive zatiralke sad«! nemu drevju nevarnega mrčesa, skri bite tudi za varstvo ptičic. Bi želeli ka| takega še večkratl Kmeiijs_d iecaj v čadramu. V nedet ljo dne 22. svečana se je pričel pri nas v prostorih ljudske posojilnice šesttei denski kmetijski tečaj. Tečaj bo vsakij nedeljo in praznik v mesecu marcui Pričetek takoj po rani službi b.žji tei traja do 11. ure. Popoldne se prične o^ 1. uri ter traja da 3. urc. Možje in fantje, poslužite se te ugodne prilike ter! pojdite poslušat predavatelje, l.er slišali boste dosti zanimivega in podučnega za priliodnje življenje. Go_p.elarski iečaj v »lajipcrgu. Nasa Kmetska zveza je priredila v četr-: tek dne 26. svečana v šoli jako dobr-o obiskan gospodarski tečaj. Vsestransko in temeljito pripravljeni in globoko :.amišljeni govori gospoda tajnika M'ha Krajnca in gospoda inž. Teržana so napravili na zborovalce jako ugoden utis, Gospodom govornikom kat?or tudi nad vse dclavni Kmetski zvezl prisrčna zahvala! Zsvcz In uvoz aašs države v pre?«kleia leia. Iz objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini je razvldno, da sino lani uvozili za 6960 milijonov Din, lsta 1929 pa celo za 7595 mil. Din. Kakor uvoz, tako jo nazadoval tudi izvoz, kajti leta 1930 je znašal le 6780 mil. Din v. primeri s 7922 mil. Din v letu 1929. Tc številke kažejo, da je raaš izvoz celo bolj nazadoval kakor uvoz in zato je bila bilanca naše zunanje trgovine pasivna lani za 180 mil. Din, dočim je bila za leto 1929 aktivna za celih 327 mil. Din. To poslabšanje je pripisovati pred vsem splošni gospodarski krizi, ki je prizadela tudi našo državo. Največ smo lani izvozili stavbenega lesa, in sicer za 1157 mil. Din, nato koruze za 547 mil. Din, jajc za 512 mil. Din, bakra za 480, pšenice za 474, goveje živine za 318, sadja za 291 in prašičev za 285 mil.; Din. Po državah kaže naša zunanja tr-' govina sledečo sliko: največ smo uva-i žali iz Čehoslovaške in sicer za 1225 mil. Din, iz Avstrije za 1177 mil. Din, iz Italije za 783 mil., in iz Anglije 412 mil. ter iz Madžarske 405 mil. Din. Naš izvoz pa je gel v Italijo za 1919 mil D,! v Avstrijo 1199 mil., v Nemčijo 791, V. Čehoslovaško 556, na Madžarsko 487 in v Grčijo 410 mil. Din. Zlasti je lani raz viden velik napredek nemške trgovine z nami in ni več daleč čas, ko bo Nem-1 čija med našimi uvozniki prva, pa tU; di bode postala kmalu najboljši kupec naših proizvodov. Vprašanga in odgovori. P. Fr. v L. 'Ali mora vsak panj biti druge barve, da jili jjebele razločujejo? O.govor;, Stare čebele le redkokedaj zgrešijo svo.j panj, tembolj je pa potreben kak znak na panju mladim čebelam. Sprednje končnice pan>jev moi'amo pobarvati radi kozerviranja lesa, jker so izpostavljene raznim vremenskim ne'prilikam. Tako z istifni stroški lahko konzer:viramo les in olajšamo orienlaoijo čebelam, ako rabimo Tazne barve. Po ugotovitvi nekaterih raziskovalcev čebel najlažje ločijo modro, belo in rumeno barvo. drugi pa priporočajo tudi še zeleno in svetlorjavo. Te razne barve razvi.timo tako, da ,je v.sak sosedni panj druge barve. Ako postopamo na ta način, dosežemo, da so sprednje končnice konzervirane, čebelam olajšamo orientacijo in obenem smo lepšali čebelnjak. Pri izberi barv in barvanju pa moramo biti želo ptrevidni. Barvati moramo z oljnatimi barvami, ki smo jib. kupili pri zanesljivi firnii. Posebno pa moramo paziti, da rabimo le samo prvovrsten firniž. Od barv zahtevamo, 'da na solncu ne oblede, niso lepljive in se ne luščijo, zato barvajmo v tankih plasteh po jdvakrat in trikrat. Seveda mora biti prejšnje barvanje popolnoma suho in šele potem lah_.o znova barvamo. Pripotročamo Vam, da si nabaviie barve polom blagovnega oddelka Čebelarskega društ!jva za Slovenijo v Ljubljani, Vošnjakova uli,ca „ Ako ste član gori omenjenega društva, ;iVam bodo gotovo šli na roko in Vam preskrbijo zanesljive, trajne irt prvovrstne barve. Dobre barve so precej drage, a če se oziramo •na njib trpežnost, Se vedno cenejše, kakor pa _nanj vredne navadne barve. L. P. v S. Nek mrčes ml uničuje koruzne seme. Kai"o ga očuvam?. Odgovor: 2ša Vaše vprašanje bi mogli toenejše odgoVoriti, ako bi vedeli, kake vrste mrčes Vam uni-uje koruzne seitve. Tudi zdravnik ne more zdraviti bolezni, če je ne pozna. Če Vam (l>o spomladi mrčea zopet uničeval koruzo, poJš-ite v zemlji Skodljivca in ga nam pošljite. Morda so to strune (ličinke polj.ke pokalice): eli pa Vam morda pobirajo koruzo z njive le .vrane. Namočite seme v razt.pini antiavita, ki ga dobite pri Kmetijski družbi, ali pa v Hiiniju, ki se dobi v vsaki Irgovini z železom. N pa tudi .zključeno, da Vam seme ne unijKuJe »mr.es«, ampak da pognije v mrzli Jn )_.okri zemlji, ker pravite, da imate ilovico. Glina.to zemljo Je treba osušiti, pravilno ob'delov&ti Jn apniti. Na ta naein napravimo Mažno, mrzlo in težko zemljo rahlo in priVnerno suho. 0 tem vsled pomanjkanja projitora tukaj ne moremo obBlrno razpravljnti. H. D. v B. ' Cesta, po kateri vozim že nad 30 leT, ni zapisana. Pri razdelitvi g-iajne je pripadla sosedu. Ali nam sedaj lahko prepove >ožnjo?. 0 d g o v o r : Po vseh cestah in travnikih, kjer ste Vi z Vašimi posestnimi predniki brez vprašanja vozili več nego 30 let, vo.ite naprej, če Vi ali Vaši posestni predniki pri razdelitvi gmajne niso soglašali s prepovedjo. Ceste se zarišejo v mape samo na prošnjo prizadetih strank in je eno in isto, ali je zarisana ali ne. — če je mositiček potreben in imate Vi pravico odvoza in dovoza, ga sosed ne sme odstraniti, razen če bi imel skozi to skodo. H. D. v B. Ali sme sosed, ki si nisva dobra, prepovedati spustiti bika na mojo kravo? 0 d g o v o r : Ce je bik licenciran, ga mora vsak lastnik spuščati na vsako živinče, ki je dovolj staro. močno, zdravo in snažno. Če pa ni licenciran; ga pa splob ne sme spuščati. Da pa se ognete takim čudnim prepirom, idite z Vašo kravo drugam, saj bikov ne inanjka. K. M. v St. Kako se znebim trnja kopinje na gmajni? O d g o v o r : Domnevamo, da je trnje, ki ga Vi imenujete »kopinje« — robida. To trnje zatrete, ako mu julija ali avgusta nizko pri tleh odsekate stebla. To je treba napraviti julija ali avgusta, ne preje in ne pozneje. Ruvanje in izkopavanje koreuin nič ne pomaga, ker iz vsakega koreninskega ostanka poženejo nova stebla. Tudi če odsekamo stebla nizko pri tleh. takoj prvo leto še ne izgine trnje, pač pa ga je vedno manj, ako nekaj let ponavljamo to delo v navedenem času, ter nazadnje popolnoma opeša in premine. F. K. v Č. Svoj čas pod avstrijsko vlado je dobil oni: ki si je preuredil stanovanjsko ali gospodarsko poslopje, državno podporo. Ali je sedaj v Jugoslaviji tudi to za dobiti?. 0 d g o v o r : Pod avstrijsko vlado je samo tisti, ld je svojo hišo ali gospodarsko poslopje vzorno preuredil, dobil nagrado, ali pa je igrala politika vlogo. V Jugoslaviji še do sedaj nimamo fonda za to. Obrnite se na bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, kmetijski oddelek, mogoče Vam iz enega ali drugega fonda kaj nakažejo. Pišite pa kralko in jedrnato.